PRIMORSKI dnevnik ,e 2aCel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra ' 944 do 1. maj<* * 1945 v liskami «Slovenija» pod v°jskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-Jnja številka. Bil je edini S30' Parti2anski DNEV-K v zasužnjeni Evropi. primorski JV, —i w & 71 > O O c 5 O 'r-i : : : 2 C S rn i- ? ", c i> C-o a * j—: i_ n Tj -vi •> Cena 600 lir - Leto XLI. št. 172 (12.204) Trst, sreda, 7. avgusta 19 :o _ »Cosa nostra« stopnjuje vojno proti varnostnim silam V mafijski zasedi ubili funkcionarja letečega oddelka palermske kvesture Reakcije in prvi konkretni ukrepi , PALERMO — Mafija je včeraj popoldne ubila name->uka šefa letečega oddelka palermske kvesture Antonina ^assaraja in policijskega agenta Roberta Antiochia, unkcionar palermske kvesture je padel v mafijsko za-do včeraj popoldne po končani službi le nekaj kora-j°v °d svojega doma. Cassava sc je dobro zavedal, da e »a muhi mafijskih klanov, da je poskrbel za svojo saj se je dosledno prevažal v blindiranem av-a ’ddl'ilu, stalno pa je imel s seboj dva policijska senta. Vsa ta previdnost pa je bila zaman. ^ ^ končani službi se je Cassarà včeraj s svojim blin-, ranim avtomobilom v spremstvu telesne straže ne-1 Pred šestnajst uro pripeljal pred svoj dom. Naj-v ^-l -le iz avta izstopil 23-letni Antiochia, ki je z orožjem j y° . Preveril, ali je vse varno, koj zatem je iz avta ds k-** Cassarà. Le nekaj metrov bi moral prehoditi, je bi bil na varnem, a v tistih drobcih sekunde, se le rr0ti Liissaraju usul pravi plaz svinčenk, ki so ubi-f Idnkcionarja in težko ranile agenta Antiochia. Šolat *ak°i P° radiu obvestil kvesturo o krvavem aten-u- Ranjenega Antiochia so takoj pripeljali v bolniš-c®’ a je med potjo podlegel hudim poškodbam, fu , Prvih rekonstrukcijah so mafijci čakali policijskega str •0narja IX zasede v drugem, tretjem in četrtem nad-n °Wd zgradbe, ki je prav nasproti Cassarajevega sta-bil anja- Je Cassarà izstopil iz blindiranega avtomo-Soa sa Proti njemu istočasno izstrelili 150 strelov. Rafali ta ?0 .'istega funkcionarja dobesedno prerešetali, agen-ža .Antiochia pa so le oplazili razen enega strela, ki ga je tor ' V l'avo- Preiskovalci so že ugotovili, da so atenta-Drv Uporabi" brzostrelke sovjetske izdelave kalašnikov, 0 Vozilo, ki jim je služilo na begu, pa so zažgali. RIM, PALERMO — Takoj po atentatu v Palermu je Craxi sklical v Palači Chigi izredno sejo odgovornih za varnost, ki so se je udeležili poleg notranjega ministra med drugimi še načelnik policije Porpora in poveljnik karabinjerjev general Bisognerò. Sprejeli so izredne varnostne ukrepe za boj proti mafiji. Trenutno je znano, da bodo v Palermo poslali karabinjerska in policijska ojačenja, ki se jim bodo pridružili še finančni stražniki. Na palermski kvesturi je namreč položaj tragičen. Po umoru komisarja Montana, premestitvi dveh policijskih funkcionarjev in karabinjerskega časnika zaradi zagonetne smrti osumljenca Marina, so z včerajšnjim u-morom Cassaraja varnostne sile v Palermu ostale brez operativnih funkcionarjev. Med agenti preveva zagrenjenost, da so prepuščeni sami sebi, da jim nihče ne stoji ob strani in da so zadevo 'Marino vse preveč napihnili, kvesturo postavili na zatožno klop, da se je mafija čutila dovolj močno. Včeraj je prišlo tudi do kontestacije politikov in časnikarjev. Nedvomno je življenje za agente palermske kvesture izredno težko, vse preveč njihovih kolegov je padlo pod mafijskimi streli, oblasti pa so se omejevale le na retorične fraze. Sedaj bo morda drugače. Sindikalne sile policistov pa čakajo predvsem na uresniče- vanje teh napovedanih »izrednih ukrepov«, saj so bile do sedaj varnostne sile na Siciliji deležne številnih obljub, a vse je ostajalo pri starem. Nedvomno je mafija včeraj dokazala, da n; nihče varen pred njenim maščevanjem. Včerajšnja akcija je imela prave vojaške značilnosti, kar zavrača teze nekaterih politikov, da je »Cosa nostra« le ranjena zver. Včeraj pa ni nihče ponovil teh trditev. Vse politične sile so se zgrozile ob novem mafijskem zločinu in zahtevale odkritje krivcev. Kot vedno so bili najodločnejši sindikati, ki so brez slepomišenja zahtevali naj država stori svojo dolžnost. Navsezadnje je vsem naprednim silam Sicilije jasno, da obstajajo mehanizmi, ki bi lahko zožili ali celo izničili manevrski prostor mafije. Dovolj bi bilo, da bi dosledno uresničevali smernice pokojnega palermskega prefekta generala Dalla Chiese. Cassarà je bil nekaj časa sodelavec Dalla Odese, sodeloval je v tistem »protimafijskem poolu«, ki je prepričal Tommasa Buscetto, da je pričel prazniti malho in preiskovalce seznanjati o strukturi »Cose nostre«. Pokojni policijski funkcionar je v svoji kratki, a bogati karieri stopil na prste tudi Salvovim in bivšemu demokristjanskemu županu Cianciminu. Bil je torej vsestransko aktiven, da ga je morala mafija ustaviti. Fiiianth za obdavčenj« državnih efektov RIM — Ministri Goria, Visentini, Romita, Altissimo in De Michelis so včeraj proučili glavne smernice o zasnovi državnega finančnega zakona za leto 1986, ki ga bo posebna delovna skupina začela sestavljati brž po velikem šmarnu. Ministri so napovedali novo klestenje izdatkov na področju zdravstva in socialnega skrbstva ter strožji nadzor nad izdatki krajevnih ustanov, ki jim bodo sicer dovolili določeno avtonomijo v odmerjanju davkov. Romita je dejal, da bo letošnji deficit v upravljanju javnega denarja za 4.000 do 5.000 milijard lir večji kot predvideno in da bo reforma davka IRPEF skrčila državni prihodek od davščin za 5.000 do 6.000 milijard lir, zato bo treba še krepkeje seči po posrednem davčnem vijaku. V tej zvezi je pripomnil, da bi kazalo obdavčiti vse nove državne efekte in razne državne zadolžnice, čeprav bi to izzvalo ostre reakcije v javnosti. Realne obresti so previsoke, je dodal minister, saj mora zanje država letno odšteti nad 60.000 milijard lir. Minister Altissimo je pribil, da takšne finančne rente predstavljajo nezakonito konkurenco. Po sestanku je zakladni minister Goria napovedal, da bo najpozneje do petka izročil predsedniku vlade svoje poročilo o »črnem petku« (19. juliju), ko je ustanova ENI kupila 125 milijonov dolarjev po tečaju 2.200 lir namesto po 1.860 lir. Iz Hirošime in številnih drugih krajev sveta pozivi za odpravo orožja, ki že 40 let grozi z apokalipso HIROŠIMA — V Hirošimi se je včeraj življenje ustavilo ob 8.15, se pravi natanko ob uri, ko je 6. avgusta 1945 nad tem japonskim mestom eksplodirala prva atomska bomba. V Parku miru, kjer se je zbralo 55 tisoč ljudi, je sredi napete tišine zadonel tradicionalni zvon miru kot opomin svetu na nevarnost, ki preti iz jedrski harzenalov in ki je v 40 letih oboroževalnih tekem dobila apokaliptične razsežnosti. Isti opomin sta z besedami izrazila na 50-minutni svečanosti japonski premier Nakasone in župan Hirošime Araki, ki je na lastni koži doživel atomski napad pred 40 leti. Pozvala sta vse države na svetu in še zlasti velesili ZDA in SZ, naj se zavzameta za popolno odpravo jedrskega orožja, ter izrazila upanje, da bosta prvi odločnejši korak v tej smeri napravila Reagan in Gorbačov, ko se bosta letošnjega novembra prvič sestala. Na spominski slovesnosti v Hirošimi so prebrali tudi poslanico generalnega tajnika OZN Javiera Pereza de Cuellara, v kateri je med drugim rečeno, da apokaliptična jedrska nevarnost vznemirja svetovno javno mnenje in da so pozivi na razorožitev postali vse glasnejši in upornejši. »Nepozabna tragedija Hirošime in Nagasakija opozarja, da se jedrski napadi ne smejo nikoli več dogoditi,« je poudaril tajnik OZN. Japonski ministrski predsednik Jasuhiro Nakasone je na tiskovni konferenci takoj po slovesnosti dejal, da bi v prid varnosti celotnega sveta morali bodoči jedrski poskusi potekati ob prisotnosti mednarodnih o- pazovalcev. Sovjetsko zamrznitev jedrskih poskusov od včerajšnjega dne do 1. januarja 1986 je pozdravil kot »korak naprej«, vendar je opozoril na potrebo, da najdeta velesili na tem tako kočljivem področju skupen jezik. Oz 40-letnici prvega atomskega napada sta se oglasila tudi sovjetski voditelj Gorbačov in ameriški predsednik Reagan, prvi v odgovoru japonskim mirovnikom, drugi pa v priložnostni izjavi. Oba zagotavljata, da se zavzemata za mir in za nadzor nad jedrskim orožjem, vendar nista niti te priložnosti zamudila za izmenjavo bolj alj manj prikritih polemičnih puščic. Ob včerajšnji obletnici so se po vsem svetu zvrstili številni mirovni pozivi in pobude. Iz svoje poletne rezidence v Castel Gandolfu se je oglasil tudi Janez Pavel H., ki je poudaril tesno povezanost resničnega miru s pravičnostjo in svobodo. Pogovor z načelnikom skupine KPI v parlamentu v Strasbourgu NA 3. STRANI Ob današnjem slavju na Triglavu j^JAN PAVLETIČ *vet^n ljubiteljstva gorskega čaj s>Je eden izmed tistih, ki zna-bTedeijV^kega naroda izrazito o-čm ju]e. Zato nikakor ni zgolj slu- čaj. d * "Lite/ nuuMUJi ni tyuij òiu- Publi^K l7ria Slovenija v svojem re-floro 9rbu prav svojo najvišjo SU i’n ,nplav, ta simbol samobitno-!elja nr°Ja na^e9a naroda skozi sto-htiB s °d časov, ko mu je nadel ]e9a najvišjega božanstva. o fcaterf36 slavie na vrhu Triglava, ^jetm 1171 bo Počaščen spomin na slavbe C° p0stovitve najvišje ležeče ^stavit Sloneniji in Jugoslaviji, na *a'° špC‘V Aljaževega stolpa, . ima ?anašnj- P0seben pomen. Morda se ^Phi-koA r0(}0Vfnn zdi boj donskega slasti p Aljaža nekoliko donkihotski, fCer je naša novejša zgodo- vina sama pometla z vsemi stoletnimi prizadevanji za germanizacijo naše domovine in bi vsekakor to storila tudi, če bi triglavski župnik mirno molil v svojem župnišču in se ne bi pehal po katastrih in sodiščih za nakup vrha Triglava in trudil s postavitvijo stolpa na njem. Toda če že praktičen razvoj dogodkov kaže tudi na tako možnost je v dejanju župnika Aljaža ob prelomu stoletja vendar mnogo simbolike iz katere lahko potegnemo nauk tudi za nas. Njegovo dejanje ni sledilo trenutnim političnim logikam tedanjeg. okolja v državi, v kateri smo živeli tudi Slovenci. Bilo je upor proti krivici kot taki, bil je to korak ranjene duše naroda, ki se je zavedal sebe, svojih pravic, ki je hotel postati v svoji hiši svoj gospodar. V to hišo pa je že tedaj vidno sodil tudi vrh Triglava. Stolp, s katerim je Aljaž slovensko obeležil naš najvišji vrh stoji še danes in zgovorno priča o tem, da se je krivici in nasilju vredno in še moramo upreti, tudi če je navidez tak upor brezupen. Morda nam je Jakob Aljaž zapustil na razbrazdani, skalnati triglavski vršini pred devetimi desetletji nauk tudi za današnji čas. Po suši dež in neurja Po dolgotrajni suši je včerajšnji dež razveselil kmete, a je marsikje povzročil zaplete in težave NA 2. IN 5. STRANI Včeraj skupinski pogreb devetih žrtev Tragedije v Piemontu kriv voznik avtobusa CUNEO — Preiskava o vzrokih predvčerajšnje prometne nesreče blizu Vinadia, v kateri je izgubilo življenje 9 oseb, 32 pa je bilo ranjenih, je pokazala, da je padcu izletniškega avtobusa z 41 romarji na 50 metrov niže ležečo strugo hudournika Sant’Anna botrovala neprevidnost šoferja. To je 37-ldtni Roberto Origlia, proti kateremu je državni pravdnik Campisi izdal zaporno povelje pod obtožbo nenamernega množičnega umora. Origlia leži laže ranjen v bolnišnici, kjer ga stražijo karabinjerji. Med povratno vožnjo po strmi, ozki in nezavarovani cesti navzdol se je Origlia v bližini ostrega zavoja znašel pred ustavljenima avtomobiloma: namesto, da bi ustavil, je vozili skušal obiti, naenkrat pa sta levi kolesi avtobusa zavozili v prazno. Vidljivost je tedaj bila slaba zaradi nevihte. Šoferjevo ravnanje se zdi nerazumljivo, tembolj, ker velja Origlia za izkušenega in spretnega voz- nika. Kot znano, so se potniki (po večini priletni možje in ženske) vračali z romanja v svetišče Sant’Anna di Vi-nadio 2.100 metrov visoko. Žrtve, ki so bivale v pokrajini Cuneo, so pokopali včeraj {»poldne po skupnem o-bredu. Zdravstveno stanje ranjenih se zboljšuje, prognoza jim gre cd 10 do 90 dni, le en moški je še v nevarnosti. Podtajnik za notranje zadeve Costa je izjavil, da je tragedija spet pahnila na površje žgoči problem vamosti na cestah v tem delu Piemonta, ki ga bo treba rešiti s skladnim nastopom javnih uprav in ustanov. □ LJUBLJANA — Zastava Avto Ljubljana je včeraj začela prodajati fiat uno 45 in 55 S. Vseh 35 vozil, ki so že v Ljubljani, so takoj razprodali. Za manjši uno je bilo treba odšteti okoli 1,42 milijona dinarjev, za večjega pa preko 1,6 milijona dinarjev. Bencin se še ne bo podražil Ostra reakcija petrolej cev RIM — Ministrstvo za industrijo je včeraj javilo, da bodo cene bencina in drugih petrolejskih derivatov ostale v Italiji zaenkrat nespremenjene. Sklep je utemeljilo z dejstvom, da kažejo ustrezne cene na ravni EGS v tekočem tednu vidno težnjo navzdol. Do morebitnih poviškov bo prišlo le, če bo censko poprečje v deseterici ubralo obratno smer. Enak sklep je minister sprejel že prejšnji teden, čeprav so cene v EGS bile poprečno za 3 do 4 od sto višje kot v Italiji. To pa zato, ker je razlikam botrovala zgolj devalvacija lire nasproti drugim valutam v deseterici. Včerajšnje sporočilo ministrstva vsekakor ne izključuje okoliščine, da utegne že naslednji teden priti do preobrata v gibanju cen EGS. Ponovno odlog zvišanja cen bencinu in drugim petrolejskim izdelkom je izzval, kot je bilo pričakovati, oster protest pri ptrolejski zvezi, ki govori o kršenju pravil, ki urejajo mehanizem določanja cen. Zveza upraviteljev bencinskih črpalk FAIB pa izraža bojazen, da utegne ravnanje ministrstva pomeniti uvod v popolno liberalizacijo cen. Po dolgotrajni suši in pasji vročini končno dež in ohladitve Slabo vreme zajelo severno Italijo Usadi in plazovi v Južni Tirolski RIM — Po ohladitvah in nalivih v Franciji je že predsinočnjim močna atlantska fronta zajela Ligurijo in se včeraj z dežjem in nevihtami razširila nad vso severno Italijo. Kot vedno po daljšem sušnem obdobju, ko se na zemlji naredi skoraj nepropustna skorja, so tudi včerajšnje padavine povzročile precejšnjo škedo, oddahnili so se le kmetje, saj je bila zemlja prepotrebna vlage, dežja so se razveselili tudi gasilci, saj so gozdni požari v zadnjih dneh izbruhnili domala po vseh italijanskih deželah. Včerajšnje neurje pa je povzročilo Tpravi šok v cestnih in železniških povezavah na Južnem Tirolskem. Voda, blato in kamenje je najprej prekinilo železniško progo za Bren-ner, nato pa še vse štiri pasovnice brennerske avtoceste. Eisack (Isar co) je pri Sterzingu (Vipiteno) prestopil bregove in grozi, da bo prekinil tudi pokrajinsko cesto za Bren ner, na katero so preusmerili ves promet s prekinjene avtoceste. Izvedenci železnic in cestne ustanove ANAS računajo, da bodo vzpostavili promet šele danes. Na, Južnem Tirolskem pa niso imeli večjih težav samo pri Bren-nerju, o zemeljskih usadih in plazovih poročajo z domala vseh gorskih cest in prelazov. Nad tisoč metrov so namreč nalivi tako razmočili zemljo, da se v dolino kotali kamenje in polzi blato. Včeraj je na višinah od 2.500 do 3.000 metrov zapadel tudi prvi sneg. Dramatičen je tudi položaj v Dolini Aoste, kjer je neurje presenetilo številne planince. Trenutno ni še znano število pogrešanih, saj so se razni zatekli v zasilne planinske postojanke. Na Cervina je tako skoraj dva ducata planincev Razdejanje pri delti Rodana raznih narodnosti od predsinočnjim odrezanih od sveta. Tu je tudi zmrznil neki Nemec, dva Turinča-na pa sta zaradi ohladitve v šok sobi bolnišnice v Chamonixu. Na Mont Blanca med drugimi pogrešajo baje tudi dva Jugoslovana. V vsem alpskem loku nad 2.500 metrov je zapadel' sneg, temperatura pa je zdrknila pod ničlo. O nalivih, neurju in ohladitvah poročajo domala iz vse severne Italije. Skoraj povsod je temperatura padla za dobrih deset stopinj Kot rečeno, je frontalna motnja prispela iz Francije. Prav tu je predsinočnjim na obali Camargue pri izlivu Rodana morje zalilo pod udarci mistrala kamping, kjer je bilo več kot 2 tisoč gostov. Ob nenadnem padcu pritiska, ki je sovpadal s plimo, se je morje dvignilo in dva orjaška vala sta rušila vse, kar sta dobila na svoji poti. Eno dekle je utonilo, devet oseb je bilo ranjenih, materilna škoda pa je o-gromna. (Telefoto AP) Sodeč po včerajšnjih sioptičnih kartah pa bo sedanje slabo vreme kratkotrajno. Že danes bi se moral frontalni val pomakniti proti jugu, da lahko na severu pričakujemo prve razjasnitve. Prodor vlažnega zraka iz Atlantika ob takem padcu temperature je povsem neobičajen za prvih deset dni avgusta. Navadno se to zgodi po veliko-šmarenskih praznikih in je s tem tudi konec poletnih pasjih dni. Tokrat se je to zgodilo pol meseca prej, kar daje slutiti, da se bo po nekaj dnevih nestabilnega in hladnejšega ozračja ponovno otoplilo-Prav tako bi bilo še kar normalno, da bi sedaj izostala neurja v sredini avgusta, da bi se torej poletje in z njim tudi suša v veliko zadovoljstvo turistov in turističnih operaterjev podaljšalo v sredino septembra. Za kmetijstvo pa bi bilo to porazno. Včerajšnji dež, je kljub škodi dobrodošel, saj je bil skrajni čas, da je prepojil razsušeno zemljo. Južna Afrika naj bi povečala tudi zunanjo represijo prek terorizma JOHANNESBURG — Anglikanski škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu je včeraj odločilno pripomogel zmanjšati napetost v črnskem satelitskem mestu Daveyton kakih 50 kilometrov vzhodno od Johannesburga, ker je na stotine vojakov v skladu z novimi odredbami rasističnega režima preprečilo skupinski pogreb. Prebivalci črnskega naselja so nameravali skupno pokopati štiri someščane, ki so izgubili življenje v neredih preteklih dni. Policija pa jim je to prepovedala in jim dala dovoljenje, da ločeno pokopljejo le dve od štirih žrtev. Črnci niso hoteli popustiti, zato so varnostni oddelki obkolili naselje, po ulicah pa so križarila oklepna vozila in nadzirala položaj. Ko se je napetost že nevarno zaostrila, je posegel škof Tutu, ki se je nameraval udeležiti skupinskega pogreba, in prepričal pogrebce, da so ločeno na avtobusih pospremili na pokopališče pokojna, za katera je dala policija dovoljenje. Pred enim izmed odprtih grobov je govoril tudi Tutu. »Nič ne bo moglo ustaviti svobode,« je dejal. »Nočem iti v zapor, če pa bcm moral iti, ker oznanjam evangelij, potem tako bodi. Naši ljudje nočejo bojev, hočejo le del zemlje, ki jim jo je Bog dal.