(MEHKrJMEEGLAS Leto XLVm - št. 95 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 5. decembra 1995 Slavnostno odprli prenovljeno Kaščo Škofja Loka, 4. decembra - V petek popoldan so v Skojjl Loki slavnostno odprli prenovljeno Kaščo, eno od najznačilnejših zgradb tisočletnega mesta. Množična udeležba Ločanov, udeležba najvišjih predstavnikov slovenske države s predsednikom Milanom Kučanom na Čelu, je potrdila pomen tega predvsem kulturnega dogodka. Posebna pozornost je seveda veljala škofjeloškemu rojaku akademiku Francetu Miheliču, ki je Škojji Loki podaril bogat del svojega umetniškega opusa. Tako je v Kašči poleg bančnih prostorov v pritličju v prvem nadstropju galerija Franceta Miheliča, v drugem nadstropju galerija loških slikarjev in v kleti lepo urejen gostinski lokal. Zgradbi primerno je urejena tudi okolica. • Š. Ž. Gorenjska^ Banka Banka ./ po*dubom PREDPRAZNIČNA PONUDBA POSOJIL Gorenjsko "reševanje" opadkov V konzorcij se je vključilo deset občin ^ konzorcij za skupno gospodarjenje s komunalnimi odpadki in za ureditev centra za ravnanje z odpadki ("cero") se je doslej včlanilo deset gorenjskih občin, ostale pa bodo to tahko storile se do konca januarja prihodnje leto. j^anj . Deset gorenjskih županov je na občin Cerklje in Šenčur sta odločitev o ja potrdile občino Radovljico, za pred Podlagi pooblastil "svojih" občinskih tem že sprejela in pooblastila župana za sednika poslovnega odbora konzorcij« ojih< ismo o nameri in bo o skupnem reše- 8.vetov podpisalo pi *°nzorcialno pogodb Jjjju problematike odlaganja komunal odpadkov ze na sestanku sveta gorenjskih županov 9. novembra letos, ..Vanajst občin, ki so bile tudi povab-Jene k sodelovanju, pa bo to pod , kakimi pogoji lahko storilo do konca sprejela in pooblastila župana podpis pisma in pogodbe. Kot je v izjavo za javnost zapisal konzorcij, so konzorcialno pogodbo doslej podpisale občine Bled, Bohinj, Gorenja vas - Poljane, Kranjska Gora, Lukovica, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Žiri in Železniki, ki so (v skladu r««uumi pogoji lahko storilo do konca ^vku, m ^cic^iukj, iu \ v siuaui J&iiuarja prihodnje leto. Občinska sveta s pogodbo) za vodilno članico konzorci poslovnega odbora konzorciu pa radovljiškega župana Vladimirja Černeta. Poslovni odbor je sprejel pismo o nameri, ki opredeljuje sodelovanje konzorcija z ministrstvom za okolje in prostor, ter program dela do junija prihodnje leto. Župani občin, članic konzorcija, so v sredo na seji v Radovljici imenovali organe konzorcija in sprejeli začasni poslovnik. • CZ. Virusi razsajajo Kranj, 4. decembra * Zadnje dni je zbolelo lepo število 'Judi, krivdo za obolenja pa pripisujejo skupini virusov (enotero viriš coxsackie B). ludi na Gorenjskem je opazen porast virusnih obolenj, ki razsajajo zlasti med Šolskimi otroki. Strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja sicer Se ne Korejo dokončno potrditi vira teh obolenj, ki so še najbolj Podobna prehladom. Za zdaj še zbirajo vzorce, na podlagi katerih bodo ugotovili, za kaj pravzaprav gre. Na Zavodu zdravstveno varstvo v Kranju so povedali, da je tudi na Gorenjskem opazen porast virusnih obolenj, o katerih poročajo zlasti šolski pediatri iz Škofje Loke. Velikega jZpada iz šol sicer ne beležijo, pravi direktorica zavoda dr. parija Seljak, ki tudi še čaka na dokončno potrditev z inštituta za varovanje zdravja, kaj povzroča množična obolenja. Zdravila zoper viruse ni, zdravniki priporočajo *o počitek, pitje tekočin in uživanje vitamina C, da se okrepi odpornost organizma. Več o širjenju virusnih obolenj v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • D.