186. številka. Ljubljana, v sredo 16. avgusta. XXVI. leto, 1893.
SLOMŠKI NAROD.
Izhaja vsak dan ireier, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni At vu naj so blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Šolske bilancije.
m.
Vse to se vrši v kronovini, v kateri nemščina ni deželni jezik; iu v tej kroaovini (Primorski) imajo Nemci dve popolui nemški gimnaziji (Goriško in Tržaško) in snuje se jim že tretja v P ulju. Kakor je Bog svet iz ničesar ustvaril, tako je vznikla na visoko povelje duhteča ta nemška cvetka na kršnih kraških tleh, na skrajnjem rtu tužne Istre, za katero se je pred nedavnim časom izjavila odločilna visoka oblast, da v njej nemščina ni deželni jezik. Izmej 145 na tej gimnaziji do konca leta ostalih dijakov je bilo Nemcev 21, reci jedenindvajset. Tako nerodovitna tla treba seveda močno gojiti ; zato so tudi tu po izkušenem receptu Celjske gimnazije osnovali fabriko za nemški dijaški materijal — famozno , Vorbereitung8cla8se", in ker pri nenaravnih razmerah niti ona ni imela zaželjeuega uspeha, naznanilo je vodatvo v letošnjem izvestju (str. 70), da se razširi „pripravljalnica" na dva oddelks, v „Unter-u in „Oberabtheilung". In tu na Primorskem hočejo vzgojiti pristno nemštvo; kajti kakor v Celju, tako i na Primorskem.v novejšem času ni nastavljen noben domačin več, ampak samo pristni Nemci, Tirolci, nemški Pemci; javna tajnost je, da je zavržen vsak kolek, ki ga prilepi Slovenec na prošnjo, da bi bil nastavljen na kateri koli izmej omenjenih gimnazij. Facit: če pojde še nekaj Časa tako dalje, kakor bo godi nekaj let sem, ondaj kmalu domačini na srednjih učilišČih v svoji ožji domovini ne bodo zavzemali drugih mest nego kate h e t o v s k a mesta in paslužbe — šolskih al u g. — Zatorej jako hvalim odkritosrčnost tistega ravnatelja, ki je svojemu suplentu, Slovencu (čegar ime ima po nesreči slov. Š v sebi), prosečemu meBta za v Pulj, takoj rekel, naj si prihrani nepotrebne stroške, češ, saj ga itak Bključicau izdaje in nemogućega dela. To jest faktum !
Pod liberalnimi vladami gennanizovalo se je načeloma in izrekoma, ali domačini so se nastavljali doma in so s tem ublažili marsikako ostrino brezobzirnih nemčovaln.h zakonov. Sedaj bo je to temeljito izpremeuilo: neračevanje naj izvršu-
LISTEK.
Krf.
Krf (Cirfii, Korkvra) je največji jonski otok (588 m* in 85.000 preb), ki je že od starodavnih Čaaov preimeniten v zgodovini človeške omike. Tu so baje* bivali Homerjevi Phaiaki, ouo dobrohotno ljudstvo, ki je pomagalo „begovom jednakemu" Odisseju, da se je srečno vrnil v svojo domovino. Mnogi zeualje-pisci sicer oporekajo temu, da bi bil Krf identičen z Homerjevo Scherio, ali to je le prazen prepir za one, ki pomislijo, da je OdiBseja le roman, ki je služil kot uzorec Juliju Vernu. Gotovo pa je, da je zavzemal Krf že v starem času zelo važno mesto mej tedaj omikanim Bvetom. Prvi njegovi prebivalci so bili Ilirci, kakor po vsej vzhodni dtrani Jadranskega morja. Ker je bil ta otok zelo prikladna trgovinska postojanka, zato so ustanovili Korinčani na njem svojo naselbino že okoli 1. 730 pr. Kr. Ta naselbina je stala južno od sedanjega mesta Krfa na malem polotoku Korkvra (primeri Kvarnerski otok .Krk') mej zalivom Kalichiopulo (Hyl9a») in luko Kastrades (Alkinoos).  Mejmorje ob korenu
jejo samo pristni Nemci. No mi bo ne strašimo niti tega, tudi to bomo preboleli. Celo boljše bode za nas; preje so nas germanizovali domačini, milejše sicer, a ravno zaradi tega uspešnejše in ravno po tem neprisiljenem potu. Omilila se nam je nemška prosveta res, in skoro mi vsi, ki smo se še šolali v prejšnjih nemških gimnazijah, kaj visoko čislamo nemško literaturo in kaj radi nemški po-kramoljamo. Sedanji nemčevalni sistem pa bode uprav s svojim nasiljem rodil ne mlačneže, ampak odločne sovražnike ne samo nemške politike, ampak tudi nemškega slovstva in jezika. Saj je naravno, da mora mladeniču predmet, ki mu je prizadel toliko bridkih ur in morda tudi mnogo materijelne škode, roditi le nepozabni srd in skrajnjo mržnjo.