« Po teh ganljivih besedah se je kakih tisoč pogrebcev razšlo brez incidentov. Medtem pa so zabeležili nekaj nasilnih dejanj v drugih krajih Južne Afrike. V mestecu Peritomi blizu Heil-brona kakih 160 kilometrov južno od Johannesburga je včeraj policija aretirala deset oseb, ker so s kamni napadli neko stavbo in jo nato sežgali. O manjših spopa- dih z varnostnimi oddelki in aretacijah poročajo tudi iz drugih krajev. Policija je včeraj objavila, da so po uvedbi izrednega stanja 21. julija letos v 36 od skupnih 260 okrajev zaprli 1.429 ljudi, od katerih so jih 249 že izpustili na svobodo. V Pietermartizburgu se je včeraj nadaljeval proces proti 16 črnskim demokratom, ki večinoma pripadajo gibanju proti rasnemu zapostavljanju Enotna demokratična fronta. Obtoženi so veleizdaje. Tudi včeraj se je pred sodno dvorano zbralo nekaj njihovih somišljenikov, V zvezi s položajem v Južni Afriki, ki se je po uvedbi izrednega stanja še zaostrilo, velja zabeležiti tudi vest, ki jo je včeraj priobčil pariški dnevnik »Liberation«. Zdi se, da je pretorijski rasistični režim ukazal svojim tajnim agentom, ki so raztreseni po Franciji in drugod po Evropi in svetu, naj organizirajo atentate na predstavništva protiaparth e i tski h organizacij ANO in SWAPO ter na sedeže gibanj, ki ju podpirajo. Pariški dnevnik nadalje piše, da so južnoafriške tajne službe že začele novačiti teroriste v Franciji v vrstah skrajne desnice. Prvi atentat bi morali izvesti že maja, vendar je zadnji trenutek prišel nasprotni ukaz. Zdi se torej, da namerava južnoafriška vlada temeljito obračunati z vsemi, ki se ji postavljajo po robu tako doma kot v svetu. Ta namera pa se ji bo težko posrečila, saj se je v zadnjih časih notranji odpor še povečal, vest, da se pripravlja na teroristične akcije po' svetu, pa bi utegnila še poslabšati njen položaj na mednarodni ravni. Ob obetavnih meteoroloških napovedih V Jugoslaviji si želijo gasilci in kmetje dežja ZAGREB — Meteoroloških poročil, ki v naslednjih dneh napovedujejo poslabšanje vremena, se turisti seveda niso razveselili, gasilcem in kmt-iijcem pa pomenijo pravo olajšanje. Moštva, ki so se minule dni bojevala z ognjeno stihijo ob obali ter na otokih, so krepko potrebna počitka. Katastrofalni požar na Korčuli, ki je divjal na 48 hektarih borovih gozdov, so popolnoma zadušili in se življenje tamkaj zdaj normalizira. Ogenj so pogasili tudi na Mljetu, na Velebitu pa so bili včeraj gasilci še vedno v pripravljenosti, saj je na področju Visočice, na zelo težko dostopnih terenih, vztrajno gorelo. V zadnjih treh dneh je kar trikrat zagorelo pri O-sorju na Cresu, kjer se je s plameni spopadalo več kot 600 ljudi ter posebna letala. Na reškem območju je bilo med vikendom 15 manjših požarov, ki so jih vse omejili in večine pogasili. Vzrok v skoraj vseh primerih je skrajna nemarnost domačinov in turistov, ki zažigajo plevel in sh> " ti ter si kurijo ražnje in pri tete n upoštevajo niti minimalnih proti poza nih zahtev. Tudi v žitorodnih krajih z zaskr ^ Ijenostjo zrejo v nebo, saj je sa* ogrozila skoraj vse spomladanske sevke. Med najbolj ogroženim je K niza, ki je v zadnjem času eno gl®^ nih izvoznih »orožij« jugoslovansK ga kmetijstva. Vojvodince lahko re le obilnejše deževje, saj namakalni sistemov za zdaj še nimajo. V Makedoniji so presahnili rnn<’f‘ pritoki Vardarja, v Tetovu pa so vič v zgodovini mesta meščani la ko občudovali popolnoma suho Tetovske. Suša je ogrozila zlasti nograde, tako da bo na riekete področjih letina tudi za 70 odštete ^ manjša od lanske. Za zdaj je vTegr_ koristilo le tobačnim nasadom y _ bi ji in na Kosovu, kjer si obetajo lo rekordno letino, (dd) Kadem na Foni ItaHcu RIM — čeprav z zamudo zaradi birokratskih zapletov, je včeraj ob 17. uri vendarle priletel iz Turčije v Rim 30-letni Sedat Sirri Kadem, ki ga Mehmet Ali Agca obtožuje, da je bil 13. maja 1931 z njim na Trgu sv. Petra in sodeloval v atentatu na papeža. Mladega Turka so takoj z letališča prepeljali na Foro Italico, kjer mu je predsednik sodišča Severino Santiapichi na izredni obravnavi zastavil vrsto vprašanj. Kadem je obširno govoril o Agcaju, s katerim sta nekdaj bila sošolca in sta celo doma iz iste vasi, vsekakor pa je odločno zanikal, da bi imel kaj o-pravka z atentatom. Toda ne obtožuje ga samo Agca, ampak tudi »sivi volk« Yalcyn Ozbey, ki je zdaj zaprt v Zahodni Nemčiji in ki bi ga morali italijanski sodniki v kratkem zaslišati. Danes bo vsekakor v sodni dvorani v Rimu soočenje med Ka-demom in Agcajem. v- Sesiju znižali kazen BEOGRAD — Jugoslovanskemu sociologu Vojislavu Šešlju, ki je od 15. maja 1984 v sarajevskem zaporu, je, vrhovno sodišče Jugoslavije zmanjšalo kazen. Prvostopenjsko sodišče je Šešlja zaradi »protirevolucionarne dejavnosti« obsodilo na osem let in sicer na podlagi nekega neobjavljenega besedila, ki naj bi ga poslal časopisu Komunist kot odgovor na nekakšno »okroglo mizo«. Obsojen je bil julija lanskega leta, novembra pa mu je republiško vrhovno sodišče kazen zmanjšalo na štiri leta strogega zapora (dejanje so mu prekvalificirali v sovražno dejavnost). Jugoslovansko vrhovno sodišče je Šešlju kazen naposled zmanjšalo na 22 mesecev zapora ter ocenilo, da je šlo v bistvu le za poskus sovražne propagande, (dd) Avstrijski vinski škandal povzroča težave tudi drugim Zakonodaja SFRJ zelo stroga do vina poneverbe se denarno ne izplačajo MARIBOR — Grozljivi avstrijski vinski škandal dobiva vedno širše razsežnosti, ker je kupce po svetu popadlo veliko nezaupanje, pa poleg avstrijskih in nemških vin — v katerih so že zasledili strupeni dietilen glikoh— začenjajo pregledovati tudi vina iz drugih držav. »Iz Velike Britanije so zahtevali izjavo, da v naših vinih ni take snovi,« so povedali v mariborskem Vinagu, »pravkar pa so telefonsko terjali enako zagotovilo tudi kupci z Japonske.« »Pri nas imamo tako stroge vinske predpise,« nam je zatrdil Boro Ambrožič, direktor mariborskega zavoda za kmetijstvo, »da se mi zdijo tovrstne prevare nemogoče. Imamo celo register vinogradov, v katerih pridelujejo najbolj kakovostno grozdje, pa — denimo za tista vina, ki jih mi preizkušamo in kontroliramo — ne izdajamo večjega števila značk kakovosti, kot ga dovoljuje možen pridelek.« Pridal pa je dejstvo, da v Sloveniji, pri nas doslej pri kontroli vin še niso iskali dietilen glikola. »Nezaupanje do vin po svetu pa se je toliko zaostrilo, da bomo morali delati verjetno tudi tovrstne analize, čeprav so zelo drage. Strogost naših predpisov onernod ča tako mešanje vina,« je pritrdil šef enolog maribote . ga Vinaga Jože Protner. Vse vinograde, ki pride grozdje za predikaina vina, pregledujejo občinske ^ sije, v katerih so tudi strokovnjaki pristojnega skega zavoda. Te komisije ugotavljajo količine pride ' določajo sladkorno stopnjo in po potrebi stopnjo nja, ki pa sme biti le zelo omejena. Potem sme iz ^ grozdja le tista področna klet, ki ga je kupila >>*zs0-Lrto iz njega vino, ki ga obvezno ustekleničijo ter ozna in oštevilčimo tako, da je možna ludi naknadna P1 verba izvora.« . . Z(J- ■ Zvezni pravilnik o vinih je slovenski predpis ostril, pa ima danes Jugoslavija vinski zakon, kakr^ ga Avstrijci šele pripravljajo. Ne nazadnje pa v Jugoslaviji manjka tudi_ materia^ privlačnost take prevare. Protner o tem: »če odm etiko enologa, ki naj bi bila sgma po sebi umevna, ^ naše kleti tovrstno mešanje ne prinese nobenega ^ datnega zaslužka, zato manjka tista denarna dabd< .^ je bila zapeljala nekatere Avstrijce k mešanju vin.« 1 Pogovor s predsednikom poslancev KPI v Strasbourgu Giannijem Cervettijem Predčasni kongres: velika prelomnica za KPI TRST — V komunistični partiji se je po zadnjem ^sedanju centralnega komiteja tudi formalno prišla notranja razprava, ki bo dosegla vrhunec na strankinem predčasnem kongresu sredi pomladi, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje. Dejansko pa se je predkongresno razmišljanje v KPI pri-celo žo v ponedeljek, 13. maja zvečer, ko so že prvi volilni rezultati jasno pokazali, da je partija skoraj Povsod nazadovala. Poraz na referendumu o dra-jpnjski dokladi je morda samo pospešil to samokri-tlcno razmišljanje, ki se bo, kot že rečeno, nadalje-yalo do kongresa. O poteku debate znotraj KPI !n še o nekaterih drugih aktualnih političnih vpra-J\anjih smo sa pogovarjali z Giannijem Cervet-t'jern, predsednikom komunističnih poslancev v evropskem parlamentu, ki se v teh dneh mudi v Paših krajih. Cervetti, ki je bjl eden najožjih Ber-PPguerjovih sodelavcev, je bil nekaj let član partijske direkcije, za krajšo dobo pa tudi deželni tajnik za Lombardijo. Kakšne so glavne tematike vašega predkongres-e5a razmišljanja, tudi na podlagi zadnjih volilnih PTizkušenj, ki niso bile za KPI najbolj spodbudne? Prav zaradi tega si že sedaj prizadevamo, da bo as predčasni kongres čimbolj odprt in da bo po ožnosti odprl neko novo obdobje pri našem delu in asti pri naši strategiji. Samim sebi in drugim °To v prvi vrsti morali pojasniti kaj pomeni za as demokratična alternativa za vodenje države in tocasno kaj pomeni demokratična enotnost, ki o-'Ppp naš prvi cilj, ko gre za reševanje splošnih Pouličnih in institucionalnih problemov, kot je b,ila J>r- izvolitev predsednika republike. Na kongresu . “P0 morali oceniti tudi naš notranji organizacijski in t - -n Prcvel''t’' če odgovarja novim potrebam težnjam sodobne družbe. Veliko pozornost pa bo- mo morali posvetiti tudi zunanjepolitični usmeritvi Italije, zlasti v odnosu do Evrope. Način kako je KPI podprla izvobtev predsednika republike je povzročil nekatere pomisleke, če že ne kritike, mogoče tudi znotraj same stranke. Ali ne bi bilo boljše, da bi komunisti vsaj pri prvih glasovanjih podprli svojega kandidata ali samega Pertinija? Te kritike, če jih lahko tako sploh imenujemo, niso nikoli postavile v dvom našo osnovno izbiro (Cossigo, op. ur.), kvečjemu morda metodo izvolitve predsednika. Po mojem vsekakor niso bile utemeljene, ker mi si že od vsega povojnega časa prizadevamo, da mora biti predsednik republike od- raz vseh tistih sil, ki so se borile proti fašizmu in ki sedaj ščitijo ustavo in demokratične svoboščine. Druge stranke, v prvi vrsti KD, so bile v preteklosti proti takemu zadržanju, ki smo ga mi sedaj izbojevali in se mu nismo mogli izneveriti. Če bi to naredili, nas naši tovariši in javno mnenje ne bi razumeli. V zadnjih dneh opažamo zlasti v večjih mestih, a ne samo tam, neke vrste tekmovanje kdo bo prvi izrinil KPI iz odborov krajevnih uprav in kdo se bo prvi podredil rimskim pritiskom po petstrankar-skih koalicijah povsod tam, kjer so te mogoče. Kako gleda partija na ta pojav zmage centra nad periferijo? Mi smo zelo zaskrbljeni nad tem, kar se dogaja v teh dneh po državi in to ne samo zaradi ožjih strankarskih interesov. Vladne stranke s svojim za držanjem postavljajo v dvom avtonomijo krajevnih uprav, ki je eno izmed temeljnih načel naše ustave in tudi naše demokratične ureditve. Istočasno pa smo tudi zaskrbljeni, ker te nove koalicije po viaci-nem vzorcu niso v večini primerov odraz skupnih programskih usmeritev teh strank, ampak odgovarjajo zgolj logiki delitve oblasti in stolčkov, kar bo prej ali slej (ponekod se to že dogaja) privedlo do sporov in torej do nestabilnosti. Ob vsem tem pa obstaja še druga zaskrbljenost, ki zadeva PSI in usmeritev te stranke v teh, večkrat tako nenaravnih koalicijah. Nevarno je, da bodo socialisti s časom postali ujetniki te logike, v katero jih silijo demokristjani in da bodo torej zelo težko našli izhod iz te slepe ulice. To pa ne sme ostati samo na ravni zaskrbljenosti komunistov, s tem problemom bi se morali soočati tako sami socialisti kot tudi druge demokratične sile, ki se imajo za laične. SANDOR TENCE S POSTOJNSKEGA Mladi raziskovalci v Rakovem Škocjanu POSTOJNA — Klub mladih raziskovalcev s postojnskega srednješolskega centra »Človeška ribica«, je že drugič pripravil republiški raziskovalno - naravovarstveni tabor v Rakovem Škocjanu. Letošnjega se je udeležilo 31 dijakov slovenskih srednjih šol, med njimi tudi trije učenci zavoda za industrijo in obrt iz Trsta. Mladi raziskovalci, ki so bili razvrščeni v več skupin, so se seznanjali z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Cerkniškega jezera. Rakovega Škocjana in Pivke sploh. J. O. Odličen dosežek postojnskega dijaka POSTOJNA — Na evropski olimpiadi iz kemije je zasedel tretje mesto Anton Biasizzo iz Matenje vasi, dijak četrtega letnika srednje tehniške in naravoslovne šole iz Postojne. Anton Biasizzo je bil na izbirnem republiškem tekmovanju iz znanja kemije drugi, kar mu je omogočilo sodelovanje na evropski olimpiadi v kemiji. Lep uspeh je dosegel tudi njegov sošolec David Fatur iz Ilirske Bistrice, ki se je po republiškem tekmova-niu uvrstil na angleško olimpiade, kjer je s svojo skupino zasedel osmo mesto. J- O. Ekološka sekcija koprske OK ZSMS Termoelektrarna ob meji bi bila ekološka katastrofa KOPER — Načrtovana termoclek--na v bližini italijansko - jugoslo-Ijj ke meje v občini Milje pri Trstu fo P?nienila pravo ekološko katastro-’ izničila bi vsa prizadevanja za 15. AVGUSTA Druga revija rezijanske zborovske pesmi REZIJA — Rezijanski kulturni .težek »Rozajanski dum« vabi na jtego revijo zborovskega petja Pijanskih pesmi, ki ga prireja Ohienjeni kulturni krožek; p ri to ptev bo na dan »Smamamisse», j? je 15. avgusta, ob 16. uri, v Kulturnem domu na Ravenci. . ,^'a reviji bodo nastopili pevski tori iz San Giorgia, Lisenka, tejan in Solbice. terizma v obalno - kraški re-'h ogrozila zdravje ljudi, kon i. ug0'1 Ua ekološka sekcija pri leti ^ °*H'mski konferenci ZSMS v bli-jtenem obvestilu pristojnim repu-s p11! in zveznim organom v zvezi o. epi z okrogle mize »Ekologija sta* 'tete"’ k* so se je udeležili pred-•uki družbenopolitičnih organiza- cij regije, občine Koper, predstavniki organov skupščin obalne skupnosti, strokovnih organizacij, predstavniki WWF iz tržaške pokrajine, liste Frau-sin (Milje), alternativne Zelene liste (Trst) in Tržaškega gibanja. Italijanska družba ENEL namreč predvideva gradnjo termocentrale na premog, ki naj bi v prvi fazi delovala s 1320 megavati in bi letno porabila sprva 2,5 milijona ton premoga, po nadaljnji širitvi pa celih pet milijonov ton premoga letno. Dimnik te termocentrale naj bi bil visok 200 do 250 metrov. ENEL sicer predvideva filtre, ki bi 99 odstotkov preprečevali emisijo trdnih delcev, ne načrtujejo pa razžvepljanja. Koncentracija škodljivih žveplovih o-ksidov bi povzročila »kisli dež« v okolici, ta pa bi (kot drugod po svetu) povzročil umiranje gozdov in rastlinja. Sredozemske rastline so seveda še posebej občutljive na kislost ozračja. Da o posledicah na človeškem zdravju in o boleznih dihal niti ne govorimo. V posebnem pismu zveznemu izvršnemu svetu zato člani te ekološke sekcije (podobno pa so menili vsi u-deleženci prej omenjene okrogle mize) navajajo, da pričakujejo od slovenske vlade negativno mnenje, oziroma, da ta ne bo pristala na graditev termocentrale ob sami meji, saj bi to povzročilo največ preglavic prav obalno - kraškomu — torej jugoslovanskemu območju. 15. Š. Postavili naj bi ga do 29. septembra? dneva republike Spomenik friški fronti v Šempetru pri Gorici ŠEMPETER PRI GORICI — Če bo šlo vse po načrtu, bodo najkasneje do 29. novembra — Dneva republike — postavili spomenik goriški fronti, ki bo stal na zelenici pred zdravstvenim domom. Postavitev spomenika, ki ga iz kraškega kamna pripravlja domačin akademski kipar Negovan Nemec, pripravlja posebni pripravljalni odbor, v katerem so razen domačinov in domačih borcev tudi predstavniki ANPI iz Štandreža in borčevsko organizacije iz Voždovca pri Beogradu. Goriška fronta, ki je trajala natanko štirinajst dni, od 12. do 25. septembra 1943, ni nastala iz kakšnih zavarovalnih, obrambnih namenov, temveč iz ofenzivne želje osvoboditi Gorico. Bojna črta je potekala od Goriških brd čez Sabotin, Sveto goro (zdaj Skalnica), Sv. Gabrijel, Sv. Katarino, Panovec, Kostanjevico, Ajševico, Sv. Marka, Vrtojbo, Miren in Rubijo do izliva Vipave v Sočo pri So-vodnjah ter je bila dolga več kot 25 kilometrov. V Gorico so namreč 12. septembra 1943 vdrle enote nemške 71. pehotne divizije. Na goriški fronti ni bilo dneva brez medsebojnega obstreljevanja in napadov. Čeprav je strateška in taktična u-pravičenost goriške fronte sporna, je fronta vendarle vsaj varovala svobodno ozemlje v osrednjem delu Primorske, da je narodnoosvobodilno gibanje po italijanski kapitulaciji lahko mirno pospravilo zapuščino italijanske vojske, zlasti orožje, strelivo in opremo. V nenehnih napadih in protinapadih sta obe strani utrpeli na goriški fronti hude izgube. Partizanske enoto so pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra velikokrat nadomeščala z junaštvom, pri čemer so sc posebno odlikovala primorska dekleta, kar je sovražnika še posebej iznenadilo. O tem je na primer štab nemško skupine armad »B«, kateremu so bile podrejene tudi nemške enote v Gorici, 15. septembra 1943 poročal celo v Hitlerjev glavni stan. Nemškim oklepnim enotam je šele v dneh od 23. do 25. septembra 1943 uspelo prebiti goriške fronto in razkleniti partizanski obroč okrog Gorice. J. O. Jutri začetek »Portoroške noči« PORTOROŽ — Letošnja bogata bera turističnih prireditev bo v naslednjih desetih dneh doživela vrhunec z vrsto prireditev ob »Portoroški noči«. Prva iz tega paketa najbolj vročih prireditev se bo začela jutri, 8. avgusta, ko se bo v Avditoriju pred stavil državni uralski folklorni ansambel iz ZSSR. Dan kasneje bo v dvorani Avditorija gostoval profesionalni pevski zbor The Putnam Hudson Chamber Orchestra of New York. Gre za 85-članski zbor, ki ga spremlja 30-članski orkester Metropolitan- ske opere. Predstavili se bodo z deli Bacha, Hendla, Vivaldija in Copiando. Dirigiral bo Lyndon Wood-side. Zbor pa bo v Sloveniji gostoval le v Portorožu z 90-minutnim programom. V soboto, 10. avgusta, bo v Avditoriju prireditev Kopalke skozi stoletja. V nedeljo, 11. avgusta, se bo tu predstavila kranjska folklorna skupina Sava. 12. avgusta bo Brodway Show. Istega dne ob 18. uri bo na Bernardina plavalni maraton. 14. avgusta zvečer bo v Avditoriju nastopil Simfonični orkester iz Antwerpna. 15. avgusta ob 10. uri bo na portoroški plaži zidanje gradov v pesku, ob 21. uri zabavno prireditev in predstava ženskega boksa, ob 22. uri pa tradicionalni portoroški nočni tek. 16. avgusta zirečer bodo v Avditoriju viteške igre Regius. Ob 17. uri pa se bo na ploščadi v Portorožu začela prireditev, ki jo skupaj pripravljajo portoroški barmani, ko bodo zmešali več stolitrski maxikoktail Storož, pripravljen posebej za praznovanje stoletnice portoroškega turizma. V soboto 17. avgusta bo ves dan ex-tempore v pesku na portoroški plaži. Zvečer ob 20.30 v Avditoriju spektakel narodnega ansambla Martinique. Istega dne se bosta na ploščadi predstavila pihalni orkester iz Vevč in skupina ljubljanskih maržoretk. Vrhunec bo seveda ob 23. uri, ko bo na sporedu portoroški ognjemet. B. Š. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 70. Zato pa se Marti tudi ni težko odločati, ali naj len nai Prvo srečanje z njim ji je rodilo ri]Pe slutnje, nadaljnja srečanja pa so samo ustva-torf V srcu trdno in odločno vero. Marta pojde od jte Morda bi se obotavljala, da ju ni zasačil Ivan, sto10 ie tisto jutro tako lepo nalagal, da pojde v me-‘ §a se je samo zunaj skril. 2 , Po vsem tem nima več kaj zavlačevati. Življenje pjT^nom ni več mogoče. Ne samo, da je bila kriva k eo njim, temveč je slutila, da se ne bi mogla ni-več spraviti, da bi bilo nadaljnje življenje še 0čit Za oba- Sicer ji Ivan zdaj nikdar ničesar ne šal ’ PrePričana pa je, da pridejo časi, ko se b0 sku-Za vse maščevati, ko si jo bo skušal zaradi tega p Poviti za deklo, ko bo morala klečati pred njim Rženih in ga prositi, naj jo obdrži pri sebi. sil rePredla je sobo s svojimi sanjami in jo okra-Saa z Rajjepšimi podobami, ki jo čakajo v življenju. Vse o dobro ni bilo, da se je tako umaknila pred o in jim dala priliko, da so mislili vsak po svoje j6 j)ej in jD iahko obsojali; dala je Ivanu priliko, da dg, aaR° zaslutil, kaj namerava. Spet mora k njim, VijjPte bo pregnala sumničenja in da bo ustvarila ez' kot da se ni nikdar nič zgodilo. hje Prav tedaj, ko se je tako odločila, je stopila v da 0 s°bo Ana, ko je šla mimo in ni si mogla kaj, )e ne bi pogledala. »Dobro jutro ti prinašam,« je rekla Ana, ko je obstala pri durih. Prvič se je zgodilo, da je nekdo stopil k njej po onem dogodku, od katerega sta minila že dva tedna, ki ju je Marta prebila sama. Zato se je zganila in nezaupno pogledala mamico. Mami-čin obraz je bil na gosto prepreden z gubami in ni mogel kaj posebnega izdajati. »Sedite, mamica,« je rekla, vstala ter ponudila mamici stol. Prijazno se ji je nasmehnila. »Kaj pa ste mi prinesli dobrega?« »Kaj naj bi ti prinesla, dete? Prišla sem, da pogledam, kaj ti je, da te ni več k nam? Tu posedaš in se ne ganeš iz sobe. Ali se je mar kaj zgodilo?« »Kaj pa naj bi se bilo zgodilo, mamica? Pravkar sem premišljala, da bi stopila malo k vam, da vas pogledam, kako se vam godi. Delala sem pa nisem nikamor hodila.« »Saj bi lahko pri nas šivala. Sami sediva s Katico in se meniva. Vse sva že premleli in nama ne pride nič več na um, o čemer bi se še pogovorili. Zdaj potrebujeva še koga, da bi kaj povedal. A če si se že odločila, da bi šla k nama, stopi kar zdaj. Jožef in Ivan sta odšla spet po drva. Oh, kako me že ima, da bi malo pokukala ven. Vse se mi tako zdi, da je zunaj že dokaj toplo. Pa si spet mislim, da še ni prišel čas in bi mi lahko škodovalo. Rajši bom še malo potrpela, dokler ne bo prave toplote. No, torej le stopi z menoj.« »Pridem, mamica,« je rekla Marta, »takoj pridem, samo tole še uredim.« Marta ni ničesar urejala, pač pa obstala sredi sobe, kakor bi se odločala. Morda da bo za vse nekoliko neprijetno, ko bo spet sedla mednje, vendar se ji vse tako zdi, da je nujno, če naj izvede svoj načrt. Da, spet mora mednje. Zatorej je stopila v veliko sobo, kjer je našla mamico in Katico. Če je prinašla nekoč v samoto Koštrčeve sobe mnogo radosti in celo smeha, če je izžarevala nekoč iz sebe toploto, kakor jo izžareva sonce, je zdaj prinesla samo nekak hlad. Čutila je, kako jo vsi z nezaupanjem gledajo, kako se še naravnost govoriti ne upajo pred njo. Vendar so bili večeri, ki so sledili tej čudni spravi, spet lepi, Jožef je kuhal čaj in ga prinašal v sobo v velikem loncu, tisti čudoviti čaj, ki je dehtel po vročem poletju, ko vse rože cveto, ko cvete gozd; čaj, ki je bil po Jožefovem trdnem prepričanju najboljše zdravilo za vse bolezni, ki so mogle človeku naškoditi. Sedeli so okoli peči, pogovor pa se je razpredal počasi kakor nit, ki drsi kmetici spod palcev, kadar prede lan. Ničesar velikega se niso lotili, čeprav so bile nekatere stvari, ki bi jih bilo treba na vsak način razčistiti. Taka stvar je bila Martina zadeva. A ne samo Koštrčeva dva, tudi Ivan sam ni niti namignil na to. Morda pa se je ta nekoliko molčeči, skoraj že kar utrujeni mož le razveselil, ko se je Marta odločila, kot je vsaj kazalo, da se bo pobotala z vsemi in je stopila mednje? Saj je bila njegova edina želja, da bi se mogel spraviti z Marto, da bi mogel svoje in njeno življenje vsaj nekoliko približati tisti poti, kjer je teklo nekoč. Ali pa je slutil, kaj pomeni ta Martin prihod mednje? Ali je slutil, da je to le krinka, ki naj zakrije njeno pravo odločitev? Tisoč in tisoč prošenj za nekaj delovnih mest »Pravijo, da je delovno mesto zagotovljeno le za dva, tri mesece in da gre pač za nestalno, v času omejeno zaposlitev. Vendar, poslušaj mene, jaz kljub temu upam, da se v te ku leta spremeni in potem imaš končno gotovo in dobro službo...« Take in podobne pripombe si lahko poslušal, če si se v ponedeljek priaru-žil dolgi vrsti, ki se je vila po stopnišču tržaške občinske palače do u-rada za zaposlovanje osebja. Tržaška občinska uprava je namreč pred dnevi na tržaškem dnevniku »11 Piccolo« objavila razglas, da se lahko predstavijo prošnje za nestalno zaposlitev v okviru občinskih služb socialne delavke, strojepiske, kuharja, navadnega in kvalijiciranega bolničarja, delavci v pogrebni službi ter specializiranega delavca. Prošnje naj bi zainteresirani predstavili na pristojnem občinskem uradu do 26. avgusta, formular pa naj bi bil seveda opremljen s kolekom za 3.000 lir, ki ga predvideva zakon ter z overovljeno kopijo študijskega naslova ali kvalifikacije. Približno petnajsttisoč lir stroškov za kopico upanja, torej kaže pa, da je želja po zaposlitvi med tržaško mladino taka, da za stroške veliki večini ni mar, pa tudi utvare so pri marsikomu velike. Tako je v ponedeljek, ki je bil dejansko prvi dan za predložitev prošenj, v samih jutranjih urah, kar pettisoč ljudi dvignilo formularje. Kaže pa, da se bo povpraševanje nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Ko smo se pridružili dolgi vrsti, ki se je od vhodnih vrat v občinsko palačo, na Trgu Unità, vila do drugega nadstropja, smo v njej srečali marsikateri znan obraz. Veliko je bilo mladine, predvsem deklet in kazalo je, da se med seboj kar dobro poznajo. Pogovarjali so se o dolgih vrstah in čakanju na Pokrajinskem uradu za zaposlovanje, ugotavljali, da so visoka poznanja in klientelizem edina pot do službe in upali, da bodo s prošnjo na občinski urad vendarle nekaj dosegli. »Jaz sem šolo za socialne delavke dokončala,« je trdila gospa srednjih let, z zdolgočasenim otroškim obrazom ob krilu. »Pa tudi tipkam dobro.« »Meni je prav karkoli,« se je izrekel fant, član vesele družbe dvajsetletnikov. »Glavno je pač, da se zaposlim, da bodo moji doma zadovoljni, jaz pa bom končno zaživel.« Marsikdo je v dolgi vrsti našel znanca, ki ga je že srečal na kakem javnem natečaju. Skupaj sta se spominjala na ogromno število udeležencev in na skromne možnosti, ki sta jih imela. Nekdo se je na natečaju za poštnega uslužbenca uvrstil na šestdeseto mesto. Rekli so mu naj upa in čaka. Mlajše dekle se je na natečaju za vrtnarja pri Univerzitetni podporni ustanovi uvrstilo na drugo mesto. Pa kaj, ko so v službo sprejeli le prvouvrščenega. Stopnišče je polno živžava ter takih in podobnih pogovorov, kaže, kot da bi se vsi med seboj poznali in neizjavljena solidarnost druži dolgo, utrujeno vrsto. Med mladimi obrazi je tudi veliko naveličanih otrok ter par upokojencev, ki so prišli namesto hčere ali sina: »Moja hčerka je poskusila že toliko natečajev in predložila toliko prošenj, da nima več upanja, če bi jaz ne prišel...« Nato smo se obrnili za urad za o-sebje pri tržaški občini in zvedeli, da je vodstvo močno presenečeno nad tolikim številom prošenj. Kam z njimi, če pa ni denarnih fondov in če ni možnosti za razpis javnih natečajev? Kaže, da bodo od tisočih in tisočih prošenj sprejeli le nekaj desetin. Teh petdeset, šestdeset srečnežev, bo za tri mesece ali kaj več rešilo svoje probleme. Vsekakor so dolge vrste pred občinskimi uradi le delček žalostne slike, ki je značilna za Trst. V sami tržaški pokrajini, naj bi bilo namreč približno 8.000 brezposelnih, veliko pa je tudi mladih, ki imajo le začasno nestalno zaposlitev ali delajo na črno. K tej visoki številki moramo dodati še tisoče in tisoče delavcev, ki v dopolnilni blagajni čakajo na izid svoje usode in ne bo težko razumeti, zakaj toliko upanja za prazen nič. Medtem ko se vsepovsod govori o avgustu, magičnem času za dopust in razvedrilo, se torej v našem mestu na tisoče mladih bori za zaposlitev ali enostavno za pravico do življenja. Kajti težko je živeti, če nimaš možnosti, da bi si poiskal lasten dom, si ustvaril lastno družino, kupoval knjige, obiskoval kulturne ustanove, potoval in se oblačil kot te je volja. Morda je vse to res samo konsumizem, ampak res je tudi, da bi morale veljati enake pravice za vse državljane in enake možnosti za vsakega mladega človeka, ki si želi živeti in delati. SUZI PERTOT • • Ob 69. obletnici smrti Nazaria Saura bo 10. avgusta ob 19.15 spominska maša v cerkvi Madonna del Rosario, nato pa bodo ob 20. uri položili venec ob spomeniku pred Pomorsko postajo. Ob traku z italijansko trobojnico bo tudi rumeno - moder trak, simbol Kopra, katerega prebivalec je bil Sauro. Ugo Poli o pravkar zaključenem festivalu KPI Tudi to je priložnost za utrditev sožitja V Sesljanskem zalivu se je v ponedeljek zvečer zaključil pokrajinski festival komunističnega tiska, ki je letos trajal kar osemnajst dni. Pravi rekord, ki že sam na sebi priča o naporih, ki jih je v to pobudo vložil partijski organizacijski stroj, je mnenja Ugo Poli, pokrajinski tajnik KPI, ki nam je podal obračun te sesljan-ske prireditve. Poli, zakaj se je KPI odločila za Sesljanski zaliv, potem ko je več let prirejala festivale Unità in Dela na velesejmu? Velesejem je postal za naše potrebe in za naše načrte pretesen, skoraj bi rekli moreč, zato smo skušali najti nekaj novega, nek prostor, ki bi res privlačil ljudi. Po daljšem razmišljanju smo se odločili za Sesljan Razprava o novem voditelju SZ »Sovjetska zveza v obdobju Gorbačova«, to je bil naslov zanimive zaključne okrogle mize na pokrajinskem festivalu Unità in Dela. O tem argumentu je govoril predsednik komunističnih poslancev v evropskem parlamentu Gianni Cervetti, ki velja za dobrega poznavalca sovjetske stvarnosti in ki se je pred kratkim (med redkimi zahodnimi politiki) srečal z Gorbačovom. Cervetti je po krajšem uvodu odgovarjal na vprašanja časnikarja Radia Trst A Saše Rudolfa, odgovornega urednika našega dnevnika Boga Samse in urednika v zunanjepolitični redakciji TG 3 Sergija Cancianija, v razpravi pa je nato sodelovala tudi publika. Cervetti je temeljito ocenil položaj v SZ in prve (za sovjetske razmere v marsičem presenetljive) odločitve in poteze Gorbačova tako na notranjem kot na zunanjem prizorišču. Podčrtal je avtonomijo italijanske KP, zelo kritično ocenil sovjetski vojaški nastop v Afganistanu ter izrazil upanje, da bo Gorbačov vnesel spremembe in novosti tudi v smislu demokratizacije sovjetske družbe. Na sliki: (od leve proti desni), tajnik KPI Poli, Cervetti, Samsa, Can-eiani in Rudolf. NŠK obsega že nad 50 diplomskih nalog slovenskih zamejskih diplomirancev V Narodni in študijski knjižnici v Trstu hranijo preko 74.000 knjig in različnih publikacij, med katerimi je všteta vrsta diplomskih nalog, ki so na razpolago vsakomur, še posebno pa so lahko v veliko pomoč tistim, ki se pripravljajo na zaključek svojega univerzitetnega študija in imajo kakšen dvom o različnih možnostih za oblikovanje svoje teze. Naslovi petinpetdesetih diplomskih nalog v NŠK segajo od pravnih, zgodovinskih in političnih obravnav problemov slovenske narodnostne manjšine v Italiji preko disertacij o delu in pomenu različnih slovenskih literarnih in političnih osebnosti (Josip Kravos, Jože Babič, J. G. Verdelski, Milan Bekar, Etbin Kristan, Marica Nadlišek, Jaka Štoka, Vladimir Bartol, Ivan Marija Čok, Jakob Ukmar, Andrej Budal in drugi)^ do problemov slovenskega zamejskega šolstva v različnih ključnih obdobjih, jezikoslovnih obravnav, problemov dvojezičnosti in disertacij o specifičnem slovenskem časopisju. Poleg že omenjenih tematskih skupin lahko zasledimo tezo iz klasične filologije (Prisotnost klasikov v sodobni slovenski kulturi: vloga Antona Sovreta), iz etnologije (Običaji ob zimskih praznikih v občini Zgonik), podrobne lingvistične analize narečnih govo- rov iz Boljunca in Boršta, zgodovinske disertacije o problemu slovenskega izseljenstva, diplomsko nalogo o problemu finansiranja v samoupravljalnem sistemu, razne teze o kulturnem poslanstvu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, razpravi o vlogi Slovenskega planinskega društva in o pomenu goriške Mohorjeve družbe za Slovence v Italiji pa še diplomsko nalogo o inf ormati vnooblikovalni vlogi časopisa slovenske narodnostne skupnosti: Primorskega dnevnika v letih 1945 -1950 Večino diplomskih nalog v NŠK so napisali študentje, ki so dosegli svoj doktorski naslov na tržaški univerzi. Najbolj so zastopane leposlovna in filozofska, pravna ter ekonomska fakulteta. Poleg teh NŠK hrani tudi nekaj dvojnikov diplomskih nalog z Univerze E. Kardelja v Ljubljani in z univerz v Vidmu in Urbanu. Nekatere teze so doživele svojo knjižno verzijo. Pozitivno pa bi bilo, če bi tudi ostali univerzitetni diplomiranci poklonili NŠK izvod svoje disertacije, čeprav to nesebično dejanje predstavlja še dodatni strošek, ki teži novo-pečenega doktorja. Prav zato bi kazalo proučiti možnosti, kako diplomirancem pri kritju teh stroškov pomagati. in to iz več razlogov. Prvič, ker j® Sesljanski zaliv po našem eden izrne® najlopših krajinskih lepot naše P?" krajine, drugič pa, ker smo ponosni’ da je napredna devinsko - nabrežirv ska uprava v zadnjih desetih le® uspela preprečiti vse špekulacije ? tem kraju. Izbrali smo ta prostor, ker hočemo, da bi Sesljanski zalK zaživel v sklopu uravnovešenega turističnega razvoja teh krajev in tudj v dobrobit celotne skupnosti, zlasti krajevne. Kljub temu, pa so skoraj vsa tržaška javna občila, »pozabila« ali pr6" zrla to Vašo pobudo ... To je žal res in velja zlasti ^ Piccolo, ki je tako prikrajšal svoj® bralce in del tržaškega javnega mn®-nja za informacije o pobudi, ki J® bila ne glede na strankarsko in poulično naravno odprta vsem. To zadržanje pa nas ne sme čuditi ali presenečati, saj zelo jasno odraža sedanj® zaprto politično usmeritev PiccoU' Rad pa bi izkoristil priložnost in 56 javno zahvalil Primorskemu dnevniku za njegovo redno in izčrpno poročanje o tem festivalu. Nekateri so se pritoževali nad pr®" gramom okroglih miz in dejali, da s® samo za specialiste, medtem ko s® je potem izkazalo prav nasprotno. . Obisk in zanimanje občinstva pri' čata, da je bil naš program zaniiWv in privlačen. Izbrali smo teme, ki s® dvignile našo prireditev iz ozkih P®®" vincialističnih okvirov in posvetili P0; zornost problemom, o katerih se pP nas premalo govori in razpravlja. v mislih imam odkrito razpravo o manjšinah ter tudi okroglo mizo o RorniU’ ki je bila za našo stvarnost ve®® novost. Vzporedno s ten »zahtevni!11 Ugo Poli programom pa smo nudili obiskoval cem tudi zabavo in kvalitetno glas j Zastor nad tem festivalom je t®r®| dokončno padel. Kaj bi povedal še 24 konec? Zahvalil bi se vsem tovarišica111 tovarišem, ki so s požrtvovalnim o lom prispevali, da je festival dobro spel. Zahvalil pa bi se tudi vs®^ Slovencem in Italijanom, komuniste ali ne, ki so nas v teh 'dneh obiska1: Tudi festival Unità in Dela je priložnost za nova spoznanja in za trditev sožitja med tukaj živečim narodoma, (st) • Združenje Italija - SZ organi2113 za svoje člane, od septembra do n vembra potovanja v Sovjetsko 'lveiTe. Za podrobnejše informacije lahko 1 lefonirate na številko 60158. Tajmst ^ bo odprto vsak dan od 17. do 19.30, soboto pa od 10. do 12. ure. Kam po maturi? - Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro Medicina je očarljiv študij, a terja celega človeka FARMACIJA V preteklosti je študij farmacije pritegnil veliko študentov; zaradi nemajhnih problemov ob iskanju stalnega delovnega mesta, ki si jih imeli diplomiranci te stroke, pa je zanimanje počasi upadalo in danes je odstotek maturantov, ki se odloči za ta študij, precej nizek. V Trstu združuje fakulteta za farmacijo dve različni diplomski smeri: farmacijo ter farmacevtsko kemijo in tehnologijo. Študij farmacije je nekje med medicino iv. kemijo, tako da nudi dober vpogled v svet znanstvenih ved. Diplomiranci te diplomske smeri morajo opraviti 19 izpitov, študij pa traja uradno štiri leta. Izpiti kot so npr. organska in anorganska kemija, farmacevtska kemija, biokemija, fizika, farmakologija, anatomija, spio šna fisiologija in drugi so seveda obvezni, študent pa ima poleg tega tudi možnost, da sam izbira nekatere izpite. Prvi dve leti sta razdeljeni na semestre, kar nudi študentu priliko, da prej opravi obvezne izpite in to je vsekakor v prid njegovemu študiju. Študentje farmacije morajo pred diplomo opraviti še šestmesečno prak- so, po diplomi pa jih čaka tudi državni izpit. Nekoliko težji je študij na diplomski smeri za farmacevtsko kemijo in tehnologijo, saj traja uradno pet let in predvideva 27 izpitov: glavni poudarek je seveda na kemiji. Kakšna bodočnost čaka diplomirance obeh smeri? Farmacevti imajo ob iskanju stalnega delovnega mesta res velike težave, vse lekarne so prena-sičene, isto velja za laboratorije, nekaj več izgledov je v okviru farmacevtske industrije, a seveda ne v naši deželi, vsaj ne v Trstu in bližnji okolici. V industriji imajo, jasno, dosti večje možnosti diplomiranci far macevtske kemije in tehnologije, saj jih njihov študij usposablja za delo industrijskem sektorju. Tisti, ki so odloči za študij farmacije in nima že vnaprej danes možnosti za delo v lekarni, naj ve, da bo iskanje delovnega mesta dolgo. Študentje farmacevtske kemije in tehnologije pa naj bodo pripravljeni, da zaradi službe zapustijo svoje mesto. MEDICINA V enem izmed prejšnjih člankov smo zapisali, da se je zadnjih petih letih (po anketi SLORI) približno 8 odst. slovenskih maturantov, ki se je odločilo za univerzitetni študij, vpisalo na fakulteto za medicino. V preteklosti je bil odstotek znatno večji (približno 13,5). Ta preobrat beleži stanje na vsedržavni ravni: v prejšnjih letih je študij medicine priva bljal res ogromno študentov, hudi problemi brezposelnosti pa v zadnjih letih odvračajo mlade od tega, da bi postali zdravniki. Medicina je