Ž. Bled, d.o.o., Gorenjska 33c, RADOVLJICA TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 ^RAČUNALNIKI: Preselili smo se v nove poslovne 2$ 486DX4/100 93.280 SIT prostore v Radovljici (EMONA). ™s 486DX4/120 95.260 SIT V Radovljici odpiramo trgovino jjjji 6X 18.258/ 12 X 9.959 SIT z računalniki in CD KOM igrami. JKOGRAMS&A OPREMA za vahe poelovmje.CD KOM \qre lil* AltilAl KURILNO OLJE V V U U H US PO NIŽJIH CENAH ZAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel. :064/715-242 OČILA SiTOJmAMO 24 UR NA DAN Tržič, 2. novembra - Pol leta po odločitvi za začetek gradnje mestne obvoznice so Trzičani dobili prvi objekt na bodoči prometnici, nov most čez Tržiško Bistrico do naselja Balos. Kot je v slavnostnem govoru ob sobotnem odprtju mostu poudaril tržiški župan Pavel Rupar, je to majhen korak za mesto, vendar velik za prebivalce. K dosežku sta domačinom čes-titala tudi Marjan Podobnik in Janez Janša, svečanost pa so popestrili s kulturnim sporedom in ognjemetom s hriba pri cerkvi sv. Jožefa. Vec o tem dogodku na 7. strani! • S. Saje, foto: Jure Furlan stran 6 Gorenjski glas na obisku v Železnikih Za prijazno bolnišnično okolje Bled, 4. decembra - Iz reševalnega avtomobila na naši fotografiji se smeje skupina udeležencev nagradnega izleta, ki smo ga sodelavci Gorenjskega glasa m Radia Kranj pripravili ob koncu akcije Za prijaznejše bolnišnično okolje. Na izlet smo namreč popeljali 45 avtorjev najlepših risb, Id so jih risali za gorenjske bolnišnice in zdravstvene domove. Eno najbolj pustolovskih doživetij so izletnikom pripravili v Zdravstvenem domu na Bledu, kjer so jih popeljali na kratko krožno vožnjo z reševalnim avtomobilom. Več o prijetnem dogodku, Id je zaokrožil dobrodelno akcijo v prid gorenjskim zdravstvenim ustanovam, pa v "petkovi številki našega časopisa. - • D.Ž., foto: Tina Doki o^ČUNALJV/fo PROGRAMI MgHoltoffic KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 DtgHoHagfc Michelin za vsako zimo. »i. roser YANNITRADE d.o.o. P.E. Kranj Kidričeva 6b Tel.:064/224-574, Fax: 064/224-575 IŠtO KLU8 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8.681,00 SIT mesečno! T«l /F«x: 064/ 11 10 4* Tel. 79-30 MICfrUEMN SERVIS/ Virmaše 109, Škofja Loka, Tel.: 064/632-346 Fax:064/634-230 Pl HOTEL mm creina vas vabi na veselo SILVESTROVANJE Zabaval vas bo ansambel: TIK - TAK (ČARU NOVAK DAMJANA GOLAVŠEK BRANE BENEDIĆIČ) Informacije po telefonu: (064) 224-f Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA / © to H" m o Ite •4220 ŠKOFJA LOKA, BLA2EVA UL. J — BRZOJAV OBflTN* ŠKOFJA LOKA OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 vabi k sodelovanju več kvalificiranih mizarjev Pogoji: - IV. stopnja mizarske smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj Pisne vloge s fotokopijo spričevala pošljite v roku 8 dnhod dneva objave na naslov: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, Blaževa ulica 3, ŠKOFJA LOKA. Delovni čas: torek, sreda, četrtek od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 18.00 sobota od 7.00 do 13.00 ponedeljek zaprto SVINJSKE POLOVICE RAZREZANE IN PRIPRAVLJENE ZA HLADILNO SKRINJO Mesarija Štajnbirt, tel.: 631-067 Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena v "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrada = VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. H Vina številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruŽinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; o; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, tete/on 064/ 223 - 211, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni slovenski izdelek, Id je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete miške, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko druži' no, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. vioroser Težave vladne koalicije V Če ni usklajenosti, ni koalicijske odgovornosti Pri Slovenskih krščanskih demokratih vztrajajo pri predlogu za predčasne volitve, d1 Drnovšek pa jim ponuja odhod iz koalicije Po mnenju predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterle-ta je delovanje sedanje slovenske vladne koalicije postalo nevzdržno, saj ni med strun kan i i nikakršnega usklajevanja. V Združeni listi pa menijo, da se SKD obnašajo nerazumljivo in nelegitimno. Dogajanja v državnem zboru ob razpravi o spremembi zakona o sanaciji TAM-a so kot vse kaže še prilila olja na ogenj medstrankarskim nesporazumom v slovenski vladni koaliciji, ki so se, vsaj na zunaj začeli poglabljati s predlogom SKD, da naj se spomladi v Sloveniji izvedejo predčasne volitve. Posebej pa so se v četrtek zaostrili odnosi med SKD in ostalimi koalicijskimi partnerji, saj so sporočilo iz koalicijskega sestanka, ki ga je izdal urad vlade za informiranje, označili za manipulacijo z javnostjo. Pri tem je Lojze Peterle opozoril, da je težko govoriti in opozarjati na koalicijsko disciplino, če večina zadev na tej ravni ni usklajena, da pa se to ne zgodi, je po njegovem mnenju odgovoren premier. Opozoril je tudi, da je v zunanji politiki Slovenije "marsikaj zavoženega", vendar' se to pred domačo javnostjo še drugače prikazuje. Na dogajanja se je dokaj ostro odzvala tudi druga "ločena" koalicijska partnerica ZLSD, kjer opozarjajo, da so prav SKD, ki so v vladi edini že od leta 1990, za njene uspehe in neuspehe zato tudi najbolj odgovorni. Če je ravnanje opozicije pri glasovanju o TAM-u še nekako razumljivo, potem ravnanja SKD pri ZLSD ne razumejo in ga ocenjujejo kot nelegitimnega. Podobno je bilo P? razpravi o spremembah zakona o vladi; zakona o družinskih prejemkih, P'! čemer so se pri SKD pokazali in potrdil' kot povsem nezanesljiv vladni partner-Mimo težav v koaliciji pa v petek ni »e tudi predsednik slovenske vlade dr. Jan^ Drnovšek, ki je označil ravnanje SKv kot nekonstruktivno. Rekel je, da & razume, kako lahko stranka, ki sedi vladi, za posamezne rešitve celo glasUr' nato pa v parlamentu vlado in njene predloge napada in celo povzroča blOj kade. Če se bo tako nadaljevalo, je dod« premier, bo prisiljen prekiniti koalicijsk? pogodbo, ne želi pa se pri tem prenagli1'' Zeu ,da bi sedanja koalicija delovala m rednih volitev, saj za izredne ne vp nikakršnih objektivnih razlogov. • S. *• Zasedanje državnega zbora Izredne seje se kar vrstijo Potem ko so v četrtek z minimalno večino le sprejeli spremembe zakona o sanaciji mariborskega bolnika TAM-a, je bila v petek nova izredna seja državnega zbora o ukinitvi sankcij proti ZR Jugoslaviji. Podobno, kot so prekinili prejšnjo izredno sejo, ki je trajala praktično vso noč, rudi v petek niso našli soglasja. Zasedanje bodo nadaljevali danes, v torek. Ko so se poslanci lahko vsaj malo naspali, saj je sredina seja potekala prav do pol četrte ure zjutraj, so popoldan nadaljevali izredno sejo o spremembi zakona o sanaciji TAM-a. Kot smo že poročali, je šlo pri tem predvsem za natančnejše pojasnilo, ali pre- dvidenih 8 milijard tolarjev pomeni le glavnico, ali pa so v tej vsoti upoštevane že obresti. Vprašanje pa se je, ker je po sredi še interpelacija za ministra dr. Maksa Tajnikarja, močno razširilo, saj je poslance zanimal tudi dosedanji potek in dogajanja v TAM-u ter kakšne perspektive in nenazadnje