„Kje pa so naši državni poslanci?M vzklikne morda nejevoljni čitatelj, „kako se ponašajo v očigled taki žalostni statistiki.u No, poslancem na čast moram reči, da izimši jednega ali dveh, ki pa iz višjih obzirov ne moreta preostro nastopati, so jako malo poučeni, kar se personalnih vprašanj na naših srednjih šolah dostaje in da bodo, kakor vsak navadni Čitatelj, strmeli in delali dolge obraze, ko jim pride ta Članek pred oči. Iz lastne skušnje vemo, da bq nekateri naši vrli poslanci (zopet z onimi izjemami) tako hudo nevedni v srednješolskih zadevah, da se n'ti pred ministra ne upajo stopiti „in personalibus", češ, „da bi utegnili svojemu varovancu preje škoditi, nego koristiti." Saj imajo tudi prav! Resnica pa je to, da, ko bi se hoteli naši poslanci strokovno poučiti o naših srednješolskih razmerah, potrebah in prikrajšanih pravicah, ue bi se bilo samo marsikako imenovanje drugače izvršilo, ampak že ,a priori" marsikako mesto drugače razpisalo.
No, mi nikakor ne zavidamo našim državnikom trdo prisluženih državnozborskih športeljnov, saj kdor oltarju služi, naj tudi od oltarja živi; niti jim ne zavidamo Dunajskega podnebja, katero večini izmej njib izvrBtno godi; niti jim ne zavidamo letovišč, v katerih bo sedaj mnogi izmej njih od napornega duševnega delovanja telesno krepe z lovskim, igralnim in drugim športom: z jednim vprašanjem pa bo j h vender drznemo motiti v njih tuskulan-skem počitku vse skupaj iu vsakega posameznega
tega polotoka je bilo s mogučuim zidom pregrajeno, skozi kateri Bta vodili dvoje vrat v mesto, ki je bilo gotovo tudi obzidano. Od vsega starega mesta bo pa ni druzega ohranilo, nego razvaline dorakega svetišča, ki je bilo baje posvečeno Asklepiju (na otoku je polno kač).
Korintska naselbina se je kmalu razcvetla, ker je potegnila na se vso trgovino po Jonskem iu Jadranskem morji ter poBtala tako mogočna, da je sama utemeljila nove naselbine, n. pr. Drač (Dyr-rachium, Epidamnus) in KorČulo (Korkyra nigra v Dalmaciji). To blagostanje je vzbudilo zavist pri Korinčanih, ki bo skušali Kttijane z vojsko prisiliti, da bi jim prepustili svojo trgovino. Toda poslednji so bili močnejši in so užugali Korinčane v prvi pomorski bitki, katero pozna grška zgodovina. Ko pa je zavladal Korintu mogočeu tiran Periander (625 do 585), tedaj so se morali tudi KiHjani pokoriti svoji začetnici. Znano je tudi, kako se je ravno v Korkvri začela imenitna Peloponeška vojna, v kateri pa je mesto tako oslabelo, da se je moralo Bkozi dolgo časa klanjati Bedaj jednemu, sedaj drugemu svojih mogočnih sosedov. L. 229 podjarmili so si Rimljani otok Krf in odslej je ostal pri vzhodno-rimskem cesarstvu (izvzem&i kratke presledke) do
izmej njih. Vprašanje pa je to-le: Kaj mislijo storiti v očigled žalostni činjenici, da visoka naučna uprava gr o.m a d n e m u pritisku slovenskih dijakov do gimnazij doslej ni vedela druzih pripomočkov, nego pooštrenje vzprejem-nih izpitov zlasti iz nemščiue in povišanje šolnine od 20 na 40 gld, in da visoka naučna uprava, kakor je raz* videti iz imeuovanj zadnjih let in /. 1 a h t. i tudi iz letošnjih, v nedogled« nem času ne namerava ustanoviti obljubljenih slovenskih vzporednic na g i mnaziji v Celju in Gorici. V informacijo našim poslancem naj priobčim tudi še te-le malenkosti: 1 ) Na nižjo gimnazijo jih je samo doslej (v julijskem terminu) vzprejetih 135 v prvo šolo v slovenski oddelek prve šole na veliki gimnaziji. Zategadelj se je vložila z »pet prošnja za tretjo vzporednico, ki bo je lani odklonila. 2/, Pri julijskem šubu je bilo slovenskih suplentov za profesorje imenovanih — 0.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina
dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijelno poročilo družhinega odbora.)
VIII
Razvoj in gibanje naših podružnic. 3. V pretekli dobi je ovenelo le nekoliko vej velikemu drevesu nade družbe, a da je to drevo v svojem jedru zdravo in polno življenjske moči, spri-čujejo nam zelene mladike, ki so na novo vzklile. Lani smo izkazali podružnic 105, letos je poskočilo njib število v glavnem imeniku na 123. Te so: Tekoče število: 10G. ZenBka podružnica v Kranju 107. Cerkniško-Planinske okolice na Rakeku ženska podružnica. 108. Žeuska podružuica v Logatcu. 109. Prva Belokranjska ženska podružnica v ('rnomlju. 110. Ženska podružnica na Vrhniki. 111. Ženska podružnica za Sežano in okolico. 112. Dornberško. Prvaška ženska podružnica. 113. Ženska podružnica v Idriji. 114. Ženska podružnica za Ajdovščino. 115. Ženska  podružnica v Tolminu.   116. Ženska
I. 1386. Tega leta so si ga prilastili Benečani ter ga jako dobro utrdili kot branik proti Turkom, kateri bo otok večkrat napadali, pa vselej brezuspešno (I. 1716 je branil trdnjavo pred njuni grof Schulenburg). Ko je razpadla beneška republika I. 1707, ohranili so Francozi Jonske otoke za se, ali že čez dve leti so jim jih odvzeli združeni Rusi in Angleži ter proglas li 1. 1800 „republiko sedmerih zjedinjenih otokov" pod turško nadoblastjo. Na Dunajskem shodu I. 1815 so obnovile evropske oblaBti „zjediujenu države Jonskih otokov" pod angleškim pokroviteljstvom, a I. 1863 odstopili so Angleži te otoke novi kraljevini grški, ker je bil prišel ua prestol njim „priljubljeni" kralj.