študij, ki ima nedvomno velik čar, terja pa celega človeka in to od trenutka, ko re človek vpiše na medicinsko fakul teto. Študij traja uradno šest let, a se ponavadi vedno zavleče. V prvih dveh letih se študent medicine spopada s kemijo, fiziko, bio kemijo, biologijo, anatomijo, tako da je stik s predmeti, ki se direktno ti dejo medicine, preložen na kasnejša lota. To marsikdaj odvrača študenta od te fakultete, mnogo pa je problemov že ob samem študiju, saj je ta izredno zahteven in težak. Pred diplomo mora študent opraviti še šestmesečno prakso, po diplomi pa tudi za diplomirance medicine, da morajo opraviti državni izpit. Po diplomi se začne specializacija, med katero pa — vsaj teoretično — mladi zdravniki že delajo. Možnosti za zaposlitev so danes zelo slabe: veliko je mlađih, ki so primorani, da brezplačno delajo na enem izmed oddelkov v splošni bolnici in to v upanju, da bodo kdaj v bodoče dobili stalno zaposlitev. Problemi so tudi že s samo specializacijo: vseh ni v Trstu in mesta so o-mejena. Skratka: ža študij medicine naj se odloči tisti, ki ga to res veseli in ki je v to trdno prepričan, kljub temu da ve, da bo pri iskanju delovnega mesta imel hude težave, listi, ki misli študirati medicino, pa naj študira resno in zavzeto, saj je konkurenca zmeraj večja. Naj še povemo, da se slovenski študentje medicine združujejo v svojem društvu: preko tega društva lahko slovenski medicinci opravljajo poletno prakso v Sloveniji VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO ALI ISEF Skoraj vsako leto se kak maturant slovenskih višjih srednjih šol v Ita liji odloči, da se posveti študiju telesne kulture. Kdor se misli posvetiti tej stroki, mora študirati ali v Ljubljani (VŠTK) ali pa v kakem drugem italijanskem mestu, naJ£) mer v Bologni ali v Rimu (iSEr )■ Na žalost je VŠTK edina v sklop® fakultet, ki v Italiji ni prižnana^1. za katero je in bo potrebna nostr fikacija. Marsikdo, ki se odloči za 3 študij, misli, da gre za spoznavanj in učenje najrazličnejših športnih nog in da predvideva študij pač v_ liko praktičnega dela, manj pa l£ retičnega znanja. Taka misel je P vsem zmotna. Študij telesne kultu predvideva veliko učenja, saj _iric) študent poznati anatomijo človeške^ telesa, biologijo, fiziologijo, higien ' psihologijo itd. Gre za študij, ki zae teva bodisi veliko učenja bodisi v liko praktičnih vaj, za katere je F trebna dobra fizična kondicija P°s. meznika. V Italiji traja ISEF tri lelf in predvideva 28 oz. 29 izpitov visno od različne študijske smeri-'’ VŠTK pa predvideva štiri študijs1^ leta. Diplomiranci te stroke so se preteklosti v glavnem zaposlili na P . dročju šolstva: danes so te možn°s že bolj omejene. Precej dela pa čak mlade diplomirance v okviru sloveu skega zamejskega športa. MAJA LAPORNIK Bodo tudi začetek prihodnjega šolskega leta ohromile zamude pri imenovanju suplentov? Hladna prha za letne in začasne suplente srednjih šol: ministrstvo za šolstvo je z okrožnico št. 237 z dne 2- avgusta letos odločilo, da bodo šolska skrbništva šele 23. avgusta lahko razobesila na svojih oglasnih deskah začasne lestvice prosilcev za let-ne suplence in lestvice iz posebnega seznama za začasne suplence. Zain-TOresirani bodo imeli odtlej pet dni. c'asa za vložitev morebitnih ugovorov, Prizivov ali pripomb, dokončne lestvi- Kopanje v Ausoni! spet dovoljeno Na podlagi analiz, ki jih je na vzorcih vode opravil laboratorij za_ higieno in profilakso pri tržaški KZE, je občinska uprava Ponovno dovolila kopanje na področju kopališča Ausonia. ce pa bodo objavljene zadnji uradni dan šolskega leta 1984/85, 9. septembra. Prvotno bi morali objaviti lestvice suplentov na srednjih šolah že 30. julija. Ta datum je ministrstvo izbralo prav zato, da bi lahko imela šolska skrbništva nato dovolj časa na razpolago za naknadni pregled lestvic (po prizivih in pripombah zainteresiranih) in za pravočasno imenovanje suplentov ob začetku novega šolskega leta. V preteklih letih so namreč zabeležili na italijanskih šolah veliko zamudo pri rednem začetku pouka prav zaradi zakasnelih imenovanj suplentov. Ministrstvo se je tudi ob določanju letošnjih rokov očitno zmotilo. S številnih šolskih skrbpištev v Italiji so namreč zadnje dneve leteli v Rim pozivi naj ministrstvo odloži prvotno dogovorjeni datum za razobešenje lestvic suplentov, ker skrbništva sploh niso še dokončno pripravila teh začasnih lestvic. Ministrstvu tako ni preostalo drugega, kot da se je uklo- Zelje in skrbi tržaških pomorščakov v zvezi s preosnovo pomorskega sektorja _ Predstavništvo delavskega sveta tržaškega Lloyda je včeraj obiskalo tržaškega župana Richettija, da bi mu posredovalo želje in skrbi tržaških pomorščakov v zvezi z usodo javnega pomorskega sektorja, ki preživlja, kot mnogi ■ Ugi, občutno krizo. Po dolgih odlašanjih je vlada v preteklih dneh končno Pripravila zakonski osnutek za preosnovo pomorstva v Italiji. Želja tržaških, K°t tudi drugih delavcev v državi je, da bi osnutek čimprej prišel v razpravo v Parlamentu, kar je neobhoden predpogoj za dvig pomorskega sektorja iz Sospodarskega brezna, v katero je zdrknil. Posebna skrb tržaških pomorščakov Pa Je, da bi se predvidena preosnova pomorskih prog in njihova povezava s '■cetovnim tržiščem ne izvedla na izključno škodo jadranskega dela polotoka. Povečan promet v tržaškem pristanišču r Promet v tržaškem pristanišču je začetek tega tedna zabeležil viden po-ast. Tako so včeraj potekala dela na dvanajstih ladjah. Natovarjali so 4 ontejnerskei ladje in raztovarjali južnoafriški premog za centralo v Tržiču, p Poleg tega so natovorili tisoč glav živine za Bejrut, avstrijski les za v Rdečem morju pa so natovorili na dve ladji. Tudi za prihodnji teden .“ifijo napovedanih že nekaj ladij. Tako bo iz Južne Afrike prišla nova pošilj- ka Premoga iz Indije pa tovor železove rude. Nov sedež šole za socialne delavce p Višja šola za socialne delavce se je preselila v nove prostore v Ulici arnaro 43, vendar ho avgusta zaprta. Tajništvo in knjižnica šole bosta po-°vno začeli z delom 2. septembra in bosta za javnost odprti od 9. do 12. Z' °d 10. do 13. uro od ponedeljka dopetka. , Od 9. septembra se bo tudi začelo vpisovanje v triletni študij za socialne delavce. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na tajništvo šole (tel. ^444 in 829445). Vzdrževalna dela na mestnih šolah tj. Občinska uprava je začela s serijo vzdrževalnih del na šolskih objek A.Tako bodo obnovili električno napeljavo v osnovnih šolah Rossetti in De Sr ^er na sre(4nji šoli Bergamas, okna in vrata pa bodo zamenjali na pednji šoli Benco in na učiteljišču Slomšek. Skupna vrednost del znaša skoraj Vj.. . Poleg toga je občina poverila dela raznim krajevnim podjetjem v skupni sini 700 milijonov za izredna vzdrževalna dela na drugih mestnih šolah. nilo skorajda splošni zahtevi šolskih perifernih organov. Ta odložitev bo po vsej verjetnosti oškodovala tudi našo šolo. Urad za slovensko šolo pri tržaškem skrbništvu je namreč že pripravil začasne lestvice prosilcev za letne suplence in posebni seznam prosilcev za začasne suplence na srednjih šolah, teh lestvic pa ne bo mogoče razobesiti pred 23. avgustom. Za letne suplence je letos zaprosilo 50 prosilcev (diplomiranci in tisti, ki so dokončali univerzitetni študij), prošnje za vpis v posebni seznam, začasnih suplentov pa je vložilo 33 šolnikov (le-to nato imenujejo posamezni ravnatelji). Lani je bilo prosilcev za letne suplence več (76); število se je letos zmanjšalo za več kot tretjino, ker so medtem nekateri suplenti že postali stalni (s prehodom v stalež po zakonu št. 270). Kot rečeno, bodo imeli zainteresirani po objavi lestvic pet dni časa za prizive, dokončne lestvice pa bodo znane šele 9. septembra. To skratka pomeni, da do začetka novega šolskega leta (10. septembra) ne bo mogoče imenovati nobenega suplenta, v naslednjih dneh pa se tH> do na skrbništvu mrzlično nadaljevali obiski in telefonski pogovori zainteresiranih za »pridobitev« najbolj ustrezajočih prostih mest. Lani se je ves ta »upravni vrvež« nadaljeval še nekaj dni in tednov po začetku šolskega leta ter tako na nekaterih srednjih šolah ohromil redni začetek pouka. Šolske oblasti so se takrat izgovarjalo, češ da je zamudam nemalo botroval zaplet ob prehodu v stalež po zakonu 270. U-pati je, da bo novo šolsko leto, kljub sedanji odložitvi roka za objavo lestvic suplentov, steklo hitreje kot lansko, saj letos vsaj »zapletov« z zakonom 270 ne bo... Opozorilo Kmečke zveze dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone, 8/b v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastni-ško knjižico ter številke parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahajajo ter še količino drvi, ki jih nameravajo sekati. Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 15. avgusta. Tajništvo Kmečke zveze ALKOHOLIZEM - HUJŠE ZLO OD MAMIL Precej je razširjeno mnenje, da mamila predstavljajo najhujše zlo današnje dobe. Ko se mlado življenje utrne zaradi prevelike doze mamila, se časopisi napolnijo s polemikami, anketami, obsodbami in vsakovrstnimi razmišljanji. Ob vsem tem pa pozabljamo na socialni problem, ki je v primerjavi z mamili veliko bolj razširjen, obenem pa trdo zasidran v naši vsakdanjosti, tako da ga sprejemamo brez prevelikih pomislekov, človek, ki umre zaradi alkohola, ne predstavlja posebne vesti, ki naj bi jo novinarji objavili v časopisni kroniki. Pijančeva smrt ne povzroča niti {globljih razmišljanj, oziroma razburjanj v javnosti. »Ni hotel nehati s pitjem, sedaj pa ima. . .« Družine, p katerih se kak član vdaja pijači, skušajo prikrivati to dejstvo in se tega sramujejo. Iščejo vse mogoče izgovore in opravičila, obenem pa svojega bližnjega sorodnika prezirajo; zaničujejo in ga zaradi bolj ali manj izrazite nestalnosti, omahljivosti in miselne odsotnosti izkujučujejo iz družinskega življenja. Tovrstno družinsko izobčenje poriva alkoholika v še večjo pogubo in mu nudi celo vrsto novih izgovorov za ceneno opravičilo pri uničevanju lastne osebe in osebnosti s pomočjo alkohola. V Italiji je problem alkoholizma zelo pereč. Minister za zdravstvo Costante Degan je pred kratkim izjavil, da je v Italiji približno 200 tisoč uživalcev mamil, medtem ko se prekomerno vdaja alkoholni omami nad milijon italijanskih državljanov. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je kar 30 odstotkov vseh sprejemov v italijanske bolnišnice v tesni zvezi z zatekanjem k alkoholu. V tržaških bolnišnicah je stanje nekoliko boljše, kajti število bolnikov-alkoholikov znaša 17,1 odstotka. Če ta podatek drugače tolmačimo, postane razvidno, da na poprečno 1.448 bolnikov, ki se zdravijo v kulinarski in glavni bolnišnici ter v sanatoriju, je kar 247 alkoholikov. Alkoholiki so torej razkropljeni po treh bolnišnicah in po nič manj kot enajstih oddelkih, pretežno na oddelkih za živčne in pljučne bolezni ter oddelkih za splošno zdravljenje. Iz raziskave, ki jo je opravila dr. A. Di Guida leta 1984, izstopa podatek, da je v • tržaških nevroloških oddelkih kar 39,1 odstotka alkoholikov, medtem ko njihovo število na oddelkih za splošno zdravljenje zdrkne na 21,7 odstotka. Na dejstvo, da so bolniki-alkcholiki tako razmetani po različnih oddelkih, vpliva več razlogov. Prvi in gotovo najvplivnejši je enačenje alkoholizma s čisto enostavno razvado. Malokdo, se namreč zaveda, da gre pri alkoholizmu za resno bolezen. Bolnik-alkoholik se navadno zateče k zdravniku, oziroma v bolnišnico, ker ga gnjavijo jetrne težave, živčne motnje, hud glavobol ali pa druge bolečine. Nikakor se ne rad sprijazni s pravim razlogom splošnega slabega počutja. Po določenem času bolniškega zdravljenja in alkoholne vzdržnosti, se bolnilc lahko nemoteno vrne k svojemu ljubljenemu kozarčku, dokler ne bo ponovno prisiljen zaradi obnovljenih bolečin prihiteti pred zdravnikova vrata. V svetovnem merilu zaseda Italija prvo mesto glede na količino zaužitih alkoholnih pijač na prebivalca. V letu 19.81 je vsak Italijan porabil 14,1 litra alkohola. Pri prebivalcih Furlanije - Julijske krajine se ta količina zviša na 17,1 litra, kar podeljuje naši deželi nezavidljiv državni naslov. V naši deželi je najhuje prizadeta starostna doba od 31 do 40 let s 53,8 odstotka alkoholikov, kar seveda povzroča hude odseve na družinske, socialne in zdravstvene razmere. Poprečna dolgost človeškega življenja v naši deželi niha med 68,5 leta za moške in sedeminsedemdese-timi leti za ženske. Tudi iz tega zornega kota se Furlanija - Julijska krajina povzdigne nad ostale dežele, kajti poprečna starost v državi znaša 70,6 let za moške in 77,2 za žen-slze. Pri tem je treba seveda upoštevati, da ima naša dežela visoko ^življenjsko raven in boljše možnosti zdravljenja v primerjavi z ostalimi deželami. Da lahko omenjene podatke povežemo s problemom alkoholizma, se moramo seznaniti z »izgubujenim življenjskim potencialom« (YPLL, Years of Potencial Life Lost) med petnajstim in štiriinšestdesetim letom starosti. YPLL dobimo, ko pomnožimo število umrlih zaradi določene bolezni z razliko med starostjo umrlega človeka in starostno mejo štiriinšestdesetih let (število izgubljenih let). Na tak način nam kmalu postane jasno, da je alkoholizem glavni razlog za visoko umrljivost, oziroma izgubljeni življenjski potencial. Na lestvici »izgubljenih let« zasedajo prvo mesto prometne nesreče (13.590 izgubljenih let v Furlaniji - Julijski krajini proti 7.621 izgubljenim letom državnega poprečja), na drugem mestu je jetrna ciroza (12.685 izg. let v FJK proti 5.347), na tretjem so razne nesreče (5.960 proti 4.730). Na četrtem mestu je srčni infarkt (5.730 proti 6.846). Slednji je edini boljši podatek v primerjavi med našo deželo in državnim poprečjem. Ob vsem tem pa je treba podčrtati, da alkoholizem botruje kar sedeminšestdesetim odstotkom prometnih nesreč (Introna 1984), pri jetrni cirozi pa se ta vpliv zviša na 72 odst. (Alkoholizem - Hudolin 1985). Iz podatkov medicinske federacije (1985) je razvidno, da je v letu 1979 umrlo zaradi jetrne ciroze 65,9 ljudi na 109.000 prebivalcev v FJK, medtem ko državno poprečje znaša 34,4/100.000 prebivalcev. Vsedržavno združenje za pomoč invalidom (INAIL) je dognalo, da je letno približno 300.000 nesreč na delovnem mestu v neposredni zvezi s prekomernim uživanjem alkohola. Obenem pa ugotavlja, da alkohol povzroča izgubo 7 milijonov delovnih dni. (Se nadaljuje) LOREDANA GUŠTIN Nevaren prehod P^ed kopališčem ^Al Ferroviario« p Ceprav so obiskovalci kopališča »Al r^Tri^ario« v Miramarskem drevo-roa že večkrat naslovili na tržaško U c*risko upravo prošnjo po ureditvi enu^3 č02 omenjeni drevored, za-dapat Rilo ničesar storjenega, na-Sr r1-!6 Pa so serija prometnih ne-katerih žrtve so kopalci, ki si Jub gostemu in hitremu prometu, u-s, l0 čez zebrasti prehod na drugo ; ran drevoreda. Marsikateri od njih ko26 ^arova4 svoi krvni davek za ta-§ srnelost, kaže pa, da še ni dovolj, gafova še vedno ni in varnost pe-nj0v je prepuščena modrosti posamez-voznikov. Ua je nujno treba ukrepati opozar-in r‘esret':a. ki se je pripetila včeraj i J0 le člen v dolgi verigi. Pod ko-Sa fiata 127, ki ga je upravljal Ser-D° verginella s Prebenega, je nekaj zno ^4- uro končal 81-letnd Vincen-Sn "c4°nna iz Ul- Ghirlandaio 22/1. Po - 4e kazalo, da so poškodbe le ^.vršinske, po izvidih pa so zdravni-im 0r*'°Pedskega oddelka ugotovili, da k a mož zlomljeno nogo, tako da se rooral zdraviti 35 dni. p Predvčerajšnjim je 45-letni Fulvio , ndelii> ki stanuje v Benetkah, večne ^lefonsko klical svojega 77-let-dvfa O0eta Rodolfa. Starostnik ni n £ml slušalke in sin je bil zaskrb,-v Tn tak° da se je pripeljal v Trst let' "Pispolo 4. kjer je bil dom pri-ggn.®Sa očeta. Policija je s pomočjo t-Ovn ev vučnoza-bavna oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.30 Film tedna: Ugodna ženitev 21.30 Dokumentarec meseca: Peklenska jaga 22.05 TV dnevnik II Zagreb 14.45 Videostrani 14.55 Sofija: EP v plavanju 16.10 Poročila 16.15 TV koledar 16.25 Legende sveta - otroška oddaja 16.55 Sofija: EP v plavanju 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 R manoscritto scomparso - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 In cerca d’amore - film 15.30 Westgato - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Kojak - TV film 21.30 Bello mio bellezza mia - film 23.50 Canale 5 News 00.50 I valorosi - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 La schiava Isaura - TV novela 10.15 Giorno p>er giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Brazil - TV novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 I gatti di Cattanooga - risanka 16.00 Mi benedica padre - TV film 16.30 Lancer - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.30 I giorni di Brian TV film 19.25 La schiava Isaura - TV novela 20.00 Brazil - TV novela 20.30 Si o no? - vodi Maurizio Costanzo 23.10 L’angelo nero - film 00.40 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.15 Donne - film 11.30 Sanford and son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate 85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Dastardly e Mutterly - risanka Il meraviglioso Dottor Dolittle -risanka 14.20 Poletje je dogodivščina - risanke, TV filmi... 16.55 Mogli e buoi - film Nastop» G ino Cervi 18.25 Iz piarlamenta 18.30 Športne vesti 18.40 Samurai senza padrone - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Storia di un italiano - Alberto Sordi 21.50 Dnevnik 2 - Nocoj 22.00 Fascicolo nero - film 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo - poskusni program 16.55 Evrovizija Sofija: Evropsko prvenstvo v plavanju 18.30 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.25 Festival della Valle d’Itria -2. del 20.00 Šola in vzgoja 20.30 E venne un uomo - film 21.55 Delta - znanstvena oddaja in 22.45 Dnevnik 3 23.10 Glasbena oddaja 20.00 Filmski večer - 90-letnica filma: Pevec jazza 22.30 TV dnevnik 22.55 Program plus: Benny Hill, na kolesih - serijski film Ob koncu Poročila Koper 15.00 Film 16.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 18.00 Nepremagljivi Shogun - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku Danes bo po Odprti meji oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija. 