organizacijske oblike se tej tovarni obetajo. Novost je bila tudi ta, da so v četrtek iz sindikata TAM-a sporočili, da so se odločili zaradi neizplačanih oktobrskih plač za stavko, pri čemer naj oi začeli reševati svoje probleme najprej na tovarniškem dvorišču, če bo potrebno pa tudi na ulici. Govorilo se je, da v Mariboru zopet tiktaka socialna bomba, ki utegne eksplodirati v težko obvladljivih razsežnostih. Jasno je tudi, da je pri vsem tudi šlo za politične igre med pozicijo m opozicijo, pa tudi dogajanja znotraj vladne koalicije so imela precejšen vpliv. Po dveh uran so poslanci spremembe le sprejeli. Za sklic druge izredne seje pa je bil najpomembnejša četrtkova odločitev slovenske vlade, da prizna državo ZR Jugoslavijo, zato je bila naloga državnega zbora, da razpravlja in odloča tudi o ukinitvi zakonsko določenih sankcij. Medtem ko so vladne stranke podprle predlog vlade za ukni-tev prepovedi gospodarskega sodelovanja s Srbijo in Črno goro, pa so poslanci opozicij menili, da bo to poslabšaj pogajalske pozicije Slovenj pri pogajanjih o delitvi skuf nega premoženja nekdanj* SFRJ. Iz opozicijskih vrst Jj bilo slišati tudi mnoge protest* nad samim priznanjem 7&?\ saj so ocenili, da je prenagljfj no, prepričani pa so tudi, dap bilo v gospodarskem sodel^ vanju s to državo PreV*L tveganj. Zahtevali so celo. d jim premier in zunanji ministe razložita in utemeljita te V0. teze, in ker s tem predlog0^ niso uspeli, so z obstrukcjj (namerno odsotnostjo pri v sovanju) odločanje onemoj^ čili. Prekinjena 36. izredu" sejo bodo nadaljevali dan** • Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Priznanje ZRJ škodi Sloveniji Upravno odbor Slovenske narodne zveze pri SLS je na svoji redni seji zavzel tudi stališče do priznanja Srbije in Črne gore. V sporočilu za javnost poudarjajo, da je priznanje slovenske vlade še pred podpisom mirovnega sporazu-v Parizu pod imenom ma Zvezna republika Jugoslavija, ne da bi Srbija in Črna gora zaprosili za članstvo v Organizaciji združenih narodov in ne da bi se odpovedali kontinuiteti s prejšnjo Jugoslavijo v bistvu pristanek na to, da je ZRJ edina pravna naslednica bivše Jugoslavije. S tem dejanjem je po mnenju SLS slovenska vlada otežila poga- jalski položaj Slovenije in drugih novonastalih držav na območju bivše Jugoslavije o delitvi njenega premoženja, kar bo imelo za posledico, da bomo Slovenci le odplačevali njene dolgove, premoženje pa bo pripadlo ZRJ. Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Tržič Najbolj pomembna je zaposlitev Občinski odbor LDS Tržič je sredi novembra s posebno anketo postavila vsem občanom Tržiča v zvezi s tržiškim proračunom za prihodnje nekaj pomembnih vprašanj. Zanimalo jih je, pri kateri vrsti strokov naj občina najbolj varčuje in v kateri namen bi občani namenili največ denar- ja. Na omenjenem odboru z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bi odziv zelo množičen, rezultati ankete pa so jim, pa tudi ostalim strankam v vodilo pri nadaljnjem ravnanju. Pokazalo se je, da bi Tržičani največ sredstev namenili za odpiranje delovnih mest, za gradnjo novih stanovanj, za gradnjo in obnovo cest in obnovitev starega mestnega jedra. Od občine pa pričakujejo, da bi začela varčevati pri obnovi pisarn, službenih avtomobilih in reprezentanci, politične stranke naj bi se po mnenju mnogi Tržičanov financirale le iz lastne članarine, znižati bi se morali stroški občinske uprave in sveta, razkošnih proslav, varčevali pa naj bi tudi pri obnovi ŽUPAN OBČINE PREDDVOR vabi vse občane, da se v čimvečjem številu udeležijo razgovorov o stanju in načrtih Občine Preddvor, ki bodo po