Otok Krf je popolnoma gorat, zlasti njegov severni del, kjer se vleče mogočeu gorski hrbet od vzhoda proti zahodu. Najvišji vrh tega zelo razra-stenega hrbta se imeuuje Pantokrator, ki doBeže nadmorsko višino od 911 m. Proti jugu se gorovje znatno zniža, ali blizu mesta Krfa se z / pet popne v gori Hagi Deka do 564 m. S teh gora teče premnogo rečic in potokov na vse Btraui k Jonskemu morju. Obala je z malimi izjemami povBodi zelo strma in mnogi rti se stegujejo v morje. Okoli in okoli je tudi več manjših otokov.        (Konec prih.)
podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano. 117. Podružnica v Radovljici. 118. Podružnica v Ljutomeru. 119. Podružnica v Teliarjih. 120. Podružnica v Slovenski BiBtrici. 121. Ženska podružnica Stari Trg pri Ložu. 122. Možka podružnica Stari Trg pri Ložu. 123. Ženska podružnica v Postoj ini .*) Ta je bila m :er zasnovana na predvečer lanske skupščine, a formalno nam je bila zgladena še le pozneje. — Iz navedenih imen so čč Bkupščinarji že povzeli, da so ženske podružnice v veliki večini. (Slava jim!) To pa je v razvoju naše družbe — da rabim besede slavnega pesnika iz nekega njegovega lista do tajništva — .najlepši vapeb, ker ho je vzdramilo in na delo stopilo naše ženstvo, to je za nas največjega pomena, rekel bi zgodovinske važnosti." Da, čast in slava Vam, žene slovenske in dekleta! S tem svojim činom ste dokazale ptujemu in domačemu svetu, da umevate svoj poklic, da imate pri vzgoji slovenske dece tudi ve besedo, da nočete prepuščati nasprotniku nobenega otroka več. (Da, nobenega!) Ve, ki ste po naravi že odločene, da čuvate domače ognjišče, pomagajte po naši družbi zbirati okrog njega mladino, ki jo nasprotnik z mamilom slepi ter vabi v svoje potujčevalne zavode! (Živele!)
Ako privzamemo še poznejše ženske podružnice k letošnjim, štejemo jih vseh 22 z nad 3000 družbenicami — torej lepa žeuska armada. (Navdušeni živele- in Blava klici, ploskanje)
Će prištejemo člane novoustanovljenih podružnic lani izkazanim, dobimo čez 10 000 Članov. (Dobro!)
Kakor je vodstvo ponosno na krepko se razvijajoče ženske podružnice, tako z radostnim zadovoljstvom beleži zopet lep broj novih pokroviteljev, in kakor smo lani veselo konstatovali stotino podružnic, tako letos že naznanjamo prvo stotino pokroviteljev. Pristopili pa so: Tekoče število: 84. Gospića Ana Druškovič v Ljubljani pri Šen-klavško-irančiškanski ženski podružnici. 85. Gospića Antonija Kadivec v Ljubljani pri Šentjakobsko-Tr-novski podružnici z geslom:
V povzdigo dušno in za fcast naroda /rtv ujmo .'.ilru/.t m za darom dar; In da šo plodneje uspeva stvar, Duh vodi svetih nas Ciril-Metoda!
(Živela, izborno, plosk) 86 Slovenski klub v Celovcu pri Celovški podružnici, 87. „Trg Litija" pri Litijski podružnici. 88. Slovanska Čitalnica v Trstu pri možki podružnici. 89. „Doleujski Sokol" pri Novomeški podružnici. 90. „Loško-Potoška podružnica". 91. „Pivska podružnica" v Šempetru ua Krasu. 92. Jakob Aljaš, Župnik na Dovjem, pri podružnici ,Go-renjska Dolina". 93. Dr. Vinko Gregorič, deželni primarij v Ljubljani pri možki Š^ntpeteraki podružnici. 94. Anton Hajšek, častni kanonik, dekan pri podružnici Slovenska B strica. 95. Gospića Ivanka Škofic pri Šentpeteraki ženski podružnici v Ljubljani.
96. Ženska podružnica v Šent Vidu nad Ljubljano.
97. Julij Rozina, trgovec v Pudobu pri Ložu. 98. Ženska podružnica v Kameniku. 99. Narodna Čitalnica v Kranju pri Kranjski podružnici. 100 Gospa Marija Koblar, posestnica v Litiji pri Litijski podružnici. 101. Ženska podružnica v Postopni. 102. Narodna tiskarna v Ljubljani pri prvi ljubljanski podružnici. 103. Dr. Janko Marolt, okrajni zdravnik na Vrliniki. 104. .Novomeški samci" pri novomeški podružnici. 105. Slovenski bogoslovci v Gor ci leta 1893. pri goriški možki podružnici. 106. Litijske in šmartinske Slovenke št. IV. po zastopnici gospej Ivani Knaflič-evi pri litijski podružnici. 107—109. Seutiakobsko-Troovska ženska podružnica v Ljubljani Št. I. po zastopnici gospej Hedvigi Šubičevi, št. H. po zastopnici goBpej Ivanki Gutnik-ovi, št. III. po zastopnici gospici Minki Marovt-ovi. 110. Šentpete-terska ženska podružnica v Ljubljani. 111. Bralno društvo pri Sv. Ivanu poleg Trsta pri svetoivanBki podružuici. 112. Dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani poleg prve ljubljanske zdaj Še pri teharski podružnici. 113. Možka podružnica v Kranju. 114. Ivan Va-lenčič, posestnik in trgovec v Trnovem pri II. Bistrici. 115 Franc Jurca, trgovec v Postoj ni.