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Francija v p>esmi 20.25 Vaterpjolo - evropsko prvenstvo 21.50 TVD - Vse Danes 22.00 Sherlock Holmes - film 23.15 Smithovi - TV film 23.45 Film Fio, la piccola Robinson - risanka Speed Buggy - risanka 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilanđia - TV film 20.00 Rascal, il mio amico orsetto -risanka 20.30 Zodiaco - zabavnoglasbena odd. 22.00 Toma - TV film 23.00 Šport: ameriški football 00.15 L’emblema di Vietar - film TELEPADOVA 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 La furia di Ercole - film 18.00 Vultus 5 - risanka 18.30 Le nuove avventure di Pinocchio - risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Andrea Chenier - fibn 22.15 Bamaby Jones - TV film 23.15 Dieci incredibili giomi - film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 TV film 11.00 Q.P. Coupon estate 11.30 TV film 12.00 Un’estate con te - film 13.25 Horoskop 13.30 Q.P. Coupon estate 14.00 TV film 14.30 Gli assassini saranno puniti - * film 16.00 Komični filmi 16.30 Risanke 17.30 II re del furto - film 18.50 TV film 19.20 Q.P. Coupon estate 19.40 Dokumentarec 20.30 TV film 21.00 TV film 22.00 Dražba 1.00 Q.P. Coupon astate TELEFRIULI 16.00 Hanna e Barbera - risanka 16.30 La piccola Nell - risanka, 17.00 Shogun - risanka 17.30 The Bold Ones - TV film 18.30 Vita da sub - dokumentarec 19.20 Športne vesti 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 Tamburi lontani - film 22.30 Un tipo con la faccia strana ti cerca per ucciderti - film KADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Izbor iz Povejmo v živo; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »O troka kapitana Granta«, Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: Miloš Pahor (baročna prečna flavta), Dina Slama (glas in čembalo), Irena Pahor (viola da gamba»; 11.00 Melodični orkestri; 11.30 O-poldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: Komorni mešani zbor iz Nove Gorice vodi Štefan Mauri. 2. del koncerta, ki je bil v cerkvi sv. Martina v Dolini 28. junija letos, nato: glasbena priloga; 14.10 Popoldanski program: Fabianijevi iz Kobdilja: (6) »O teti Mitzi« (ponovitev) 14.30 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Carl Maria von Weber: Čarostrelec (prvo in drugo dejanje). RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Grožnjan - mesto mladih. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemškem jeziku; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 16.16 Glasba; 17.00 Guip; 18.00 Oder; 18.30 Glasba; 19.00 Jazz glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Pesmi našega življenja; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Jutranji variete; 12.03 Lagrime - radijski variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Motel - Radio 1 po cestah Italije; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Večerna glasba; 19.23 Audiobox Urbs; 20.00 Old blue eyes: Frank Sinatra; 20.45 Glasbeni premor; 21.00 Večerni variete; 21.30 Nočna glasba - današnji glasbeniki; 22.00 Nočni variete; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Četrto nadstropje - interno 9 - radijska nadaljevanka; 9.10 Vsa Italija... govori; 10.30 Beležke s poletnega križarjenja; 12.45 Vsa Italija... igra; 15.00 Glasbeno - govorni program; 15.37 Glasba za poletni popoldan; 16.35 Radijska priredba; 19.57 Jazz glasba; 21.00 Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci!; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Popotovanje od strani do strani; 8.20 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Madžarski plesi za klavir 4-ročno Johansa Brahmsa (igrata pianista Aci Bertoncelj in Susana A-bram) ; 21.05 Arrigo Boito: Odlomki iz opere »Mefistofeles«. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Do roka se je prijavilo osemnajst kandidatov Izpolnjen pogoj za reden potek tečaja 150 ur v slovenščini Po dveletnem premoru bodo letos obnovili tečaje 150 ur v slovenščini. Do 25. julija se je prijavilo 18 kandidatov in s tem je bil tudi izpolnjen, oziroma presežen pogoj o minimalnem številu prijav (15). Lani in predlanskim je bilo zanimanje za to obliko dopolnilnega izobraževanja za odrasle manjše in skladno s tem seveda tudi vpis. Dovolj zanimanja za tečaje 150 ur je tudi med pripadniki večinskega naroda, saj se je do roka prijavilo že okrog 100 kandidatov, ki bi na ta način radi prišli do diplome nižje srednje šole. Tečaji v italijanščini bodo predvidoma v Tržiču in Gorici, tečaj v slovenščini pa naj bi se odvijal na šoli Ivan Trinko v Gorici. V prihodnjih dneh bo treba opraviti različne formalnosti v zvezi s pričetkom pouka, zagotoviti profesorski kader, prostore itd. Pouk bo predvidoma začel proti koncu septembra, oziroma v začetku oktobra. Ob izrazitejših začetnih zamudah je namreč zelo težko izpeljati predvideni učni program, ki obsega kar 150 ur lekcij. To ni malo, če upoštevamo, da je pouk, zaradi zaposlitve tečajnikov in drugih pogojev, skoraj obvezno v večernih urah. Trenutno je k pouku prijavljenih 18 tečajnikov, pričakovati pa je da se bo v prihodnjih tednih vpisal še kdo, ki iz takih ali drugačnih razlogov nima diplome nižje srednje šole. Stvar se sicer na prvi pogled zdi zanemarljiva, vendar ni tako. Diploma nižje srednje šole se recimo zahteva za zaposlitev v javnih ustanovah (razen nekaterih, že redkih izjem), tudi za najmanj zahtevna mesta. Prav tečaji 150 ur, ki so brezplačni in tudi v slovenščini, nudijo odlično priložnost za nadomestitev zamud, prenagljenih in nepremišljenih odločitev glede izstopa iz šole itd. Škoda bi bilo tako priložnost izgubiti. Kdaj ponovno v Rondolino? V poletnih mesecih se večina med nami rada sprehaja po gozdovih, travnikih, ob morju in v hribih. Eden izmed krajev, kamor so Doberdobci najraje zahajali je Rondolina, kraj, ki leži ob cesti, ki iz vasi pelje, k Jezeru, že precej časa pa je dostop oziroma sprehod po tem delu vasi dejansko onemogočen. To pa ne zaradi katerekoli restriktivne odredbe občinske uprave ali vojaških oblasti, ampak iz enostavnega razloga, ker tam nemogoče smrdi. Nekateri vaščani so nas opozorili na to, saj ne gre v tem primeru le za omejitev pravice do sprehoda, ampak postaja to že pravo higiensko vprašanje. Možnost hujše okužbe je namreč velika. Vzrok nastalega položaja so odpadki bližnje vojašnice. Le ti se namreč odtekajo direktno na polje nasproti vojašnice. Verjetno ni bil namen projektanta zgradbe ta, da bi se odvečnih odpadkov rešil na ta način, zaradi tega gre v tem primeru le za okvaro pri ceveh. Sicer ne vemo na koga nasloviti prošnjo Doberdobcev, ali na vojaške oblasti kot lastnike zgradbe, ali pa na doberdobsko občinsko upravo. Potrebno pa je dokončno in hitro rešiti to vprašanje, da bi se tako omogočila vaščanom ponovno osvojitev Ron-doline, kraja, ki je s svojim borovim gozdičem vedno bil pri srcu vsem Doberdobcem. Neurje v Gradežu Območje Gradeža je včeraj popoldne zajelo močno neurje z vetrom in dežjem. Veter je povzročil precej škode na napravah na plaži, v kampin gih, porušil pa je tudi orjaški šotor cirkusa Togni, ki te dni gostuje v Gradežu. V okviru poletnih prireditev Pobratenje krvodajalcev iz Ronk in Nove Gorice Med različnimi poletnimi prireditvami zasluži pozornost pobuda »Agosto' Ronchese«, ki jo, letos že osem-najstič, prireja društvo Pro Loco, v sodelovanju z občinsko upravo v Ronkah. Prireditve so se pričele že zadnji teden julija, sklenile pa se bodo po velikem šmarnu. Program je zelo pester, saj zajema prireditve kulturnega športnega in rekreacijskega značaja. Tako so v nedeljo zvečer nastopili godci in plesalci folklorne skupine iz Pirana. Sicer pa se tudi v prihodnjih dneh obeta vrsta zanimivih prireditev. V soboto zvečer (ob 21.30) bodo krvodajalci iz Ronk imeli v gosteh člane Rdečega križa iz Nove Gorice. Podpisali bodo listino o pobratenju in sodelovanju. V bistvu gre za drugi del slovesnosti, ki je bila junija v Novi Gorici. Danes zvečer pa bo na prireditvenem prostoru v Ulici Campi zabavni večer z znanim televizijskim napovedovalcem Corradom. Jutri bodo odigra-li prve tekme odbojkarskega turnirja, v večernih urah pa se bo predstavila plesna skupina Arabesque iz Ronk. športne in rekreacijske prireditve bodo na sporedu tudi v soboto: kolesarski poligon, razstava ptic, koncert godbe na pihala. V nedeljo bodo prišli na vrsto balinarji, ženske pa se bodo pomerOe v kolesarski vožnji, zvečer bo igrala znana tržaška glasbena skupina Big band. Prireditve bodo seveda tudi v naslednjem tednu, ko bodo odigrali finalna srečanja v odbojki, v torek zvečer bo spet nastopil Corrado v nekakšni kviz oddaji itd. Poleg omenjenih prireditev pa velja opozoriti še na vrsto zanimivih razstav, ki so jih pripravili v telovadnici osnovne šole: razstavo 0 obrtništvu, o delovanju društva upokojencev, razstavo ob 40-letnici o-svoboditve, o delovanju športnega društva »Ronchi«, razstavo morskih in sladkovodnih rib. Skratka zares pester in bogat spored prireditev. V GRADIŠČU Danes srečanje cvetličarjev V prostorih kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču bo danes strokovno srečanje cvetličarjev naše dežele. Pobudo za srečanje je dala goriška pokrajinska uprava, skupaj z ravnateljstvom šole, ki ima, kakor znano, glavni sedež v Čedadu. Srečanje, s® bo pričelo ob 10. uri z ogledom poskusnih cvetličnih gred. čestitke Danes praznuje 85-letnico življenja LEOPOLD JUREN z Vrha. Ob priliki mu toplo čestitajo otroci z družinami. Zakon o varčevanju z energijo Rok za prošnje še do 19. t. m. Delovni spor v Tržiču Pretor preklical izvedbo javnega natečaja ENEL Sredi poletne pripeke je res nekoliko nerodno govoriti o varčevanju z energijo, vendar se žal ni mogoče izogniti določenim rokom. V ponedeljek 19. avgusta namreč zapade rok za predložitev prošenj za koriščenje denarnih prispevkov v smislu državnega zakona št. 308. Na osnovi omenjenega zakona imajo občani pravico do denarnega prispevka če so v stanovanju ali hiši vgradili nove o-grevalne naprave, sončne kolektorje, poskrbeli za izolacijo sten in zidov, vgradili posebne ali dvojne šipe itd., vse s ciljem varčevanja energije. Ob tem velja opozoriti tudi na dejstvo, da ima zakon v nekem smis.u retroaktivno veljavo. Za prispevek lahko zaprosijo vsi tisti, ki so dela opravili v obdobju zadnjih treh let. Seveda morajo predstaviti ustrezno dokumentacijo, račune itd. Zakon predvideva možnost prispevka do višine 30% priznanih stroškov. Kakšne in kolikšne so formalnosti? Interesentom svetujemo, da se za podrobna navodila obrnejo neposredno na pokrajinski urad deželnega odbor-ništva za javna dela (Kom* Italia 205). Odprt je za stranke vsak dan od 10. do 12. ure. Informacij po telefonu ne dajejo. Interesentom svetujemo tudi, naj ne čakajo prav zadnje dni, kajti z bližanjem roka za predložitev prošenj, se veča tudi naval strank na omenjeni urad, po drugi strani pa je seveda treba tudi nekaj dni za pripravo potrebne dokumentacije. Do 19. avgusta je še nekaj dni in v tem času se da urediti marsikaj. Po drugi strani pa bi bilo nespametno, če ne bi izkoristili možnosti ki jo nudi zakon. DANES V GRADEŽU Protestno zborovanje in seja občinskega sveta Včerajšnje reorganizacije javne zdravstvene službe utegnejo v prihodnjih dneh še zaostriti odnose med predstavniki različnih strank na Goriškem. V ospredju je seveda vprašanje zaprtja, oziroma drastične preureditve bolnišnice v Krminu in Gradežu, o čemer je v zadnjem času spet govor. O tem bo predvidoma zelo vroča razprava na prihodnjem zasedanju glavne skupščine goriške krajevne zdravstvene enote, ki je napovedana za jutri (ob prvem sklicu), oziroma v petek zvečer, še pred o-menjeno sejo pa bo, kot kaže, prišlo do množičnega protesta prebivalcev in upraviteljev Gradeža, ki so napovedali zelo odločen boj za ohranitev bolnišnice. Danes ob 16. uri bo na pobudo odbora za obrambo bolnišnice protestni shod na Trgu Carpaccio, od koder se bodo udeleženci pedali v kongresno palačo, kjer bo ob 18. uri zasedal občinski svet na izredni seji. Upravitelji v Gradežu so doslej že večkrat izrazili svoje nasprotovanje zaprtju bolnišnice in bodo to odločno povedali tudi drevi. Slišati pa je tudi govorice o možnosti kolektivnega odstopa občinskega odbora, v kolikor bi pri krajevni zdravstveni enoti, o-ziroma na deželi, ostali gluhi na zahteve prebivalstva. Na tržiški preturi so te dni obravnavali delovni spor med ravnateljstvom državne ustanove za električno energijo (ENEL) in dvema uslužbencema glede izpopolnitve organika za prosta delovna mesta vodje izmene v tržiški termoelektrarni. Spor sta sprožila Pietro Dittadi in Franco Fa-bris, ki sta zaposlena v tržiškem o-bratu in ki sta pred leti že opravljala dolžnosti namestnika vodje izmene. Ta funkcija je bila sicer ob kasnejši reorganizaciji ukinjena. To pa ne pomeni, da bi bila sposobna opravljati zadolžitve na delovnem mestu, za katero je bil razpisan javni natečaj. Za pokritje prostega, oziroma prostih delovnih mest po njunem mnenju ni bilo treba razpisati javnega natečaja, ampak bi moralo ravnateljstvo, ob upoštevanju kolektivne delovne pogodbe, postopati drugače: z direktno zadolžitvijo uslužbencev, ki so enake ali podobne funkcije že opravljali, oziroma so soposobni jih opravljati. Ker je bilo ravnateljstvo ustanove gluho na priziv omenjenih dveh uslužbencev, je zadeva seveda romala na sodišče. Pretor je najprej začasno prekinil izvedbo javnega natečaja in nato dal prav uslužbencema, ki sta sprožila spor. Izgubljeno-najdeno Na uradu za najdene predmete v Gorici hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, sledeče predmete: zložljivo kolo, dve zapestnici, ogrli- co, dva para naočnikov za vid, štiri moška kolesa, žensko kolo, moped, dva zneska denarja, jopič, motorno kolo, tri denarnice (ena vsebuje tudi nekaj denarja), fotokopijo gradbenega načrta, nekaj šopov ključev, obesek za ključe. Kdor meni, da je kateri od navedenih predmetov njegov, naj se zglasi v uradu, v Ulici Mazzini 7. Prvi maturanti na kmetijskem tehničnem zavodu v Gradišču Pred kratkim je na oddelku kmetijskega tehničnega zavoda Paolino di Aquileia v Gradišču (glavni sedež zavoda je v Čedadu) diplomiralo prvih dvanajst dijakov. To je bila tudi priložnost za obisk in srečanje na šoli med predstavniki goriške pokrajinske uprave, ravnateljem in pro fesorji ter seveda dijaki - maturanti in njihovimi starši. Na srečanju je predsednik Cumpe-ta naglasil prizadevanja pokrajine da bi tako pomembno šolo imeli tudi v goriški pokrajini ter prizadevanja, da bi se šola osamosvojila. Ta korak bo veliko lažji v kratkem, ko bo pokrajina zagotovila ustrezna kmetijska zemljišča, kjer se bo lahko nemoteno odvijala poskusna dejavnost. Maturantom so na srečanju razdelili posebna spominska priznanja. ________razstave V prostorih kulturnega centra »R-Pitteri« v Fari je odprta skupinska razstava del 28 likovnikov iz različnih držav, na temo miru. Prireditev je v okviru praznika komunističnega tiska- prireditve Na goriškem gradu bo v soboto, Rj-t.m., prof. Giandomenico Romanelli’ ravnatelj mestnih muzejev v Benet' kah, predaval na temo »Giandomenico Tiepolo med ironijo in obupom«. Predvajali bodo tudi diapozitive. Predavanje bo ob 18.30. izleti Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi izlet na Veliko Planino (15. avgusta) ; oziroma v Logaf' sko dolino (25. avgusta). Vpisovanj® še danes in jutri, od 10. do 12. ure na sedežu društva ali pri odbornikih. kino Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Newyorski parač«-SVOBODA 20.30 »Enoroki boksar«-DESKLE 19.30 »Očuh«. POGREBI 9.30 Marino Giani iz mrliške vež® splošne bolnišnice na glavno pališče; 11.00 Salvatore Haschech 1 splošne bolnišnice v cerkev na P*®, cuti in na glavno pokopališče; 12-"“ Marija Simčič por. Novelli iz mrlišk^ veže bolnišnice sv. Justa na glavn pokopališče. Marko Waltritsch Pevma, Oslavje ia Štmaver skozi stoletja 25. Podgorska občina se je takrat šolski oblasti pritožila tudi zato, ker je pleskar, ki je prišel iz drugega kraja, napačno napisal na šolski baraki »LIUDSKA ŠOLA« in ne »LJUDSKA ŠOLA«. Še prej, 10. novembra 1921 pa je pevmski župnijski upravitelj Jožef Budin pisal županstvu, da je pevmska šola popravljena, a otrokom nedostopna. Hudoval se je tudi, da ni podjetnik Merluzzi zaldjučil popravljalnih del v župnišču, da streha pušča, da bo strešno okno odnesla burja, da ni v župnišču peči. Pisal je tudi, da v šolski baraki otroci zmrzujejo, in da jim to zelo škoduje, ker so žal itak slabotni zaradi revščine in splošnega pomanjkanja. Učiteljica ne more dobiti stanovanja v Pevmi, biva v Gorici, ne prihaja pa v vas ob slabem vremenu. Starši da ne bodo pošiljali svojih otrok zmrzovat v barako, ko je vendarle šolsko poslopje že popravljeno. Ljudje da protestirajo zaradi tega in »bati se jo, da se bo ljudstvo uprlo«, je zaključil svoje pismo župnik. Nekaj mesecev kasneje, 18. marca 1922, pa je šolski upravitelj v Pevmi, učitelj Leopold Reja, pisal županu pismo ter ga naprošal, naj občinski svet o tem čimprej razpravlja. Obenem je priložil okrožnico Okrajnega šolskega sveta v Gorici o zidanju oziroma razširjanju šolskih poslopij. Reja je pisal, da je šolska stavba sicer popravljena, da pa so prostori pretesni za vseh 160 Izlet članov prosvetnega društva Soča z Oslavja na sv. Katinaro leta 1927. Na sliki so pevke z Oslavja skupno s pevkami iz Pod-gore. Gorice in drugih krajev šolskih otrok, kolikor jih je v Pevmi. Dve učni moči da sta premalo. Zato bi morala občina poskrbeti, da bi v najkrajšem času povečala kapaciteto poslopja tako, da bi imeli na razpolago tri ali celo štiri razrede. Pouk bi bil moral biti čdmboljši, kajti zaradi bližine mesta je treba dati otrokom tako predizobrazbo, da se bodo lažje uveljavili na delovnih mestih. Težavo so takrat imeli s šolo tudi v Štmavru. V vasi takrat še ni bilo pouka, šoloobvezni otroci so morali v druge šole. Tudi do štiri kilometre daleč v vsako smer so morali takrat napraviti učenci. Domačini so, upoštevajoč že prej omenjeno okrožnico Okrajnega šolskega sveta o gradnji šolskih poslopij, pisali 26. aprila 1922 istemu Okrajnemu šolskemu svetu in podgorski občini pismo, v katerem so zahtevali, da pristojne oblasti nudil0 prebivalcem Štmavra material za gradnjo šolskega poslopja Čeprav so bili domačini zelo zaposleni z obnovo porušenih d°' mov, so izražali svojo pripravljenost, da vsak žrtvuje 24 rob® z živino za prevoz materiala in vsak po 100 delovnih robot. Štrna' vrči so bili tako pripravljeni šolsko poslopje prostovoljno gra®1' ti, le da bi dobili načrt in material. Sicer pa se je pouk vseeno vršil v baraki v Štmavru. Konetem bil le italijanski px>uk. Na Osl®v ju so takrat odprli tudi otroški vrtec. Po prvi svetovni vojni se je obudilo tudi kulturno - prosvet®0 delovanje. V Pevmi je spet začelo svoje delo prosvetno drušU »Naš prapx>r«, žal p>a v delu ni vztrajalo. Ljudje so bili veh® zaposleni z delom v tovarnah v Podgori ali Stražicah, kljub ^ mu so