naslednjem razporedu: JUTRI, SREDA: 6/12-1995, ob 18. uri - Dom krajanov v Preddvoru ČETRTEK: 7/12-1995, ob 18. uri - Dom krajanov na Beli 7/12-1995 ob 20. uri - brunarica TD v Bašlju NEDELJA: * 10/12-1995, ob 10. uri - Osnovna šola Kokra TOREK: 12/12-1995, ob 19. uri - v dvorani na Jezerskem Istočasno župan vabi, da se razgovorov udeležijo tudi vsi predstavniki Krajevnih skupnosti, občinskih odborov ter občinske svetnike. Na razgovorih bodo občani lahko izvedeli, kar jih zanima v zvezi z delom Občine, komunalno ureditvijo v njej in načrti za prihodnje leto, župan pa bo poskušal kar v najboljši moči odgovoriti na zastavljena vprašanja. cerkva z občinskim denarjel,J Pri tem v tržiški LDS ugotav/j jajo, da se ti odgovori ujemajo z njihovo do-sedafllI usmeritvijo, zato bodo na 1 poti tudi nadaljevali. Slovenska nacionalna desni** Konec zbiranja podpis0 o državljanstvu Iz SND so sporočili, daj zaradi mnenja Ustavnega dišča Republike Slovenije, °f je pobuda za referendum j odvzemu državljanstev po*^ jenih po 40. členu zakona ^ državljanstvu v nasprotji? ustavo, prekinili z organi^ nim zbiranjem podpisov, f tem pripominjajo, da^'j spremenili mnenja, da je D 40. člen oktriuran in v " • sprotju z narodovimi intef** vendar je za državo, ki je . robu diktature, pomembiw da gradi pravno državo. *\ pričani so, da ne bo nijlj slovenskega naroda Pr'sl!ti da še naprej trpi balkafl^, kriminal, nasilje in primit'p zem, ki ga po mnenju S^j podpirajo ZL in LDS, jL SKD pa raje gledajo v m Našel se bo način, da si na*, izgradi takšno državo, da y po volji večine državljan^, Vsem, ki so jim doslej san1 ^ niciativno dajali podporo, m zahvaljujejo in pričakuj^, podporo pri naslednji a* j, za razrešitev problema dr*a janstva. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednic časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji In uredniki: Helen* Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri' Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tis*' Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-1**! telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure-vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotko^/ Prekinitev embarga ponuja nove gospodarske stike z bivšo Jugoslavijo Na jugo trge z veliko mero previdnosti Podpis premirja med sprtimi stranmi Bosne in Hercegovine, Hrvaške in t.i. Zvezne republike Jugoslavije ne prinaša le miru. Premirje prinaša tudi preklic embarga, ki nudi podjetjem, tudi slovenskim m s tem gorenjskim, možnost zaslužka. Kranj, 4. decembra - Gorenjska podjetja so se po razpadu južnih trgov spopadala z nemalo problemi, kako in kam preusmeriti svojo prodajo. Nekatera so bila pri tem uspešna, spet draga pa •* danes čutijo posledice. Mogoče so prav zato ob ukinitvi embarga na območju bivše Jugoslavije pri sklepanju novih Poslov kar malo skeptični in bojazljivi. V podjetjih Poudarjajo, da se bojijo odpreti tako velik trg, ker °i ob njegovem vnovičnem izpadu ponovno morah Prestati vse tegobe kot pred štirimi, petimi leti. Osel gre namreč le enkrat na led. Ob vsem tem pa gorenjska podjetja moti tudi še nedorečeno stališče ^ovenske vlade in parlamenta. Peroni Jesenice: Velikega optimizma ni Železarna Jesenice je pred razpadom Jugoslavije (pred letom 1991) na ta območja izvozila od 35 do 40 odstotkov svoji produktov. Direktor komerciale Acronija Ernest Pušnik pravi, da se je odstotek gibal glede na programe, ki so jih prodajah. Največ so prodali v srbijo, nato Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Območje bivše Jugoslavije je bilo l"di kar močan dobavitelj surovin. Gorenjska podjetja