*) Pri skupfičini sta se zglasili So novoosnovani podružnici : Kozak ua Koroškem in možka podružnica v Sežani. (Slava I)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Ojicijozen migljaj. Čim bolj se bliža doba parlamentarnega delovanja, tem gosteje se oglašujo oficijozni čuki. Zlasti Taslljov leibjourual, Dunajska „Montagsrevue"
je zadnji čas precej gostobesedna, dasi izbira gradivo svojemu razpravljanju s posebno previdnostjo. Ko smo včeraj odprli ta list, ki ne črhne neinspi-rirane besede, iskali smo na vseh straneh pojasnila o vprašanju, katero je sedaj najbolj pereče, o dvojezičnih javnih napisih. Iskali smo zaman; oficijozni novinar razpravlja samo o bodoči trdni parlamentarni veČini, kakeršno žele levičarji, ter dokazuje, da zveze mej Poljaki in levičarji nikakor ni moči sestaviti, to se pravi, vsegamogočoi grof Taafle je ne mara. Ker so levičarji to stvar zadnji čas zopet spravili v pogovor in jo na vse strani pretresali, naj si ogledamo argumente, s katerimi podpira raim-eterski predsednik svojo voljo in kako si misli on sodelovanje Poljakov in Nemcev. „Montagsrevue" povdarja, da je umevno, če se Poljaki kot priznani avtonomisti plaše ozke zveze s priznanimi centralisti, vrh tega pa je Poljakom tudi psihologično težko, ločiti se od svojih zaveznikov v Hohenvvar-tovem klubu. Poljakom se vidi zanje najbolje, če si ohranijo proste roke, zlasti ker na ta način zamo-rejo najbolje varovati svoje posebne interese. Toliko vkupnih interesov, kakor so jih imele frakcije nekdanjega Železnega obroča, bi ne imeli Poljaki in levičarji, da se združijo. Levica bi morala izločiti ne katere načelne točke iz njenega programa, premeniti vso fizijngoomijo, če bi hotela stopiti v zvezo s Poljaki. Res je sicer, da imata levičarska in poljska stranka še največ vkupnega, ali to se mora od slučaja do Blučaja izkazati. Levica ima nalogo, da v takih slučajih pridobi Poljake. Trdna zveza bi se pa razbila ob notraujih nasprotstvih. Če levica sama na more ustvariti večine, ostalo bo vse kakor je sedaj.
Dva š/co/a.
V noči od ponedeljka na torek sta umrla dva odlična cerkvena dostojanstvenika, (iraški škof doktor Z w e r ge r inSt. Poltenski škof dr. B i n d e r. Zwerger se je rodil 1. 1824. v Altn-vu na Tirolskem, bil dvorni kapelan na Dunaju, potem prost v Tridentu ter postal I. 1867 knezoškof Graški. Pokojnik je bil odličen duhovnik, a bojevit in nad VBe fanatičen. Njegov idejal je bila prevlada cerkve nad državo. Prijatelj Slovencev ni bil pokojui vladika. Dasi biva v njegovi dijocezi mnogo Slovencev, preziral je je vedno in deloval na to, da bi se tudi v cerkvi nem-čili. Pošiljal je Nemce v slovenske kraje in ti so delovali v njegovem duhu. — Škof dr. Binder je bil miren in tih duhovnik, ki je živel samo za svoj poklic. Rojen I. 1821 v Laacbu na Gorenjem Avstrijskem, služboval je kot duhovnik v raznih krajih in postal 1. 1872 škof v Št Pbltenu. Odlikoval se je kot bogoslovni pisatelj, bil je goreč katolik, a zelotov ni trpel in se na pr. odločno zoperstavil delovanju dra. Scbeicherja, ki je v nekem oziru podoben Mahniču, samo da je dosti boljši in inteligentnejši od tega.
Jf€t(7Jarl in ltusi.
Bivši tajnik v avutrijsko ogerskem ministerstvu u nanj ih del, neki Julij Rimler, objavil je te dni v listu „Pešti Napio" senzačno razkritje, katero obuja sedaj Še večjo pozornost, ker je potrjujejo ugledni in verodostojui madjarski politiki. Rimler je v svojem članku razložil, da so ga vodje madjarske neodvisne stranka, to je Kossuthova stranka, najeli, naj v njenem imeni posreduje v Parizu in v Peter-hurgu, da bi ho začela akcija zoper trojno zvezo, katero bi bilo nadomestiti z zvezo rusko-francosko-madjarsko. Glavni namen te akcije bi bila seveda popolna neodvisnost Ogerske. Kossuthovci ostanejo vedno kar so bili. Rimler je tudi res skušal priti v dotiko s francoskimi pisatelji in politiki ter je izposloval, da bo francoski listi pogrevali stare simpatije za Madjare. Potoval je potem na troške neodvisne Btranke v Petrograd^ kjer Bta ga grof Zicby in francnsi vojaški attacho upeljala v politične kroge. Rimler je v interesu svoje misije govoril z grofom Ig na te v o m, z generali Kirejevom, Bogdan o-v !('•(■ m, DurnovominČernajevom, s knezom T r u bec k i m, najvišjim prokuratorjem Pobedonos-c e v o in, ministrom Deljanovom in mnogimi drugimi uplivnimi državniki. Rvmler ni ničesar opravil; morda tudi ni bil pravi mož za taka pogajanja. Iz njegovih člankov je zanimivo le to, da je mndjarska Kossutbova stranka, ki zastopa jedro madjarskega naroda, skušala s pomočjo Rusije in Francije otresti 83 zveze h Cslitvaneko. To je dokaz, da so Madjari še vedno sovražniki monarhije, dasi imajo v njej vse mogoče pravice in predpravice.