pripravili nekaj prireditev. Deloma so obiskovali tudi P®; reditve v Gorici, nekateri pa so sodelovali v pjodgorskih društvi®' Nova Pirjevčeva knjiga pri ZTT Tito, Stalin in Zahod Najprej prepotrebno pojasnilo: zapis o zadnji Pirjevčevi knjigi Tito, Stalin in Zahod, ki je izšla Vri Založništvu tržaškega tiska, ne namerava v ničemer tipati v zgodovino ali na področje strokovne recenzije. Za kaj takega nisem pač Poklican in niti zgodovinsko znanje mi tega ne dovoljuje. Je pač opozorilo o pred kratkim izšli zanimivi in zajetni knjigi, ki naslednje v slovenščini napisanem Tržaškem vozlu istega avtorja. Zgodovinar Jože Pirjevec je v svojo raziskavo zajel predvsem obdobje od leta 1945 do leta 1948, s posebnim poudarkom na zadnjem. Knjiga, ki je napisana v italijanščini, je zaradi svoje objektivnosti, načelnega znanstvenega pristopa in navajanja obilice dokumentov iz najrazličnejših arhivov tehten in izviren doprinos k poznavanju izjemno težkega obdobja, v katerem se je znašla Jugoslavija takoj po vojni. Zanimivo pa je tudi to, da je s svojo vsebino najbrž nekakšna protiutež knjigi angleške novinarke Nore Beloff, ki naj bi razveljavila »Titov mit«, kot je z velikim Pompom »ugotovil« tudi krajevni italijanski dnevnik. Glede tega (Beivi f ove knjige) bi najbrž kazalo citirati Miloša Mikelna, ki v uvodniku k številki 1-2 letošnje Teorije in prakse pripoveduje o obisku Be-t°ÌÌove pri njem. Na vprašanje, zakaj piše tako protikomunistično in protijugoslovansko mu je novinarka odgovorila, da so po njenem mnenju v Angliji, še bolj pa dru-9°d v zahodni Evropi, med inte-lektualci močne struje, ki so obu-Pale nad tradicionalnim zahodnoevropskim parlamentarizmom in i-ščejo nove rešitve. In ona se boji, kot vnet pristaž parlamentarne demokracije, da vidijo enega od možnih vzorov v jugoslovanski družbeni ureditvi. Skratka, izrazita težnost, napor za dokazovanje nečesa, ki naj v bralčevih očeh izpade klavrno in 'slabo. Jasno je, da Jože Pirjevec, kot resen zgodovinar, ni mogel u-brati enakih poti, niti kot kontrapunkt za dokazovanje česa čisto nasprotnega. Tito, Stalin in Zahod je grajena, kot rečeno, na dokumentih, izjavah in intervjujih, ki brez vsakršnih o-lepšav opisujejo omenjeno obdobje, ki je privedlo do osamosvojitve Ju-Spslavije. Spor med Titom in Stalinom je bil za jugoslovanske komuniste in družbo vse prej kot lahka Jože Pirjevec stvar, še posebej po informbirojski anatemi, ko se je Jugoslavija znašla osamljena, v hudi gospodarski krizi in je bila tarča napadov od vsepovsod. Niti njeno gospodarsko navezovanje na Zahod ni moglo brez travm in pomislekov, saj so tudi zahodne kapitalistične države imele kar precej nezaupanja v novo nastajajoči režim, ki nikakor ni hotel iz sfere socialističnih demokracij. Vsi ti precepi, pomisleki, travme in odločitve so v Pirjevčevi knjigi opisani nadvse nazorno, kot tufi odnos, ki so ga imele zahodne države do Jugoslavije. Prav diplomatski viri so ena izmed značilnosti temeljite študije, ki kažejo na vso razvojno pot odnosov, pri čemer avtor ni prezrl niti jugoslovanskih notranjih težav, čistk, Ran-kovičeve policije, bega vidnih predstavnikov na Vzhod itd. Iz vsega tega sledi, da je bil boj, ki ga je moral izbojevati Tito s svojimi sodelavci Kardeljem, Djila-som, Pijadom in Rankomčem v prvi vrsti toliko bolj hud, skoraj herojski, vendar premočrten in, dosleden. Knjiga Jožeta Pirjevca je, skratka, odmeven doprinos k poznavanju določene stvarnosti, zaenkrat je namenjena predvsem italijanskim bralcem, ki velikokrat zelo pavšalno in skoraj dogmatično gledajo na sosednjo republiko, ne da bi potanko razumeli, za kaj pravzaprav gre oziroma je šlo. MARIJ ČUK Odnos med umetnostjo in politiko Znani filozof in publicist, v poslednjem desetletju tudi odzivni politični delavec, Boris Majer, rojen leta 1919 na Colu pri Vipavi, je svoje pričevanje nanizal okoli misli oziroma razvojnega projekta, ki se mu pravi odnos med »umetnostjo in politiko«. Zatrjujoč, da je prvič doživel problem umetnosti in politike že med študijem slavistike tja do 1!M1, se je že tedaj odločno opredelil za socialno angažirano literaturo, opredelitev, ki jo je kasneje v svoji teoriji kakor tudi v praksi ves čas poglabljal in osvetljeval z vse tehtnejšimi argumenti. Miško Kranjec, Prežihov Vorane, Tone Čufar, Bratko Kreft, Ivan Potrč — so bili avtorji, na katerih je lahko zgradil svoje temelje razmišljanja o umetnosti in politiki, še posebej ostro pa je nanj vplival Miroslav Krleža in v prvi vrsti njegova imenitna drama o »Glembajevih«, ki so po Majerju bleščeča, vseskozi umetniška, nič skon-atituirana analiza in prikaz starega aristokratskega sveta, kot je pač ta pojav na svoji koži zaznal in umetniško izoblikoval Krleža v poslednjem obdobju stare av-stroogrske monarhije. Po Majerju je literatura oziroma umetnost v nekem smislu polarizirana, ali je na strani naprednega in-'prihodnjega, ali pa hočeš nočeš podpira preživele sisteme, nazore in opredelitve. Med NOB ga inspirira pojav »kulturnega molka« na Slovenskem, izid prvih Borovih pesmi leta 1942, predvsem pa spontanost umetniškega u-stvarjanja med preprostimi ljudmi, ki ga utrdi v zanosnem prepričanju, da se »avtentično umetniško doživljanje poraja zgolj iz notranje avtonomne potrebe in ga vsako zunanje vmešavanje ovira.« Citirano prepričanje je seveda doživelo v času po vojni trde preizkušnje, saj je bil povzdignjen socialistični realizem kot tako rekoč nujna umetniška smer, torej stalinistična varianta pojmovanja umetnosti, ki je dosledno šibala vse staro ali tuje, ter hvalila svoje dosežke. Kot pa obdobje stalinizma vendar ni bilo pri nas tako dosledno in togo kot drugje, tako se je tudi odgovarjajoča umetniška smer pričela naglo umikati, kar pa po Majerju ni razlog za prehod v brezproblemska obdobja: ne omenja sicer »Pesmi štirih« iz leta 1951, ki so v času kolektivnih družbenih akcij presenetile s svojim lirizmom, pač pa izpostavi delo in ideologijo sporne revije »Perspektive«, ki je menda izhajala iz prepričanja, da je tudi po prekinitvi s Stalinom v državi še vedno navzoča re-stalinizacija. Miroslav Krleža je po Majerju leta 1952 na 3. kongresu književnikov Jugoslavije v Ljubljani pravzaprav odprl nova obzorja in šele našel pot za priključitev nove angažirane umetnosti z angažirano umetnostjo pred vojno: po Krleži mora biti literatura in s tem umetnost socialno in politično angažirana, ne sme biti »dekadentna« in zgolj na videz apolitična, mora biti spopad z »našo lastno konservativno zavestjo« in to v sedanjosti. Boris Majer dobi v tem trenutku osnovo za razvoj svoje politične in umetniške teorije, spet je na tapeti sedanjost. Na vsak način pa Majer odklanja hermetično umetnost tistega časa, ki jo jo podprl dobršen del mlade umetniške generacije v smislu reakcije na socialistični realizem in se vendarle pridružuje Vidmarju, ki je takšno »1 arpu rl artistično« dejstvovanje neusmiljeno preganjal v svojih brezkompromisnih kritikah. Seveda je bila omenjena umetniška smer v 60. letih in še kasneje izredno močna in ji je sledila večina mlade generacije, toda Majer nikoli ne more najti pravega opravičila za njen obstoj. Očitno pride v njem po daljšem obdobju ravno zaradi odpora do oddaljenejših umetniških smeri, oddaljenejših od neposrednosti življenja, do nadaljnjega preskoka, saj definira misel, da je pa potem že bolje, da je umetnost angažirana, bojevita da na novo osvetljuje NOB, da problematizira Informbiro, ter da ne nazadnje prihaja v konflikt z dnevno pobtiko, kar se je končno tudi dogajalo. Majer zagovarja stališče, da so bili posegi dnevne politike v bistvu zgrešeni in brez pravega razumevanja, torej nerodovitni. Vsak spopad s »konservativno zavestjo« v sedanjosti, in to nikakor ni redek pojav, namreč »konservativna sedanjost«, je sam po sebi pozitiven in celo nujen, in v tem smislu izreče Boris Majer na zadnjem kongresu Zveze komunistov Slovenije tako rekoč »heretično misel«, kot sam pravi, da namreč umetnosti ni potrebno varuštvo politike in da že dolgo ne rabimo več apologije našega družbenega delovanja, ampak pošteno in konstruktivno, ostro in globoko kritiko. Z eno besedo: umetnost, naj bo odkrita, bojevita, poglobljena, vedno pa do skrajnosti — angažirana. JANEZ POVŠE Nizozemska obuvala Tulipani in značilna obuvala so simbol Nizozemske, tako da niti naš fotograf ni mogel mimo teh simbolov, ko je obiskoval te kraje (f. Magajna) Zelo lep kulturni dogodek v Izoli Na pobudo delovne organizacije Počitniškega doma upokojencev v Izoli prirejata slikarja - amaterja Slavica Lukež in Janez Janežič (oba iz Kopra) razstavo nekaterih izbranih svojih del v klubski sobi tega doma. Oba sta člana organizacije LIK - Izola, katera skrbi za izpopolnjevanje takih, ki se ukvarjajo z veseljem s tovrstnim upodabljanjem. Prikazujeta svoje akvarele. Razveseljivo je to, ker so nujna dela prikazovanje resničnih motivov našega Krasa in naše obale, Barve teh izrezov naše lepe pokrajine so umirjene in izražajo njuna občutenja do teh lepot, kakršne prenašata na nas gledalce. V nas vzbudita ljubezen do narave, katera nas obdaja, pokažeta to, česar ne opazimo, čeprav gledamo skoraj vsak dan. Menim, da bi bilo potrebno pokazati njuna dela še kje drugje, kajti tak dogodek spada tudi k popestritvi počitnikovanja v tem lepem domu, kjer radi ustrežejo takim ustvarjalcem zato, da razveselijo svoje goste. Razstava traja do 15. avgusta 1985. Razstavljena dela so tudi naprodaj. LILIJA BOGOMIL Makuc v Kopru V koprski galeriji Loža so pretekli petek odprli retrospektivno razstavo Vladimira Makuca, e-nega vodilnih slovenskih grafikov povojnega obdobja. Razstava, ki so jo Obalne galerije postavile v vse tri svoje prostore: poleg Lože še v koprsko Meduzo in piransko Mestno galerijo, ponuja vpogled v umetnikov celotni opus. Pretežni del je namenjen grafiki, s katero se je Makuc tudi najbolj uveljavil doma in v svetu in kateri je posvetil tudi največ časa. Žal pa zaradi pomanjkanja prostora obalna predstavitev ne vsebuje risb. Nova podoba Njegoševe Biljarde Na Cetinju so končno sklenili dela pri obnovitvi znamenite Njegoševe Biljarde, ki so jo spet svečano odprli. Bila je dalj časa zaprta, ker jo je potres leta 1979 močno poškodoval. Biljardo so temeljito obnovili in utrdili. Toda v stopetdesetih letih, ko si jo je pesnik, vladika in vladar črne gore Petar Petrovič - Njegoš (1813-1851) postavil za rezidenco, ni bjla izpostavljena samo zobu časa, temveč tudi drugim neprilikam, ki s kulturo niso imele ničesar opraviti. Tako še danes ni pozabljeno, da so za časa avstrijske okupacije Biljardo spremenili v konjušnico. Biljardo so obnovili in rekonstruirali ob stoletnici Njegoševe smrti, toda tudi kasneje ni v celoti opravljala funkcije, ki bi jo morala. Še kar naprej je morala del prostorov odstopati raznim kulturnim institucijam. Sedaj je končno obnovljena in v njej so predmeti, ki so v neposredni zvezi z velikim pesnikom, avtorjem Gorskega venca. V pritličju je galerija »U-metniki Jugoslavije Njegošu« s stopetdesetimi slikami, grafikami in skulpturami. To je pravzaprav samo tretjina vseh umetnin, ki so jih podarili umetniki iz vse Jugoslavije ob graditvi mavzoleja na Lovčenu. V prvem nadstropju so razvrščeni dragoceni predmeti, ki predstavljajo Njegoševo življenje in delo. Na dvorišču Biljarde so kot njen sestavni del obnovili 350 kvadratnih metrov velik relief Črne gore in ga zaščitili z neprebojnim steklom. Ob otvoritvi prenovljene Bilijarde je bil slavnostni govornik največji živeči črnogorski in eden največjih jugoslovanskih pisateljev Mihajlo Lalič. J. O. Položaj slovenskega jezika med narodnoosvobodilno borbo (0 ^pstoj Slovencev je bil namreč po prvi sve-vojni, potem ko so bili razdeljeni v s.ri države, ogrožen povsod, razen v Drav-sk banovini. Pa še tam je bil poleg priti-iz državnega središča ves čas moten delovanja Nemapv, organiziranih _ v cjej let kulturni zvezi, ki je posebej močno je v štajerskih mestih, v Kočevju, kjer ši živela nemška narodna skupnost kot manj-pa tudi v Ljubljani in na Gorenjskem. ^ Politiko gospodarskih sankcij in pritiskov So z9odovinsko in kulturno zavest Slovencev Ajdhljali notranja razmerja v Jugoslaviji. jj, .Gfco temeljito in naglo so želeli Slovence i risati s sveta, je mogoče spoznati iz na-^ 0X1 in ukrepov zoper slovensko in hrvaško 4f0dno skupnost v Italiji, v tako imenovani nelllski krajini. Posledic tega raznarodovanja q. bo mogoče najbrž nikoli docela popraviti; njpZem identitete se je začel s poitalijančeva-. ni priimkov in osebnih imen, pa tudi kra-k^ib. imen (Čermelj 1965: 148-164). Medtem . so slovenska in hrvaška krajevna imena j^hieniii v italijanska z nesmiselnim preva-ISž’f711 710 odloka, objavljenega leta kmalu po nastopu fašističnega režima, so priimke spreminjali že za časa Avstrije v Trstu in drugod, »kjer so imeli Italijani ob činsko upravo v svojih rokah«. Toda če so poprej le prilagajali imena italijanski pisavi (šumevci, k), so po letu 1920 začeli spreminjati vse, kar bi spominjalo na slovanski izvir imena. Za primer: priimek Kmet so zapisali kot Meti, Knez kot Nesi, Župan kot Soppano; krajevno ime Peč ( skala) so ob preslabem poznanju slovenščine prevedli v Monte Forno ( peč kot ogrevalna naprava). Gonja zoper osebna imena se je razplamenela, ko je matična služba prešla iz cerkvenih v laične roke (prav tako l. 1923); začela se je v Trstu, kjer je magistrat svojemu matičnemu uradu prepovedal vpisovati slovenska imena za novorojenčke. Vsi ti postopki so se lahko stopnjevali spričo številnih legalnih zakonov, predpisov, pa tudi nelegalnega ravnanja; korenine tega zla so v italijanskem nacionalističnem gibanju, ki se je razmahih že v prejšnjem stoletju, posebej pa pred prvo vojno in med njo. Čeprav Italija kot zmagovalka v prvi vojni »ni bila dolžna sprejeti v mednarodnih pogodbah obvez do nacionalnih manjšin«, so »predfa-šistične demokratične vlade obstoj manjšin v mejah Italije priznavale in jim z resolucijo v parlamentu jamčile, da bodo lahko uživale globoko spoštovanje v svojem posebnem položaju« (Kacin - Wohinz 1982: 151). Ta politika se seveda ni izvajala, še manj pa se je izvajala pod fašizmom, saj je bilo »samo dejstvo v obstoju manjšine nezdružljivo z doktrino fašizma« (Kacin - Wohinz, prav tam), posebej še z doktrino »obmejnega fašizma« (fascismo di frontiera), ki naj bi z asimilacijo Slovencev pripeljal do močne države, zmožne za nadaljnjo ekspanzijo na Balkan. Raznarodovalni programi niso bili javno razglašeni, raznarodovalna zakonodaja je bila zgrajena na temelju zaupnih dokumentov, tudi lokalnih predlogov in nasvetov. Raznarodovanje se je za čelo v zgornjem Poadižju nad nemškim in v Julijski krajini nad slovenskim prebivalstvom po Mussolinijevi zaupni okrožnici ožjemu krogu sodelavcev (1. nov. 1925), čeprav so ga ukrepi zoper jezik pripravljali seveda že kmalu po priključitvi slovenskih krajev Italiji. Mus solini je v svojem pismu zagovarjal tezo, dc. »so vsa priključena ozemlja geografsko in hi storično sestavina italijanskega narodnega o-zemlja, ki je bilo z novimi mejami odrešeno, vendar mu je treba vrniti italijanski značaj, češ da mu je Avstrija odvzela. Ofenziva zoper slovenske in hrvaške legal ne institucije je bila končana v letih 1927 -1928; naperjena je bila zoper jezik, šole, občinsko upravo, organizacije, tisk, društva itd. Raba slovenščine na sodiščih je bila od 1922 mogoča samo prek tolmačev (ti so bili navadno sodni sluge (Čermelj 1965: 82). Na železnici, pošti, policiji in v občinski upravi je bila odpravljena nemščina kot uradovalni jezik l. 1921, namesto nje je postala edini uradovalni jezik italijanščina. Čermelj (1965 : 86) navaja kot značilen zgled tole odredbo poštnega ravnatelja v Trstu (št. 5107/5a z dne 12. februarja 1920): »Za telegrame v Julijsko krajino ali iz Julijske krajine so dopuščali samo naslednji jeziki: italijanščina, francoščina, angleščina, nemščina in japonščina . . .« Tako je bil na zunaj zbrisan videz obstoja narodne manjšine in zrušena njena vloga politične sile. Slovenščina se je še nekaj časa obdržala v cerkvi, čeprav so tudi zavedne duhovnike takoj po priključitvi preganjali in konfinirali, italijanski jezik je čedalje bolj izpodrival slovenskega, fašisti so se vtikali v potek verskega obredja in ponekod ovirali slovensko petje. (Nadaljevanje sledi) BREDA POGORELEC Na 16. evropskem plavalnem prvenstvu v Bolgariji Nogomet: objavili spored A in B lige M. Gross in Vzhodne Nemke SOFIJA — Tako Michael Gross kot Vzhodne Nemke so že včeraj potrdili, da nameravajo izpolniti napovedi, po katerih bodo ostalim pustili le drobtinice. Gross je premočno zmagal na 200 m prosto. Kazalo je celo, da bo izboljšal svetovni rekord, vendar je na zadnji progi nekoliko zmanjšal ritem. Na tej razdalji je Jugoslovan Darjan Petrič dosegel 21. čas. Vzhodne Nemke so pospravile zlato in srebrno odličje tako na 100 m prosto kot na 400 m mešano. Na 100 m prosto bi tokrat njihovo premoč znala ogroziti Nizozemka Verstappen, ki je letos dosegla najboljši svetovni čas, vendar je imela težave s prebavo in sploh ni nastopila. Italijani so si veliko obetali od Minervinija na 100 m prsno, saj je v kvalifikacijah dosegel najboljši čas. Na koncu bi lahko osvojil drugo mesto, vendar se je zaradi slabega dotika roba bazena moral zadovoljiti šele s četrtim mestom. Prijetno pa je presenetila italijanska ženska štafeta na 4x200 m prosto, ki je zasedla 4. mesto in potolkla državni rekord: razdaljo je preplavala v 8T5”84, prejšnja znamka pa je znašala 3’21”24. Nadaljuje se tudi premoč sovjetskih tekmovalcev v skokih v vodo. Včeraj je kolajno v skoku z deske o-svojil Drozjin pred Bolgarom Ge-orgjevom. Po treh dneh vaterpolskega turnirja pa je Italija edina, ki še ni doživela poraza. Včeraj je s 6:5 premagala Nizozemsko. Usp>eh je bil lažji kot bi se sodilo po končnem rezultatu, vendar jo sedaj čakajo ekipe, ki sodijo med favorite tega turnirja: SZ, Madžarska, ZRN in Jugoslavija. Prav slednja je včeraj tesno a zasluženo premagala prav Zahodno Nemčijo s 7:6. OSTALA IZIDA 3. DNEVA A SKUPINE: Madžarska - Grčija 8:6, SZ -Španija 14:7. LESTVICA: Italija 6 (razlika v golih +10), SZ 5 ( + 14), Madžarska 4 ( + 3), Jugoslavija 4 (+2), ZRN 3 (+1), Španija 2 (-9), Nizozemska 0 (—7), Grčija 0 (—14). SKUPINA B: Velika Britanija -Malta 11:10, Romunija - Belgija 18:9, Bolgarija - Francija 7:5, švedska -Malta 18:10, Poljska - Švedska 11:8. LESTVICA PO 2 DNEVU: Romunija 4 ( + 11), VB 4 ( + 6), Poljska 3 ( + 3), Bolgarija 3 (+2), švedska 2 (+5), Francija 0 (—4), Malta 0 (—9), Belgija 0 (—14). 