poskušajo in bodo poskušala navezovati nove stike z bivšimi jugoslovanskimi republikami vendar ne pričakujejo več tako visokega deleia prodaje njihovih Izdelkov kot pred vojno leta 1991, Vzpostavitev veČine novih stikov bo potekata preko prejšnjih podjetij, ki so jih podjetja imela v mešani tasti, oziroma preko prejšnjih poslovnih partnerjev. Acroni je prodajo preusmeril na zahodne trge, Pri tem gre tudi za kakovostni preskok, saj na nove l^ge prodajajo višje- in visokokvalitetne izdelke, v pivših jugoslovanskih republikah pa so prodajah l2delke nižjega kakovostnega razreda. Odjugoslo-yanskega trga pa trenutno trgujejo le na Hrvaškem m v Makedoniji, kjer prodajo le dva odstotka svojega izvoza, če gledamo celotno prodajo, pa Sovorimo le o enem odstotku. Skoraj nič torej. Pušnik pravi, da bodo poskušali ponovno priti na te trge, vedar kakega velikega optimizma nimajo. Predvsem se bojijo velikih vsebinskih težav, kot flpr. carine in zapletena administrativna dela. dvomijo pa tudi v njihove plačilne zmožnosti. Trenutno kar precej kontaktirajo s predstavniki posne in Hercegovine, kjer tudi največ računajo, °ojijo pa se predvsem Makedonije, ki ima za slovenska podjetja predpisane ene najvišjih uvoznih dajatev. Zaradi vseh teh razlogov v Acroniju ne Pričakujejo bistvenega povečanja prometa na Področju bivše Jugoslavije. hko Triih 0 stanju bivših trgovin ni veliko znanega Direktor tovarne obutve Peko Tržič Franc prašič je dejal, da je šlo na trge razpadle Jugoslavije slaba petina vsega izvoza. Posebej "ločan je bil srbski trg, kjer so prodali kar 40 odstotkov^ vsega izvoza na to ozemlje. Če poleg steiemo še Črno Goro, pa lahko govorimo kar o Polovici jugoslovanskega trga. Iz teh krajev pa so uvažali tudi material za svojo proizvodnjo obutev, Predvsem usnje. p Danes je stanje zelo borno. Na tem trgu, namreč. "° Grašičevih besedah nima Peko nobenih stikov s tem trgom in zato tudi nič ne prodajajo. V kakšnem stanju so njihove trgovine ne vedo, ^piti ali delujejo ali ne. Na vsem ozemlju južno od Kolpe pa so imeli kar 147 prodajaln, od tega v Srbiji 47. Sicer imajo neke neuradne stike z ljudmi, ki so bih v teh trgovinah zaposleni, vendar ne more o tem reči nič gotovega. Po preklicu embarga se stanje premika na bolje. Tako že navezujejo stike z določenimi osebami, vendar v Peku ne pričakujejo velikih poslov. Tudi če bo kaj zaživelo, bo tega bistveno manj, kot je bilo. Za tržiške izdelovalce obutve bo najbolj problematična ravno plačilna sposobnost novonastalih držav in njihovih podjetij. V tvegane posle se pač ne bodo podajah. Planika Kranj: Na obnovljeni trg zelo previdno Planika je imela na omenjenem območju kar 180 prodajaln, v katerih so letno prodali okoli tri milijone parov čevljev. Moramo pa opozoriti, da so v teh prodajalnah prodali tudi ogromno trgovskega blaga drugih dobaviteljev. Vovnik Jože, vodja domače prodaje, je dejal, da so izgubljeni trg sicer poskušali preusmeriti, vendar jim to ni v celoti uspelo. Trenutno Planika nemoteno trguje s Hrvaško, kjer imajo 17 svojih prodajaln. Kaj se dogaja s podjetji, ki jih je Planika imela v mešani lasti, ne vedo. Podjetja, ki so prej životarila, so Planiki precej dolžne, Planiki no vodstvo pa seveda še ni Eozabilo na blago, ki je ostalo v prodajalnah in za aterega*usodo niso ničesar izvedeli. Stike so ohranili s črnogorskim podjetjem Planika Monte-negro, vendar le neuradne. Tako direktor tega podjetja vsako leto v Kranj prinese letno bilanco podjetja, s čimer da Planiki vedeti, da v Črni Gori se večino računajo nanjo. Podobno pa se dogaja tudi s podobnim podjetjem v Sarajevu, od katerega si v