Vu u nje države.
Volilno gibanje na Francoskem, Čim bolj se bližajo volitve v francosko zbornico, toliko živahnejše je volilsko gibauje. Bivši miniBter Lockrov, ki kandidira v Parizu, postal je skoro žrtva strankarskega fanatizma. Neki volilec napadel ga je z revolverjem in ga nevarno ranil. — C 1 e m e n c e a u potuje po svojem volilskem okraju in se trudi na vso moč, da si zagotovi mandat. Borba bo vsekako jako srdita, ker so bo razne stranke zarotile zoper tega, nekdaj vsemogočnega politika. — Ministerski predsednik Dupuy je te dni na volilskem shodu v Lm Puyu preciziral vladni program in v prvo vrsto postavil vprašanja o združitvah, o finančnem položaju in o socijalnom vprašanju. Glede združitve delavcev v sindikate izrekel se je Dupuy precej nejasno. Poudarjal je namreč, da ima država dolžnost pospeševati sindikate, da
pa jih je tako nadzorovat1, da ne bodo država v državi. Glede finančnega položaja ni minister povedal nič novega, glede socijalizma pa se je izrazil jako zanimivo. Rekel je, da mora socijalno zakonodaj stvo spoštovati individuvelno lastnino in svobodo dela, skrbeti pa za delavce v slučaji bolezni, invalidnosti ali onemoglosti; kjer ne zadoščajo sredstva posamičnih občin za dobrodelne namene, pomaga naj ves departement in eventuvaloo tudi država. To je jedro Dupuvjevega govora. S tem je pove dano, da hoče vlada storiti principijelen korak in v dobrodelne namene pritegniti tudi državo. — Glede bodoče parlamentarne večine je rekel Dupuy, da ne bode vanio vzprejel ekstremnih strank, ampak samo tiste, ki stoje nepremično na repubiičanskem stališči.
Domače stvari.
Fran Gestrin f.
Bliskovo hitro raznesla se je včeraj po-poludne" po vsej Ljubljani tožna vest, da je po dolgotrajni in mučni bolezni zamrl Fran Gestrin. Vsem, ki so ga poznali, bil je ljub in drag, in vsem je žalostna vest o rani njegovi smrti pretresla dušo in srce.
Rodil se je Fran Gestrin v Ljubljani dne 1. decembra 1865. 1. Oče njegov, Josip, bil je obče Čislan mož, barvar, ki si je s svojo mar-ljivoBtvo in delavnostjo prištedil precejšnje imetje. Umrl je že pred moogimi leti, dočim je mati šele pred nekaterimi leti ponesrečila. Po dovršeni ljudski šoli vstopil je Fran Gestrin I. 1877. v L'ubljansko gimnazijo ter maturiral 1. 1884. Že na gimnaziji bil je Gestrin ljubljenec profesorjev in sošolcev. Bil je marljiv ko mravlja, vesel in postrežen, ljubezniv in zoačajen ter se s tem prikupil vsakomur, kdor je ž njim prišel v dotiko. V prostih svojih urah bavil se je najraje s književnostjo, prebiral odlične proizvode svetovne literature in se učil ruBki in češki, katera jezika si je korenito osvojil. Po prebiti maturi odšel je na Dunaj, se vpisal kot pravnik na vseučilišče in zajedno vstopil kot jednoletni prostovoljec pri pešpolku štev. 24. Po zvršenem vojaškem službovanju prebil je častniški izpit in bil nekaj mesecev potem imenovan poročuikom v rezervi pri domačem pešpolku Štev. 17. — Ker ni čutil v sebi poklica do pravoslovja, prestopil je na raodroslovno fakulteto in se preselil v Gradec. Tedaj se je začela zanj • inbu veselega dijaškega življeuja. In Gestrin je bil rad vesel!   Rad je sedel mej tovariši,
Ikjer se je kaka modra beseda rekla, rad je slušal petje slovenskih pesmij in če je bil dobre volje, je tudi sam pomagal. Kamor je prišel, vzprejeli so ga z odprtimi rokami in starci in mladi bili bo radi v njegovi družbi. Znal je prijetno pripovedovati, bil je duhovit iu dovtipen in oživil najpustejši krog. Vse to pa ga ni odvračalo od resnega delovanja. Mimo svojih študij bavil se je z leposlovjem in vstopivši v vrsto „Zvonovih" in „Slovano-vih" sotrudnikov obrnil je s svojimi pesniškimi prvenci nase občno pozornost. Splošno se je priznavalo, da je Gestrin nenavaden pesniški talent, ki utegne slovensko literaturo še izdatno obogatiti. Vrh tega je tudi še marljivo prelagal najboljše proizvode z češke in ruske književnosti iu dopisoval raznim politiškim listom.