100 m PROSTO ŽENSKE: 1. Friedrich (NDR) 55”71; 2. Stellmach (N DR) 55”77; 3. Van Bentum (Niz.) 56”33; 4.^ Seick (ZRN) 57r'04; 5. E; riksson (Šve.) 57”15; 6. Frydlova (Č SSR) 57”39; 7. Zscherpe (ZRN) 57”69; 8. Armentero (Švi.) 58”43. 100 m PRSNO MOŠKI: 1. Moorhou-se (VB) 1’02”99; 2. Baab (ZRN) 1’ 3”38; 3. Volkov (SZ) 1'03”59; 4. Mi-nervini (It.) 1’03”64; 5. Carbonari (I-talija) 1’03”94; 6. Klementjev (SZ) 1’04”19; 7. Goebel (ZRN) 1’04”54; 8. Dekker (Niz.) 1’05”22. 40 m MEŠANO ŽENSKE: 1. Nord (NDR) 4’47”08; 2. Sira’'. (NDR) 4’ 48”73; 3. Blagova (Bol.) 4’50”69; 4. Lung (Rom.) 4’50”92; 5. Schultz (Z RN) 4’51”92; 6. Felotti (It.) 4’52”53; 7. Zingler (ZRN) 4’53”45; 8. Gyuro (Madž.) 4’55”23. 200 m PROSTO MOŠKI: 1. Gross (ZRN) 1’47”95; 2. Lodziewski (NDR) 1’49”99; 3. Werner (Šve.) 1’50”04; 4. Fahmer (ZRN) 1’50”54; 5. Drost (Nizozemska) 1’50”92; 6. Hinneburg (N GORICA — »Oslonili sei bomo predvsem na protinapad in na zelo hitro igro, čeprav ne bpmo zaradi tega zanemarjali obrambe,« je izjavil novi trener Segafreda Valdi Medeot na prvem srečanju igralcev, ki so včeraj zjutraj začeli s pripravami na prihodnje košarkarsko prvenstvo v A-2 ligi. Na pripravah so se zbrali »stari« Ardessi, Bullara, Biaggi, Sfiligoi ter tudi novi nakup Marušič px>leg »mladih« upov Stramaglie, Zulinija, Padovana, Lorenzi ja, Borsija in Gregoriča. Medtem se še vedno niso zaključila pogajanja z Američanom Brianom Jacksonom. Če bo šlo vse po sreči, bo Jackson, ki je zadnji dve leti igral pri Real Madridu, v Gorico dop>otoval 16. t.m. Po velikem šmarnu bi moral priti tudi novi pivot, o njegovem imenu pa pri Segafredu vlada največja tajnost. Kaže, da je društvo usmerjeno DR) 1’51”51; 7. Holmertz (Šve.) 1’ 51”60; 8. Kotčanov (Bol.) 1’53”36. ŠTAFETA 4x200 m PROSTO ŽENSKE: 1. NDR 8’03”82; 2. Nizozemska 8T5”14; 3. Švedska 8’15”15; 4. Italija 8T5”84; 5. Sovjetska zveza 8’16”24; 6. ZRN 8’16”53; 7. Francija 8’23”10; 8. Španija 8’45”35. 3-METRSKA DESKA MOŠKI: 1. Drozjin (SZ) 635,52 točke; 2. Georgjev (Bol.) 604,98; 3. Dorr (ZRN) 592,89; 4. Winkowski (NDR) 592,02; 5. Stojkovič (Av.) 582,21; 6. Jonvejans (Niz.) 578,94; 7. Castennani (It.) 578,01; 8. Pils (Av.) 569,40. DANAŠNJI SPORED PLAVANJE: 9.30 kvalifikacije; 17.00 finali na 100 m delfin moški, 200 m prosto ženske, 400 m mešano moški, 200 m prsno ženske, 4x200 m prosto moški. SKOKI: 8.00 in 13.00 kvalifikacije stolp moški; 15.00 finale dska žen- VATERPOLO: 15.00 Grčija - Jugoslavija, 16.00 Španija - Madžarska, 19.00 Italija - SZ, 20.00 Nizozemska -ZRN. na nekega mladega igralca, ki naj bi komaj prišel s kake ameriške u-niverze ali na igralca, ki je lani nastopal med profesionalci NBA. Ob koncu omenimo, da bo Segafre-do 19. t.m. odigral prijateljsko srečanje s francosko peterko Avignona. Svetovni rekord MISSION VIE JO (ZDA) — Na a-meriškem plavalnem prvenstvu je 19-letni Matt Biondi postavil nov svetovni rekord na 100 m prosto, ki jih je preplaval v 49”24. Prejšnja znamka, ki jo je Američan Gaines dosegel leta 1981, je znašala 49”36. . Dež jih je oviral KITZBUEHL — Zaradi dežja včeraj niso odigrali niti enega srečanja prvega kola mednarodnega odprtega teniškega prvenstva Avstrije. Košarka: za prvenstvo A-2 lige Segafredo začel z delom kratke vesti - kratke vesti Na jezeru Cavazzo regata Alpe Adria VIDEM — Več kot 200 tekmovalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Koroške ter drugih italijanskih in tujih dežel se bo 17. in 18. t.m. pomerilo na 6. regati v veslanju. Že ta mesec Meža - Pintor CIUDAD MEXICO — Svetovni boksarski prvak v superpetelinji kategoriji (WBC), Mehikanec Juan Meža, se bo 18. t.m. pomeril z izzivalcem, rojakom Guadalupejem Pintorjem. Trener Triestine Ferrari poškodovan CANOVE (Asiago) — Med včerajšnjim treningom v Canoveju pri A-siagu si je trener Triestine Enzo Ferrari poškodoval nogo. Pri prikazu tež- jih vaj ga je včeraj zamenjal njegov pomočnik Burlando. Naj omenimo, da Romano in Dal Prà, ki sta lažje poškodovana, bosta zagotovo nared za sobotno prijateljsko srečanje v Trstu proti Interju. Butti h Genoi GENOVA — Drugoligaš Genoa je od Coma najel 23-letnega srednjega napadalca Giuseppa Buttija. Butti je že odpotoval v Bargo (Lucca), kjer se bo pridružil ostalim igralcem Ge-noe in začel s pripravami. Humana poteza CIUDAD MEXICO — 150.000 dolarjev, ki so jih vnovčili na slavnostni večerji za Muhammada Alija, bodo namenili neki zdravniški skupini, ki se ukvarja z zdravniškimi pregledi boksarjev. Na regati za optimiste Andrej Ferfolja osvojil prvo mesto V nedeljo je bila v Aprilii Marittimi pri Lignanu področna regata v dveh preizkušnjah v razredu optimist. Regate se je udeležilo poleg jadralcev klubov enajste cone tudi sedem kadetov TPK Sirena. Po treh preizkušnjah (prvo so razveljavili) so se Sirenini jadralci takole uvrstili: 1. Andrej Ferfolja; 2. Karlo Ferfolja; 5. Miran Guštin; 8. Marko Debeljuh; 16. Klavdija Costo-vich; 24. Marjana Debeljuh in 25. Majda Brecelj. Na področni regati je sodelovalo 35 jadralcev. 3. mesto je osvojila Larissa Mieverov, članica tržiškega kluba Oscar Cosulich. Področne regate v razredih laser in europa, ki bi morala biti v nedeljo v San Giorgiu di Nogaro, niso izvedli zaradi premalo vpisanih posadk. (A.D.) ■v V nedeljo v organizaciji SD Zarja Mednarodni balinarski turnir Gerdolova solidna V soboto in nedeljo je bilo v kraju Laces na Tridentinskem - Južnem Tirolskem mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so se v peteroboju pomerila dekleta v mladinski in članski konkurenci, v šesteroboju pa so bde na vrsti naraščajnice. V številni in kvalitetni konkurenci (omenimo Mairovo in Camoltijevo) je v šesteroboju za naraščajnice nastopila tudi borovka Veronika Gerdol, ki je zasedla solidno šesto mesto. Zbrala je sicer le 3248 točk, vendar tudi ostale niso naredile veliko bolje, ker je tekmovanje, zlasti prvi dan, precej oviral močan veter. (AB) Dirka po ZDA SACRAMENTO — V tretji etapi kolesarske dirke po ZDA sta bili na sporedu dve poletapi. V prvi je zmagal Kanadčan Steve Bauer, v drugi pa je v sprintu osvojil prvo mesto A-meričan Davis Phinney. Na skupni lestvici je sedaj prvi Kanadčan Bauer, sledijo Američani Lemond (po 1’35”), Shapiro (po 2’28”) in Phinney (po 2’37”) Peti je Francoz Guay (po 2’53”). Balinarski odsek Športnega društva Zarja prireja v nedeljo, 11. t.m., v okviru športnega praznika Zarje mednarodni balinarski turnir, ki se ga bo udeležilo kar 16 četverk. Štiri ekipe bodo iz zamejstva, ostalih 12 pa iz bližnjih in daljnjih krajev Slovenije. Zamejstvo bodo predstavljale dve ekipi Zarje ter Kraški dom in Gaja, iz matične domovine pa bodo prišle naslednje ekipe; Medvode, Zarja Ljubljana, Modri val Koper, »8. september« Štanjel, Tabor Sežana, Tabor Lokev, Jadran Hrpelje, Lucija, Zeleno jezero Dobravlje, Draga Olek, Brin Povir, Dol Repentabor. Zbirališče balinarjev bo ob 7.30 v Bazovici, igralo pa se bo na petih baliniščih: na dveh na Zadružnem vrtu v Bazovici, na dveh na Padri-čah ter na balinišču v Gropadi. Turnir bo ves dan, nagrajevanje pa bo v večernih urah v Bazovici. Pokale za najboljše so poskrbeli ŠD Zarja, TKB, ZSŠDI, ter slovenska bančna zavoda z Opčin in iz Nabrežine. obvestila KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo potekal od 25. do 30. avgusta v Borovem športnem centru na stadionu »1. maja v Trstu. Zainteresirani se na tečaj lahko prijavijo v tajništvu združenja tudi telefonsko 040/767304. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da so v tajništvu združenja V Ul. sv. Frančiška 20/11. na voljo prijavnice za udeležbo na prvem zamejskem košarkarskem taboru, ki bo od 1. do 7. septembra pod strokovnim vodstvom Petra Brumna. Tabor je namenjen igralcem letnikov 1970, 71, 72 in 73. Ostale informacije v tajništvu združenja. Rok za prijavo zapade 28. avgusta 1985 V1. kolu: Udinese - Torino in Triestina - Arezzo Spored A lige 1. kolo (8.9., povratni del 5.1.) Atalanta - Roma; Bari - Milan; Fiorentina - Sampdoria; Inter - Pisa; Juventus - Avellino; Napoli - Como; UDINESE - Torino; Verona -Lecce. 2. kolo (15.9. - 12.1.) Atalanta - Inter; Avellino - Verona; Como - Juventus; Milan - Lecce; Pisa - Napoli; Roma - UDINESE; Sampdoria - Bari; Torino -Fiorentina. 3. kolo (22.9. - 19.1.) Bari - Roma; Fiorentina - Milan; Inter - Avellino; Juventus - Pisa; Lecce - Torino; Alatanta - Napoli; Sampdoria - UDINESE; Verona -Como. 4. kolo (29.9. - 26.1.) Atalanta - Pisa; Bari - Como; Fiorentina - Lecce; Milan - Avellino; Roma - Napoli; Torino - Sampdoria; UDINESE - Inter; Verona -Juventus. 5. kolo (6.10. - 9.2.) Avellino - UDINESE; Como - Fiorentina; Inter - Verona; Juventus -Atalanta; Lecce - Napoli; Pisa -Bari; Roma - Torino; Sampdoria -Milan. 6. kolo (13.10. - 16.2.) Atalanta - Lecce; Avellino - Roma; Bari - Inter; Fiorentina - Napoli; Milan - Como; Torino - Juventus; UDINESE - Pisa; Verona -Sampdoria. 7. kolo (20.10. - 23.2.) Como - UDINESE; Juventus - Bari; Lecce - Inter; Milan - Torino; Napoli - Verona; Pisa - Avellino; Roma - Fiorentina; Sampdoria - A-talanta. 8. kolo (27.10. - 2.3.) Atalanta - Fiorentina; Avellino - Como; Bari - Lecce; Inter - Roma; Pisa - Sampdoria; Torino - Napoli; UDINESE - Juventus; Verona - Milan. 9. kolo (3.11. - 9.3.) Como - Atalanta; Fiorentina - Inter; Lecce - UDINESE; Milan -Pisa; Napoli - Juventus; Roma - Verona; Sampdoria - Avellino; Torino - Bari. 10. koto (10.11. - 16,3.) Avellino - Torino; Bari - Atalanta; Inter - Napoli; Juventus - Roma; Pisa - Como; Sampdoria - Lecce; UDINESE - Milan; Veropa -Fiorentina. 11. kolo (24.11. - 23.3) Atalanta - Verona; Como - Sampdoria; Fiorentina - Bari; Inter -Juventus; Lecce - Avellino; Napoli -UDINESE; Roma - Milan; Torino -Pisa. 12. kolo (1.12. - 6.4.) Avellino - Atalanta; Bari - Napoli; Como - Torino; Juventus - Fiorentina; Milan - Inter; Pisa - Lecce; Sampdoria - Roma; UDINESE - Verona. 13. kolo (8.12. - 13.4.) Atalanta - UDINESE; Fiorentina - Avellino; Inter - Torino; Juventus - Sampdoria; Lecce - Como; Napoli - Milan; Roma - Pisa; Verona -Bari. 14. kolo (15.12. - 20.4.) Avellino - Bari; Como - Inter; Lecce - Roma; Milan - Juventus; Pisa - Verona; Sampdoria - Napoli; Torino - Atalanta; UDINESE - Fk+ rentina. 15. kolo (22.12. - 27.4.) Atalanta - Milan; Bari - UDINESE; Fiorentina - Pisa; Inter - Sampdoria; Juventus - Lecce; Napoli -Avellino; Roma - Como; Verona -Torino. V A ligi bodo prvoligaši štirikrat prosti: 17.11. in 2.2. 1986 zaradi nastopa državne reprezentance; 29.12. zaradi novoletnih praznikov in 30.3. 1986 zaradi velikonočnih praznikov. Spored B lige 1. kolo (8.9., povratni del 26.1.) Cagliari - Cremonese; Catania - Brescia; Cesena - Ascoli; Genoa - Campobasso; Lazio - Palermo; Monza - Vicenza; Perugia - Catanzaro; Pescara - Bologna; Sambenedettese - Empoli; TRIESTINA - Arezzo. 2. kolo (15.9. - 2.2.) Arezzo - Catania; Ascoli - Cagliari; Bologna - Lazio; Brescia - Pescara; Campobasso - TRIESTINA; Catanzaro - Cesena; Cremonese -Sambenedettese; Empoli - Palermo; Monza - Perugia; Vicenza - Genoa. 3, kolo (22.9. - 9.2.) Bologna - Empoli; 'Cagliari - Genoa; Catania - Cesena; Catanzaro -Brescia; Lazio - Campobasso; Pa lermo - Cremonese; Perugia - Ascoli; Pescara - Arezzo; Sambenedettese - Vicenza; TRIESTINA - Monza. 4. kolo (29.9. - 16.2.) Ascoli - Catania; Cagliari - TRIE- STINA; Campobasso - Empoli; Cesena - Pesecara; Cremonese - Catanzaro; Genoa - Palermo; Lazio Arezzo; Monza - Sambenedettese, Perugia - Brescia; Vicenza - B0" logna. 5. kolo (6.10. - 23.2.) Arezzo - Cesena; Bologna - Cremonese; Brescia - Vicenza; Campo-basso - Ascoli; Catanzaro - Genoa, Empoli - Monza; Palermo - Perugia: Pescara - Cagliari; Sambenedettese - Lazio; TRIESTINA - Catania. 6. kolo (13.10. - 2.3.) Ascoli - Vicenza; Cagliari - Sambenedettese; Catania - Catanzaro: Cesena - Palermo; Cremonese - f>e' scara; Empoli - Arezzo; Genoa -Brescia; Lazio - TRIESTINA; Monza - Bologna; Perugia - Campobasso. 7. kolo (20.10. - 9.3.) Arezzo - Monza; Brescia - Cremonese; Campobasso - Catania; Catanzaro - Bologna; Cesena - Cagliari: Pelermo - Ascoli; Pescara - Empoli; Sembenedettese - Perugia; TRIESTINA - Genoa; Vicenza - Lazio. 8. kolo (27.10. - 16.3.) Ascoli - Brescia; Bologna - Pa" lermo; Catania - Vicenza; Cremonese - Arezzo; Empoli - Catanzaro: Genoa - Cesena; Lazio - Cagliar1: Monza - Campobasso; Perugia TRIESTINA; Pescara - Sambenedettese. 9. koto (3.11. - 29.3.) Arezzo - Sambenedettese; Ascoli ; Genoa; Brescia - Bologna; Cagliari - Perugia; Catania - Lazio; Catanzaro - Monza; Cesena - Campobasso; Palermo - Pescara; TRIESTINA - Cremonese; Vicenza - Empoli. 10. kolo (10.11. - 6.4.) Arezzo - Vicenza; Bologna - lesena; Campobasso - Cagliari; Cremonese - Perugia; Empoli - Brescia; Lazio - Ascoli; Monza - Catania; Palermo - TRIESTINA; scara - Genoa; Sambenedettese Catanzaro. 11. kolo (17.11. - 13.4.) Ascoli - Arezzo; Brescia - Sambenedettese; Cagliari - Monza; Cam-pobasso - Vicenza; Catania - Empiii ; Catanzaro - Palermo ; Cesena ' Lazio; Genoa - Cremonese; Perugia - Pescara: TRIESTINA - Bologna- 12. kolo (24.11. - 27.4.) Arezzo - Brescia; Bologna - Cam- pobasso; Cremonese - Empoli; Ce-noa - Perugia; Monza - Lazio: Palermo - Cagliari; Pescara - Catan zaro; Sambenedettese - Catania* TRIESTINA - Ascoli; Vicenza - C6 sena. 13. kolo (1.12. - 4.5.) Ascoli - Pescara; Bologna -zo; Brescia - Monza; Cagliari - Ca tanzaro; Campobasso - Sambenedettese; Catania - Palermo; Empoli TRIESTINA; Lazio - Genoa; Perugia - Cesena; Vicenza - Cremonese. 14. kolo (8.12. - 11.5.) Cagliari - Catania; Catanzaro ' Arezzo; Cesena - Monza; Cremones - Ascoli; Genoa - Empoli; Palerm - Brescia; Perugia - Lazio; Pesca ra - Campobasso; Sambenedettese Bologna; TRIESTINA - Vicenza. 15. kolo (15.12. - 18.5.) Arezzo - Palermo; Bologna - gliari; Brescia - Cesena; Campo113 so - Catanzaro; Catania - Geno3* Empoli - Ascoli; Lazio - Pescara^ Monza - Cremonese; Sambenedettes - TRIESTINA; Vicenza - Perugia- 16. kolo (22.12. - 25.5.) Ascoli - Bologna; Cagliari - Arez zo; Catanzaro - Vicenza; Cesena Sambenedettese; Cremonese - E3 zio; Genoa - Monza; Palermo - Cam pobasso; Perugia - Empoli; Pescar - Catania; TRIESTINA - Brescia- 17. kolo (5.1. - 1.6.) Arezzo - Campobasso; Bologna Genoa; Brescia - Cagliari; Catan1 - Perugia; Catanzaro - TRIESTINA Cremonese - Cesena; Empoli - Ea zio; Monza - Pescara; Sambenede tese - Ascoli; Vicenza - Palermo- ! 18. kolo (12.1. - 8.6.) Ascoli - Monza; Cagliari - ErnP-!1 li; Campobasso - Brescia; Catan - Cremonese; Cesena - TRIESTINA* Genoa - Arezzo; Lazio - Catanzar * Palermo - Sambenedettese; Perus - Bologna; Pescara - Vicenza. Ca- 19. kolo (19.1. - 15.6.) Arezzo - Perugia; Bologna g tarda; Brescia -1 Lazio; Catanzar - Ascoli; Cremonese - Campobass ; Empoli - Cesena; Monza - -PaJ- primorski dnevnik — 7. avgusta 1985 ! -__________________________________ ŠpOrt □ •tam 11 Razgovor z našim košarkarjem, članom tržaškega prvoligaša B. Vitez: »Ostajam pri Stefanelu ker skušam stalno napredovati« Tiha želja naših navijačev se ni ^esničila. Boris Vitez se ni vrnil k jad ranu. Ostal je pri tržaškem prvo-hgašu Stefanelu, pri katerem je v Minuli sezoni igral tako dobro, da so §a italijanski strokovnjaki in ves dr-?-avni »košarkarski« tisk označil kot enega najbolj perspektivnih igralcev v Prvi ligi. Boris Vitez pa se pri Stefanelu ni «kazal le kot odličen košarkar, bil je udi zgleden športnik, tako da ga je ®hčinstvo takoj vzljubilo. Bil je vsem aam v ponos. . ^Boris, za tržaški Stejanel se za-cenja nova sezona. Marsikdo pa je y- tiho upal, da se boš vrnil k Ja-dranu...« »Vem, da je marsikdo na tiho upal, se vrnem k Jadranu. Tudi sam Setn dolgo premišljeval o tem. Od-ričitev ni bila lahka. Že pred presto-Porr^ k Stefanelu, sem se večkrat .Praševal, kako se bom ravnal v na-‘ednji sezoni, če bo Jadran napre-v°vai v B ligo in če bom jaz uspe-vm ’k'ral v prvi italijanski ligi. Za-edai sem se, da bi bil to zame dvo-ezni meč. Nato pa sem odločil, da adaljujem z igranjem v prvi ligi. od mladih let mi je šport velika Pomenil. Vselej sem v športu skušal ^apredovati. Sedaj nastopam v naj-l'jjh italijanski ligi in upam, da bom aiiko še napredoval. Uvidel sem artireč, da se z dobro voljo in s tr-•jP1 treningom da marsikaj doseči L1 ?e tudi enakovredno meriti z naj-Q|Jšimi v državi.« ^Baj misliš o letošnjem Stefanelu?« »Mislim, da je vodstvo sestavilo °kaj dobro ekipo. Nakupi so bili go-1 ,.'j0 posrečeni. V moštvu je manj-ai play-maker, ki bi Fischettu po-. a?al pri prenosu žoge. Francescat-Jo v tem smislu idealna rešitev. £.a krilni poziciji je bil Dillon prak-. cn° sam, če izvzamemo Bertolotti-t ■ S prihodom Lucantonija je mo-. v° zapolnilo tudi to vrzel. Sicer pa . sedaj lahko govoriti. V poletnem su se navadno, vsaj z besedami Peno, okrepijo in da vsi merijo zelo 'PSoko...« t>r»n ^že, da se Coleman ne bo Vfr- Slično igra v »summer ligi«. hf^JOtno ga bo zelo težko zameji...« bn (t'T>0rniki in vsi mi upamo, da se Ben Coleman vrnil v Trst. To je turu n košarkar in fant. Ne smemo le òoPozaBiti. da je zelo mlad. Ima tgg let. Mislim, da bi bil povratek y®a igralca zares prvovrstni nakup. ^Primeru, da bi Coleman ostal v upam, da bi društvo najelo tako močnega Američana.« naFfi>rav večina prvoligašev še ni itn v- tuicev. kaj misliš o letošnji banski košarkarski borzi?« staf.|}a. je letošnja predvsem borza Sj *h igralcev. Močnejše košarkarje ta]Vsak° društvo raje ohrani, mladih kQ®n^ov Pa ni v izobilju. Do premi-kar-Je f^tšlo le s starejšimi košar-Pj.gt1' Berloni iz Torina se je tako cei ojačil z nakupom Savia, tako da bo turinsko društvo zelo nevarno tudi v sprednjih pozicijah. Okrepil se je tudi Benetton iz Trevisa. Sicer pa pretresljivih nakupov ali prodaj letos ni bilo. Med moštvi, ki naj bi se ojačila, upam, da je tudi naše.« »Jadranu je letos uspel veliki podvig — napredovanje v B ligo. Konkurenca v tej ligi bo za naše košar-šarje nedvomno ostrejša. Kakšne možnosti ima, po tvojem, naša združena ekipa med drugoligaši?« »Nedvomno je to težko vprašanje. Z napredovanjem v višjo ligo se za Vsako ekipo postavljajo nova vprašanja. Kot sem že izjavil pred svojim odhodom k Stefanelu, da bo Jadran dobro igral in uspelo mu je napredovanje v B ligo, tako sem tudi sedaj prepričan, da se bodo fantje tudi v drugoligaškem prvenstvu zelo dobro izkazali. Mislim, da bodo fantje našli z nastopom v tej ligi entuziazem izpred štirih petih let. B liga pomeni za vse igralce nova izkušnja in zato motiv več za trdo delo na treningih In za zanosno igro med prvenstvom. Druga liga je praktično A-2 liga brez tujih košarkarjev. Jadranovci bodo Igrali proti znanim in izkušenim košarkarjem, kot so Della Fiori, Turel, buzzi. Conti. To so imena, ki bodo spodbudila naše košarkarje, da dajo Vse od sebe. Prepričan sem, da bodo naši košarkarji v tem prvenstvu marsikoga presenetili. Najboljši letošnji nakup Jadrana so prav sami Jadra-novi igralci: vsi so zelo mladi, obenem pa so še bogatejši z letom nastopanja na zelo visoki tehnični ravni.