Dovršivši modroslovne nauke pripravljal se je za profesorski izpit, v tem pa bil nekaj časa suplent na učiteljišči v Gorici in pozneje v Mariboru, kjer je maja meseca lanskega leta tako nevarno obolel, da se je moral službi odpovedati. Vrnil se je v Ljubljano ali tudi tukaj ni okreval, bolezen, katero je bil dobil predlanskim pri vojaških vajah ukolu Celja, ni bila ozdravljiva, hiral je od dne do dne, venel kakor cvetka v solnčnih žarkih, dokler ga ni včeraj opoludne na občo žalost pograbila neizprosna smrt.
Gestrin si je kot pesnik in pisatelj postavil s svojimi spisi trajen spomenik. Njegove pesmi svedočijo, da je bil pravi pesnik po milosti božji, originalen talent, ki je znal svoja iz dna srca izvirajoča čustva zaodevati v dovršeno obliko; jedina večja njegova povest „Iz arhiva" svedoči, da je bil tudi nadarjen novelist.   Koliko krasnih osnutkov pa je po-
DHgel soboj v prerani grub! Nameraval je spisati daliso povest .Zunska roža", napravil Bi je načrt za dramo in vse to in še mnogo dru gega ostalo je nezačeto ali nedovršeno. Koliko je on čeških in ruskih poveBtij preložil, to se sploh ne da našteti. Samo za dramatično društvo preložil je več kakor 30 iger in še nekaj dnij pred smrtjo ha vil se je s prelaganjem opere „Der VVaflenschmied" ter pripovedoval prijateljem, kako bridka čutila so ga navdajala, ko je slovenil znano pesem ,1 jaz bil mladenič Bem kodrastih las" ....
Leto dnij je hiral, a dusi je vede), damu ni pomoči, deloval je vender do zadnjega diha. Vsa plemenitost njegovega značaja, vse goreče njegovo rodoljubje pa se spozna iz njegove oporoke. Volil j e baje, izvzemši nekih male n k os ti j, v s e svojeokolu 25.0O0gld. znašajoče p remoženje „ P i s a t e 1 j -skemu podpornemu društvu"; hkratu želel je, naj se zanj zvoni samo na pokopališči in da ga naj na zadnjem potu spremlja samo jeden duhovnik.
Z Gestrinom zgubil je narod slovenski uzornega rodoljuba, plemenitega moža, duhovitega pesnika, jeklen značaj, zlato dušo, izgubil je jednega najboljših sinov in solznimi očmi mu kliče v rani grob: Večna slava Franu Gestrinut
Drd. Anton Bile f.
Iz nemškega Gradca nam prihaja žalostna vest. V tamošnji bolnici izdihnil je včeraj bvojo blago dušo naš rojak, odvetniški kandidat in doktorand prava gosp. An ton Bile, mlad mož, velike nadarjenosti, uzornega značaja in iskrenega, neupogljivega rodoljubja. Anton Bile rodil bo je leta 1863. v Zagorji na Pivki kot sin siromašne slovenske obitelji; dovršivši v Ljubljani gimnazijske studije posvetil se je pravoBlovju ter hodil na Du-iui)i štiri leta trnjev pot slovenskega dijaka-siro-niiikii. V trdem boju za vsakdanji krub dovršil je pravoslovne studije z lastnimi novci prebil je vse težave, a tačas sprejel je v sebe tudi kal smrtne bolezni. . . Po dovršenih pravoslovnih študijah vstopil je 1. 1887 kot koncipijent v pisarno g. dr. Staniča v Tolminu, potem preselil se v Postojino v pisarno pokojnega dr. Pitamic-a in po smrti tega svojega šefa podal bo je v Bodno prakso v Gradec, kjer ga je sedaj toli prerano dohitela smrt. Umrl je za kostno tuberkulozo. — Anton Bile bil je povsodi kjer je služboval, poleg tega pa tudi za svoj domači kraj neprecenljiva narodna moč, bodisi kot izboren pevec in pevovedja, bodisi kot neustrašen bojevnik za našo narodno stvar. Poleg tega bil je vsled Bvojega čistega značaja in izredne ljubeznivosti povsod priljubljen družabnik; njegovi ožji prijatelji pa sini) še posebno Bpoznavali zlato prijateljsko srce Antonovo. Da je bilo blagemu pokojniku sojeuo daljše življenje, tedaj bi bil brez dvoma stopil v vrsto najodličuejših slovenskih mož in mnogo, mnogo storil bi bil za narod, katerega je ljubil iz dna svoje duše. A sojeno je bilo drugače iu sedaj, ko je stal hvala svoji marljivosti, na pragu gotove eksistencije in lepše bodočnosti, sedaj ko bi bil imel pričeti uživati sad dolgoletnega napora in trpljenja, aedaj moral je v Bamoten grob tam v tuji, nemški zemlji. Ubogi prijatelj! Nai bi ti ne bila pretežka tuja zemlja! Vsi ki so poznali blagega pokojnika in zlasti uarodna društva, v katerih je deloval s tolikim navdušenjem ohranili mu bodo Časten spomin, prijateljem pa ne bo izginil iz srca nikdar. Z Bogom in na svidenje nad zvezdami, ti zlata slovenska dušal
— ( „ Rad og o j u " ) darovali so povodom tridesetletnice Kranjske čitalnice s prošnjo, da se upišejo mej ustanovnike gospodje: Vinko Majdič, veleposestnik v Kranji 100 kron; Ivan Gogola, c. kr. notar v Ljubljani 100 kron; Ivan Šabec, veleposestnik v Trstu 20O kron; dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani 200 kron; Ivan Hribar, generalni zastopnik banke „Slavlje* v Ljubljani 100 kron; Anton Božič, veleposestnik v Podragi 100 kron; Fran llmelak, veleposestnik v Lokavcu pri Ajdovščini 100 kron; Ivan Murnik, cesarski svetnik v Ljubljani 10O kron; Filip Zupančič, stavbiuski mojster v Ljubljani 100 kron;
."aniAlisiT onbci&ft« jtfaiJ oi /surcia/iJL
Ferdinand So u van, veletržec v Ljubljani 200 kron; Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji 100 kron; Peter Mayr, posestnik v Kranji 100 kron; Ciril Pire, trgovec in posestnik v Kranji 100 kron; dr. K Ivani Šavnik, c. kr. okrajni zdravnik v Kranji 100 kron; vsi vkup torej 1700 kron. Nadalje pristopil je kot ustanovitelj z zneskom 100 kron tudi g. dr. Jarnej Glančnik, odvetnik v Mariboru. Beležeč z velikim veseljem te sijajne dokaze narodno požrtvovalnosti, priporočamo rodoljubne darovalce v posnemo; Kranjska čitaluica pa more poleg zadovoljstva o prekrasuo uspeli tridesetletnici čutiti tudi ponos, da je ravno nje slavnost bila povod tej plemeniti požrtvovalnosti.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali daues kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: lz Sevnice poslal je g. D. Kurent 15 kron 4 2 vin. kot darilo tamošnjih rodoljubov; darovali so: gg. I Končan, D. Kurent, F. Kil sel, Ant. Cvenkl, Mart. Kozinc, L Dereani, M. Strbeoc, J. Cuber, A. Fabiani in L Kišek, vsak 1 krono; po „čebularici" na pustni večer strženih 3 k. 90 vin. in v veseli družbi pri Cimperšeku nabranih 1 k. 52 vin. — Iz Št. J u r j a ob južni železnici „dve štajerski Kokranki" vsaka 1 krono. — Skupaj vzprejeli bioo danes 17 kron 42 vin., katere izročimo vodstvu. Živile rodoljubne darovalke iu darovalci in njih nasledniku
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani izročila je ureduištvu našega Ihta goBpa Josipina Poči v a v n i k , soproga g. reetavraterja „p r i L 1 o y d u" v Ljubljani 10 kron, katere izročimo vodstvu. Živila!
— (Slovenske pevce v Ljubljani) brez razločka opozarjamo na današnji poziv k skušnji, ki bode dane8 zvečer ob 8. uri v prostorih .Glasbene Matice", da izkažemo poslednjo čast pokojnemu pesniku Franu G e s t r i n u, katerega pogreb bode jutri popoludne ob    36. uri.
— (Pevskega društva „Ljubljane") včerajšuja vrtna veselica pri Virantu obnesla se je, kljubu temu, da je v zadnjem trenotku odpovedala godba, v vsakem obziru popolnoma povoljno. Mej odličnim občinstvom zapazili Btno tudi vrle odborove člane Kranjske čitalnice, ki so počastili to veselico. Pevske točke izvajale so se prav povoljno, mej katerimi je „ZriDJski Frankopanka" posebno ugajala in se na splošno zahtevanje morala ponavljati; istotako tudi čveterospev „Oblačku*. Pevskemu vzjioredu dodale so se še pesmi : „Putnica kola" in „Slovence in Hrvat". Za tem vršila se je razdelitev dobitkov na kegljišču, kjer se je napravilo nad 1600 serij. Priborili so si sledeči gospodje nastopne dobitke: I. in III. gospod Rudolf Starovašoik, II. gosp. Fran Vizjan, IV. gosp. Karol Žužek, V. g. Matija Golob in VI. za največ serij gosp Fran Vizjan. Vseh „devet" ni napravil noben borilec, vsled četar je v to namenjen dobitek ostal društvu. Ker je imelo društvo tem povodom nad 270 gld. kosmatih dohodkov, iu gotovo 200 gld. ČiBtega dobička, odločil bode odbor del tega zneska za napravo zastave, katero si hoče društvo kar uajpreje omisliti.
— (Prihodnji promenadni koncert) vojsške godbe domačega pešpolka bode v nedeljo dne 20 t. m. v „Zvezdi", kakor nam javlja meetuo vojno poveljništvo.