« »V eni sami prvoligaški sezoni si dosegel izreden uspeh: veliko si igral v prvenstvu, ves italijanski tisk te je večkrat pohvalil in z odlično igro skozi vso sezono si celo v ožjem krogu italijanskih reprezentantov. Kaj pa si obetaš od letošnje sezone?« »Najprej se moram zahvaliti lan skemu trenerju, ki me je dokaj hrabro in takoj vrgel v boj. V začetku nisem pričakoval, da bom toliko igral, čeprav sem na tiho upal, da bi bili moji nastopi čim uspešnejši. Po prvih uspešnih nastopih sem treniral še z večjo vnemo in požrtvovalnostjo. Upam, da bo tudi v tej sezoni tako. Kot si dejal, so v minulem prvenstvu časopisi dosti pisali o meni. To pa mi nalaga novo breme in nove naloge. Zato bom moral še trdneje delati, posebno sedaj, ko sem v ožjem krogu državne reprezentance. Uvrstitev v ožji krog italijanske selekcije je bila zame nepričakovana, zato pa sem se je še v večji meri veselil. In če se povrnem k prvemu vprašanju, je bil tudi to eno glavnih vzrokov, da sem odločil, da nadaljujem svojo košarkarsko kariero med prvoligaši. Stalno skušam napredovati in skušal bom postati stalni član italijanske reprezentance.« (B. Lakovič) Boris Vitez z Bertolottijem na ponedeljkovi predstavitvi Stefanela Krušljiva skala in nesolidni, topeči se sneg sta zahtevala izredno pazljivost. »Kako vse drugačno je plezanje na dobri, od sonca segreti dolomitski skali«, sem sam pri sebi govoril, ko sem pripravljal prvo stojišče in poklical tovariša za menoj. Pogledal sem kvišku in iskal nadaljnjo smer. Nad seboj sem imel previsne skale, ki so me po svoji krušljivosti spominjale na Matterhorn. Tam ni bilo poti naprej, zato sem krenil proti desni in upal na prehodno mesto med prej omenjenim skalovjem in pregrado ogromnih, navpičnih serakov, ki so nam grozljivo zapirali pot na naši desni. Po nekaj metrih sem dosegel kuloar, ki je kot izvrstno začrtana pot peljal med neprehodne navpičnosti skal in ledu. Navdušen, ker mi je narava sama ponudila pot na greben, sem nadaljeval z vzponom. Prav v tem veselju, ko ti gora omogoča prehod, je morda smisel alpinizma. Od spodaj opazuješ mesto, ki se ti zdi težavno in sam pri sebi misliš, da ne boš nikoli šel čez. Ko pa prideš do njega vidiš, da ti oprimki in stopi ali polica ali ne vem kaj, o-mogočajo napredovanje. Plezalci, ki si izsilijo pot s tehničnimi priporočki kot so npr. svedrovci, lestvice in drugo, si z lastnimi rokami kvarijo užitek v gorah ter brez dvoma podcenjujejo naravo. Alpinist, če je res tak, se mora zavedati, da je gora čestokrat mogočnejša od nas smrtnikov in če mu sama ne dovoljuje napredovanja, mu ne preostane drugega kot da prizna njeno oblast in se kratkomalo umakne. Smer se je torej nadaljevala po kuloarju. Seraki, ki so mi viseli nad glavo, so silovito pokali in grozili, da se bodo vsak hip podrli. Srce mi je zastajalo od strahu in kljub slabemu ledu sem kolikor toliko hitel. Nisem se hotel ustavljati pod nevarnim mestom, zato sem kar spregledal možna stojišča. Ko je bilo za menoj še precej metrov vrvi, sem od spodaj zaslišal klice: »Se boš oštja ustavil ali ne?« »Še nekaj metrov moram nadaljevati, tu, ni nobenega stojišča,« sem odgovoril, toda niso me slišali. Napor in razredčeni zrak sta mi tako jemala sapo, da nisem mogel kričati. Lucijan in Lenard sta še vedno godrnjala, ko sem prišel do varnejšega mesta pod veliko skalo. Zabil sem dva klina, pripel vanju vrv in z malo sape, ki mi je preostajala, zaklical : »Pridita«! Ko sta bila pri meni, sem nadaljeval po položnejšem snežišču do roba velike razpoke, ki je zapirala pot, tako sem mislil, na greben. Prehod čeznjo ni bil zelo nevaren in kmalu sem stal na snežni ravnini. Megla, ki je pokrivala ves predel hriba, ni dopuščala, da bi določil točen položaj, vendar sem bil prepričan, da greben ni daleč. Razmišljali smo, kaj naj storimo, ko se je nenadoma, a samo za trenutek, razjasnilo. O-gromna površina je bila vsa prekrita z razpokami, za njo pa se je dvigala na videz neskočna, strma, ledena stena. »Torej je pravi greben še zelo daleč«, sem bridko dejal in medtem pogledal na višinomer, ki je kazal 5350 m. Lucijan Milič je iz nahrbtnika povlekel sprejemnik in klical vodjo: »Baza javi se, baza javi se!«, »Tukaj baza na sprejemu«, je takoj odgovoril Cergol, nakar je Lucijan nadaljeval: »Položaj je skoraj brezupen, dosegli smo planoto vrh serakov, greben pa je še vedno daleč. Poleg tega je tu taka megla, da se komaj vidimo. Gotovo ne bomo mogli naprej, ker ne vemo, kam naj se sploh podamo.« »Poskusite še malo naprej. Pojdite čim više morete pred nastopom slabega vremena!«, se je glasil odgovor. »Toda . . .« mu je skušal ugovarjati Lucijan, ki je medtem lovil sapo. »Ne, ne naprej morate do grebena!«, je silil vodja. Nesmiselne zahteve so Miliča razjezile in podal mi je sprejemnik. Znova sem skušal dopovedati Cergolu, ki ni vedel, v kakšnem položaju smo, da bi bilo nadaljevanje tvegano. Razpoke bi znale biti v megli zelo nevarne, poleg tega da res ne bi vedeli, kam naj se usmerimo. Vodja odprave je razumel, da bi bilo res nesmiselno siliti ljudi v nevarnost in je bolj umirjeno odgovoril: »Dobro, preštudirajte teren, fantje, če se slučajno razjasni, skušajte prodreti čim više, drugače se vrnite v bazo.« »Prav. Čez eno uro te spet kličemo. Zdravo!« Tako sem zaključil pogovor. Nekaj časa smo čakali, zakopali v sneg višinski šotor, ki smo ga imeli s seboj, tudi nekaj hrane smo tam pustili, vse skupaj zakrili s snegom in pustili kot znamenje cepin, ki ga pri sestopu nismo potrebovali. Vreme se namreč ni izboljšalo, temveč je iz megle začelo rahlo snežiti. Skupno smo se odločili za vrnitev in se naglo spustili po vrveh do vznožja stene. V bazi nam je naš odlični kuhar pripravil čaj, ki je po večurnem naporu kar dobro del. Cergol je ležal v svojem šotoru, mi pa smo se takoj podali v kuhinjo in si tam privoščili zasluženi počitek, ne da bi se zanj zmenili. To sicer grobo početje ga je nekoliko užalilo, tako da ni med skupno večerjo z nami niti spregovoril. Hitro je pojedel in se takoj spravil v spalno vrečo. NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 4. »Verjetno pa je to le seksualni narcizist,« je pripomnil spet tretji. »Čemu pa ni takoj posegla policija?« sem vprašal. »Verjetno je.ni nihče poklical. Tu vsakdo skrbi zase,« je bil odgovor. »Ali verjetno zato, ker je policija nameščena predvsem, da brani bogatejši predel mesta in ne da v le-tem tudi poseže,« je ironično namignil nad NY zagrenjeni grški študent. Sicer kaj bi razmišljal, sem sklenil, NY ne bi bil NY, če ne bi imel človeka, ki bi se v 15. nadstropju krasnega nebotičnika ne masturbiral. sCe Ce sva s Švicarjem ostala skoraj šokirana, ta Sq 1111 Verjetno ni preveč razburila mimoidočih. Le-ti tih riarnreč bežno pogledali navzgor: nekateri so po-jjj ® Zašušljali svoje negodovanje, drugi so brez ko-t^ig arja nadaljevali svojo pot, spet drugi so se irc-nasmehnili ter odšli. ^mislil sem: »Ko bi se pri Pol „ Le-ta 'e sva nas kaj takega do-a - se na cesti gotovo zbralo nekaj sto ljudi, ^di policija bi takoj posegla. Tu pa nič!« Dobre opazovala nesramneža v nebotičniku, je nadaljeval s svojo predstavo. Nakar sva sem v kolegiju pripovedoval prijateljem Ame-Dr a°hi, kaj sem videl v Manhattnu, se nihče ni šjj..,66 razburjal. Ugibali so, kaj je temu možakarju 0 v glavo. )({ . “Nedvomno je to uradnik ali tudi majhen boss, v i? dežuhal v soboto in mu je preobilica dela segla za\av?- Tile ljudi6. ki delajo od jutra do večera, ki Ì0 v 0sil° požrejo običajni hamburger in takoj teče-he r.Urad. so povsem osamljeni. Zabave, družabnosti bil knaio- Take reakcije so zato tudi logične,« je talentar enega od študentov. šla “To je gotovo cinik, ki mu je ameriška družba se jÌ19, jetra in njegovo največje zadoščenje je, da je i^turbira v središču NY, v središču Amerike,« °dal drugi študent. ZA RASIZEM NI OPRAVIČILA »Ko sem pred štirimi leti prišel v New York, sem mislil kot ti: črnci so v ZDA okrajšani za delo, za druge socialne dobrine, teptani so. Krivi zato naj bi bili izključno belci. Do črncev, točno kot vi Evropejci, sem čutil posebno simpatijo. Nato pa...« S prijateljem iz Južne Amerike, ki me je zaprosil, da ne navedem njegovega imena, sem imel dolge razgovore o marsikaterem aspektu ameriškega življenja. V najinih razgovorih nisva mogla seveda mimo rasizma, ki je ena najbolj bolečih ran te države. »Nato pa?« sem ga vprašal. »Nato pa... Le poglej naokoli po jedilnici. Poglej mize. Črnci so zase, belci zase, celo Azijci so se izolirali. Kaj pomeni to? Ni to že zgovoren znak rasizma. Tudi jaz sem sedaj po svoje rasist. Črncev ne sovražim, z njimi pa se ne družim. Imel sem preveč grenkih izkušenj.« »Mislim pa, da ni izkušnje, ki bi lahko opravičevala tvoje ravnanje,« sem pristavil. »Glej ga Evropejca! Plemenite misli, humanizem... Tu na šoli je na stotine Evropejcev. Vprašaj jih za mnenje.« »Kaj pa so ti storili črnci, da jih ne moreš trpeti?« »Kaj? Lahko bi napisal knjigo o tem. Njihovo obnašanje na šoli, razgrajanje v spalnicah, kričanje, njihov zaničevalni odnos do vsega. Nasilje! Na primer, pojdi sam ponoči tu blizu v mesto, da o metroju sploh ne govorim. Že dvakrat so me napadli, tako da sem si kupil samokres, pa tudi nož imam. Koliko naših študentov so že okradli, posilili dekleta, premlatili bele študente, da jih nismo prepoznali.« »Po mojem belci plačujejo izvirni greh: Afriki so iztrgali njene sinove. Zatirali so te reveže, jih prikrajšali za najosnovnejše človeške pravice. Njihova reakcija sicer ni opravičljiva, je pa umevna.« »Verjetno nisi odkril Amerike,« se je pošalil moj sogovornik. »Tudi o tem smo tolikokrat razpravljali, da bi lahko napisal roman. Res je: s črnci so tu ravnali slabše kot z živali. Stvari pa so se spremenile. S Kennedyjevim zakonom so črnci dobili svoje pravice. Rezultat? Poglej oglase na časopisih: v rajonih, kjer živijo črnci, ti stanovanje ali hišo dajo skoraj brezplačno. Z njimi je neznosno živeti. Nekdaj so bile šole zanje zaprte. Sedaj pa, ko imajo odprta vrata, je stanje skoraj slabše kot prej. Pravijo celo, da je med črnci še več analfabetov kot prej.« Skupina črncev si služi kruh, s tem da na newyorski ulici izvaja »break dance«. Očitno pa mlada Američanka ni preveč navdušena nad to predstavo . . . Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Clantolijansk« zveze časopisnih založnikov FIEG 7. avgusta 1985 Draginja pritiska: v emiratih so neveste čedalje dragocenejše Nasprotja v laični državi Zidovski skrajneži v boju proti prašičem TEL AVIV — Židovski verski skrajneži si na vso moč prizadevajo, da bi parlament izglasoval zakon, v katerega bi vnesli biblijsko prepoved uživanja svinjskega mesa. V parlamentu poteka ostra borba med laično večino in verskimi skrajneži, ki pa imajo velik vpliv. Svinjsko meso je v prodaji v posebnih mesnicah, pa tudi v restavracijah se ga da dobiti. Imenujejo ga »bel zrezek« ali preprosto »drugo meso« in se tako izognejo, d^ bi ga imenovali. Poteku dogodkov v parlamentu s posebno pozornostjo sledijo v kibucu Mizra, kjer redijo prašiče. Kibuc razpolaga tudi s sodobnimi napravami za predelavo prašičjega mesa. Obrat na vrže sedem milijonov dolarjev letno, kar ni majhna pomoč izraelskemu gospodarstvu, ki se otepa s čedalje globljo krizo. Tisti, ki se borijo proti prepovedi svinjskega mesa trdijo tudi, da bi morebitna prepoved samo okrepila črno borzo s svinjskimi proizvodi, to pa bi šlo v korist Arabcev, saj kri- stjanski Arabci prav tako redijo in prodajajo prašiče in prašičje meso. Z druge strani pa ni nobena skrivnost, da izraelsko ministrstvo za kmetijstvo sodeluje pri razvoju načrtov za okrepitev prašičjereje v kibucih v negevski puščavi. Izraelska vlada pa je v hudih škripcih. Pripadnikov verskih strank v parlamentu sicer ni mnogo, vendar so odločujočega pomena. Z njihovimi glasovi se vlada namreč ohranja. BEJRUT — Će bo vse ostalo pri starem in se bo nadaljeval sedanji »poročni trend«, bodo arabske države Zaliva postale pravi rekorderji glede števila neoženjenih. Do takih poraznih sklepov prihajajo sociologi, a tudi verske osebnosti v teh z nafto bogatih državah Zaliva. Če lahko verjamemo članku »Al Iti-hada«, ki izhaja v Abu Dabiju, »stane« nevesta iz dobre hiše »srednjega sloja« v Saudski Arabiji, Kuvajtu in v Združenih arabskih emiratih tudi do 50.000 dolarjev. Dodajmo k temu še stroške za svatbo, darila, poročno potovanje in za zakonsko gnezdece, pa se vsa zadeva povzpne na okroglih 100 tisoč dolarjev. Nič čudnega torej, da je vedno manj in manj takih, ki bi zapluli v negotove zakonske vode, kljub temu da so zaljubljeni do ušes. Pri razlagi tega pojava je neki sociolog ugotovil, da so vsega tega krivi običaji še iz časa pred islamom. »Cena za neveste« je torej neke vrste »gmotno jamstvo za žensko«. Določijo jo nevestini starši, ki tako zakonu zagotovijo osnovna finančna sredstva, hčeri pa zajamčijo bodočnost tudi v primeru, da bi zakon propadel, saj z »nakupnim zneskom« razpolaga nevesta, ne da bi za to inorala vprašati soglasnost svoje močnejše polovice. Nevarnosti tega običaja se je vedal celo prerok Mohamed, P1?? dnevnik »Al Itihad«, ko je opozonm da so krotke in dobre v zakonu pie(f' vsem tiste neveste, katerih »cena« J bila nizka. Vsi se dobro zavedajo vsega tega, a nihče ni sposoben prekiniti običaja. Nič čudnega torej, da s veča število »stričkov« in da se mar' sikateri nadobudni Arabec poroči kat s tujko. Oblasti so se sedaj preplaši le teh sodobnih soprog iz zahodneg sveta, ki rušijo stoletne tradicije tn ponujajo brezobrestna dolgoročna P°' sojila, s katerimi si lahko fantje »M' pijo« nevesto iz domačih logov. Ob vsem tem pa je zanimivo, kal mislijo-zainteresirane. V nekem drn gem listu Abu Dabija neka srečn poročena žena trdi, da so se težat>s o »predragih nevestah« spomnili lanj tje, ki jim je dosti lažje s tujkam1’ saj so z njimi tudi razporoke lazf To dama trdi, da je svojega .m01. »stala« več kot 100 tisoč dolarjev 1 ni zato zakon nič slabši, še več, taka vsota ga še bolj utrjuje. VOHUNI NA OBTOŽNI KLOPI LOS ANGELES — V ZDA se te dni začenjata procesa proti vrsti ljudi, ki jih obtožujejo vohunjenja v korist Sovjetske zveze. Na udaru je družina Walker, oče, sin in stric, ki je skozi dve generaciji dobavljala sovjetski obveščevalni agenciji celo vrsto informacij o strogo zaupnih dokumentih ameriške mornarice. Njihov primer je ameriško javnost močno prizadel, saj je bilo prvič, da so odkrili nekoga, ki je delal proti svoji državi za denar in ne iz ideoloških vzrokov. John in James Walker sta namreč priznala, da sta delala za SZ izključno iz koristoljubja. Drugi proces zadeva nekdanjega agenta FBI Richarda Millerja, ki ga prav tako obtožujejo, da je izročil KGB zaupno knjižico o delovanju ameriške protiobveščevalne službe. MOler je delal zato, ker ga je omrežila sodobna Mata Hari, ki mu je razkrila skrivnosti svoje spalnice. Barrici JBcecher Stare ss. Koča strica Toma MINILO DE MNOGg ČASA IN TOMU SE SÉ PONUDILA PRILOŽNOST... DOGOVORILI SVA SE, DA POSEBNE/YYD. IZDELALI SVA NAČRT... DRU&EOA DNE ... IZČRPANEGA STRICA TOMA SO PRIPETOAL1 K LEGREEJU... TOREJ, KDO IMA f MOREM, PRAV ? NA KOLE- 1 KER. NIMATE NA IN fSCVEO, / PRAV! KDO IMA PRAV ! A LEGREE TE BESNO ZAMAHNIL, IDA BI SPET PRETEPEL TOMA, A V TRENUTKU 91 ZE PREMISLIL. SMOAANIL SE OE, DA TOMA PO - ‘ TREBUŠE ZA DELD NA POUl PRISEGEL PA, Sl DE,DA BO Z NJIM SE PORAČUNAL Rimska vročina pritiska Avgustovska vročina pripeka, klientov ni, čakaj, da si privoščimo k*? tek spanec ... (Telefoto Ar Poletne majice za vse in za vse priložnosti Moda »unisex« še ni v pozabi, čeprav so jo modni ustvarjalci hoteli pred časom spraviti na stranski tir, ker so' bili mnenja, da je vendarle treba uveljaviti posebej moško in ločeno žensko modo. Nekaj seveda zaradi tega, ker jim daje takšna deli tev več možnosti ustvarjanja in u-resničevanja novih idej in zamisli, nekaj pa tudi iz finančnih razlogov. Če trgovec prodaja dve vrsti kolekcij, zasluži prav gotovo več, kot s kolekcijo, ki velja za oba spola. Enako pravilo velja seveda tudi za modne kreatorje. Kljub vsemu pa se vendarle sem in tja uveljavljajo oblačila, ki so bila od nekdaj v glavnem del moške garderobe in ki jih s pridom osvajajo sedaj tudi ženske. Tokrat je na primer na vrsti majica (canottiera ji ponavadi pravimo). Modni ustvarjalci so jo postavili med glavne dele poletne ženske garderobe in jo uvrstili ne samo med oblačila za plažo in poletno razpoloženje, temveč tudi med oblačila za bolj svečane priložnosti, za razne večerne prireditve itd. Ker je v današnjem tempu življenja vsaka nova modna ideja skorajda muha enodnevnica, so se takšne majice seveda takoj pojavile v trgovinah, Nekatere kar v boutiques-ih, druge tudi v bolj cenenih trgovinah, torej bliže denarnicam navadnih P° trošnikov. Tako smo v boutiques-ih videli ri jice iz prave svile, iz lanenega na, ki tudi ni poceni, pa tudi ali kako drugače okrašene z razni okraski. Takšne majice, seveda nri no izrezane in brez rokavov, oZtL. ma le z ozkimi naramnicami, svekr^ jejo modni ustvarjalci k širokim k . lom, ki so sedaj v modi, ali Va P j blazerje s širokimi rameni in precej ohlapnega kroja. Bolj navadne majice, ki jih dob* skoraj v vsaki trgovini, pa so v nem tudi zelo dolge tako, da jih z ,g ske, ali dekleta, lahko nosijo PTtia kopalk, ali pa tudi kot mini-obufc . za plažo in sprehode na po* r_________r_______ _ čitnicah^ Barva majic ni važna — letos so lahko su pa tudi rumene, oranžne, ze^gp)a modi seveda črne majice, latino pa tudi rumene, oranžne, zelen0 n seveda bele, ker je bela barva poletja in počitnic. , Če si jih boste nabavile, potem ^ pohitite, še to poletje bodo v v večerni verziji morda še na jeseni. Drugo pomlad in poletje ■ zopet toliko novih idej, da se no ^ na morda še spomnila ne bo, d® to poletje z uspehom nosila }afuf0 majico, časi in moda se pač h spreminjajo in z njimi tudi mi-- N- L- namenom, da preprečijo incidente na nogometnih inprcP°' ved bo začela veljati čez dva tedna, ob začetku nizozemskega nogomen^j. prvenstva, posebne oddelke železničarske policije, ki je zadolžena z*1 zorstvo nad potniki teh vlakov, pa bodo primerno okrepili. □ DEN HAAG — Z ščih so nizozemske oblasti za prihodnjo sezono prepovedale prodajo alkoholnih pijač na vlakih, ki so namenjeni nogometnim navijačem. ob