— (Tridesetletnica narodne e i t a 1 -niče v Kranj i.) Kako žive simpatije goji slovenski svet za vrlo narodno čitalnico Kranjsko, katere tridesetletnice se je udeležil tolik broj društev in deputauij, kaže tudi število doslik pismenih in brzojavnih pozdravov. Pismeno so čestitali: g. deželni glavar O. Dete I a, Vipavska čitalnica (ki je poslala 10 gld. za olepšavo Prepir/novega nagrobnega spomenika), g. dr. Milan A m ruš iz Zagreba, državni poslanec g. vladni svetnik pl, Globočnik in g. Fran Bradaška gimn. ravnatelj v pokoji v Gradci. Brzojavi došli so nastopni: Ajdovščina: 1. Kretanov, Jošca, družina Lokarjeva, 2. društvo Edinost; Beligrad: Dav. Jenko; Borovnica: 1. Nar. bralno društvo, 2. Lor. Verbič, Josip Verbič, dr. Furlan, Fr. Papler, Štefan Furlan, Fr. Verbič, Alojzij Zajec, Josip Dekleva, dr. Hiuluik; Celje: 1. Čitalnica Celjska, 2. dr. Pavel Turner, Dragotin Hribar, prof. Begenšek; Dunaj: Slove-nijani Dunajski; Gorica: Čitalnica Goriška; Idrija: Delavsko bralno društvo; Kanfanar: Ivan Cotelj, kaplan; Kostanjevica: Gregorič, Vašič; Krško: dr. Mencinger; Ljubljana: pevsko dru-
štvo „Slavec" ; Ljutomer: Čitalnica Ljutomerska ; Mokronog: Bralno društvo; Novomesto: 1. Čitalnica Novomeška, 2. Dolenjski Sokol, 3. Bivši predsednik Skerlj, 4 dr. Gestrin, Golja, dr. Kolšek, dr. Pfeifer. dr. Preveč, dr. Rozina, dr. Šegula, dr. Tekavčie, dr. Treo, dr. Slane, Grossman ; Ptuj: 1. Čitalnica Ptujska, 2. Odbor slov. pevskega društva v Ptuj i; Postoji na: 1. Čitalnica Postoj inska, 2. Gasilno društvo v Postojini ; Št. Peter: Narodna čitalnica v Zagorji; Trbiž (g Viša rij): Lilek, Hrast, (iri.ar, Šarabnn , Runipl, Soklič, Š trans, Atanasalis ; Trst: dr. Glaser; Vel. Lašče: Pri Grebencu zbrani rodoljubi; Zagreb: dr. Celestin. — V poročilu o slavnosti tridesetletnice nam je popraviti, da je župan g. K. Savn i k pri banketu nazdravil mestu Ljubljanskemu (ne Sokolu), g. B. V o dušek pa je napil Ljubljanskemu Sokolu. — Dalje nam je dostaviti, da hr je po izročitvi srebrnega la-vorovega venca na čitalnično zastavo predsednik čitalničin damam darovalkam zahvalil. Pov-darjal je, da mu skoraj priinankuje primernih besed za dostojno zahvalo na prekrasnem daru, katerega on v imenu čitalnice hvaležnega srca sprejme, ker je prepričan, da to izvanredno odlikovanje ne velja toliko čitalnici, kakor načelom, katera je čitalnica neustrašeno zastopala dolgih 30 let, to je narodnostni ideji, za katero bo čitalnica tudi v prihodnje navdušeno in vztrajno delovala. Krasni venec na čit. zastavi pa bo dokazoval še poznim rodovom, kako probnjene v narodnem oziru, kako navdušene in požrtvovalne so bile Kranjske dame čitalničarke za narodno stvar in kako iskreno rodoljubje jim je polnilo blaga njihova srca, rodoljubje, ki naj bi služilo mlademu ženskemu naraščaju našega mesta v spodbujo in posnemo.
— (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) priredi v nedeljo dne 20 t. m. veselico s posebno zanimivim vzporedom, katerega priobčimo v jedni bodočih številk. Pri tej priliki nastopil bode prvikrat društveui tamburaški zbor pod vodstvom neumorno delujočega gosp. Ste le-1 a. S tem je vrlo društvo „Lira" storilo zopet izdaten korak naprej za Živahneji razvoj društvenega življenja v Kamniku.
— (Narodna čitalnica v Tolminu) priredi koncert v proslavo rojstnega dne Njega Ve-lečastva cesarja na predvečer 17. avgusta 1893 ob 9. uri v prostorih čitalnice. Vzpored: 1.) Ouver-tura. »Vas v Gorovji", Titel. Svira aeptet, Tolminskih diletantov. 2.) .Avstrija moja" moški zbor. A. Nedved. 3) „Slovanski plesi". A. Dvorak. Svira na pianu g dr. Feliks Kovačič. 4 ) „Glasbene slike". I. Phooig. Septet. 5.) „Kitica slovenskih narodnih pesni", mešani zbor. A. Foerster. 6 ) pMornarjeva tožba", moški zbor z bariton solom A Hajdrih. 7 ) „Potpourri čeških narodnih pesni". Septet. 8.) .Slovan na dan", mešani zbor. H. Volarič. — Prosta zabava. Vstopnina za osebo 30 kr., sedež 20 kr. Polovica čistega dohodka namenjena je društvenim svrham, polovica bolniškemu zakladu občine Tolminske.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 16. avgusta. Nekateri listi poročali o šumnih slučajih bolezni v vojnem taboru v Brucka. BakterijbldgiSka preiskava dejektov pozitivno dokazala, da je izključen sum kolere. Zdravje vojakov na Dunaji in v okolici prav povoljno.
Praga. 15. avgusta. Po noči na dveh vojaških vežbali&Sih odnesli neznani storilci svarilne table z nemškimi napisi.
Lvov 16. avgusta. Poslednjih 48 ur v okrajih Nadvorna, Stiatvn 24 novih slučajev kolere, umrlo 11 bolnikov.
Pariz 15. avgusta. Volilna borba je naj-huja v volilnem okraju Clemenceau-a, ki je govoril v raznih krajih. Pri letnem banketu bonapartistov zastopal je princa Napoleona baron Legoux, kritikujoč prav ostro postopanje zbornice. Uekel je, da v sedanjih razmerah pridejo bonapartisti do vlade ter napil francoskemu narodu.
Peterburg lf>. avgusta. Ruski konzul v Sarajevu, Pakonvi, nastopil dopuBt in dobi pozneje drugo službo. Začasno vodi konzulska opravila ruski poslaniški tajnik v Bukureštu, Ingelstrom.
Burolm 15. avgusta. „Reichsanzeiger" javlja, da je imenovan predsednik državnega urada, Koch, tajnim svetnikom z naslovom ekscelencije.