prihodnje tudi največ obetajo. Stike so poskušali navezati tudi v Srbiji, od koder so uvažali usnje, vendar pogovori niso bih uspešni. Sedaj bodo na trg stopali zelo previdno. Vehko oviro bodo predstavljala razna plačila garancije in carine. Zelo pa se je oziroma se bo spremenil tudi sam trg. Prej so imeh tam monopol, s spremembami pa tudi na te trge prihaja konkurenca, ki zna biti še posebej močna. Vseeno upajo na povečanje prodaje svojih izdelkov, zagotovo pa ne bodo dosegli tako visok delež, kot so ga imeh pred letom 1991. Merkur Kranj: Izgubo trga so v celoti nadomestili Trgovsko podjetje Merkur Kranj je pred začetkom vojne na ozemlju biše Jugoslavije na teh trgih imelo skoraj tretjino celotne prodaje, je dejal direktor marketinga Viktor Vauhnik. Tako so na Hrvaško prodah deset odstotkov, prav toliko tudi na skupen trg Srbije in Črne Gore, v Makedonijo štiri odstotke, v Bosno in Hercegovino prav tako štiri in na Kosovo en odstotek celotne prodaje. Po razpadu so morah poiskati nove trge in to jim je količinsko tudi uspelo. Tako so se preusmerili na Češko, Poljsko, v Italijo in Nemčijo, povečal pa se je tudi delež prodaje v Sloveniji. Na prostoru bivše Jugoslavije prodajo na Hrvaškem od tri do štiri odstotke blaga, prodaja v tej državi pa še napreduje in to dobro. Dva odstotka blaga prodajo tudi v Makedoniji, kjer pa imajo težave z visokimi carinami, kar rešujejo s sprotnimi dogovarjanji s posameznimi poslovnimi partnerji. Po ukinitvi embarga bo Merkur gotovo spet nastopil v Bosni in Hercegovini, s katere predstavniki imajo kar precej stikov in tu kljub precej nejasni usodi pričakujejo aktiviranje trgovanja. Jelovica Škofja Loka: Z iskanjem drugih trgov zmanjšati tveganje Po osamosvojitvi Slovenije in njenem priznanju se je tudi Jelovica znašla v negotovem položaju. Se v letu 1990 je namreč podjetje 65 odstotkov svoje prodaje stavbnega pohištva realiziralo na trgih južno od Kolpe, od tega je republika Srbija Veliko oviro pri vzpostavitvi novih poslovnih stikov bodo predstavljale plačilne sposobnosti podjetij s *eHa območja, visoke carine za slovenske izdelke in plačila garancij. predstavljala kar 35 odstotkov, je sporočila vodja trženja Jožica Bergant. Jelovica pa je na teh trgih še vedno prisotna. Na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter Makedonijo trenutno proda dvanajst odstotkov celotne prodaje stavbnega pohištva. Od tega so na območje BiH v prvi polovici letošnjega leta izvozili kar 58 odstotkov celotnega izvoza stavbnega pohištva iz Slovenije. Z ukinitvijo embarga in ureditvijo meddržavnih odnosov v Jelovici pričakujejo, da se bo prodaja na te trge povečala in naj bi predstavljala vsaj 20 odstotkov celotne prodaje stavbnega pohištva. Ohranili bodo poslovanje preko mešanih podjetij v Zagrebu in Skopju ter preko novih, že pridobljenih podjetij, krog svojih potencialnih kupcev pa bodo še neprestano širili. Na območju Zvezne republike Jugoslavije bodo skušali obnoviti poslovne odnose z nekaterimi prejšnjimi partnerji, s katerimi so dobro poslovah, iskali pa bodo tudi nove partnerje, ki bodo pripravljeni prodajati njihove izdelke pod določenimi pogoji. Bergantova dodaja, da delež prodaje na območju bivše Jugoslavije ne bo več tako velik, kot je bil, ker bodo še naprej večali prodajo v druge države in s tem zmanjšali tveganje izpada posameznega trga. Simon Subic • Slovesno ob prazniku mestne občine Kranj Občinski in Prešernovi nagrajenci Kranjski zbornik, blagoslovljeno božično drevo na Glavnem trgu, slavnostna seja občinskega sveta, koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, obnovljen spodnji del ceste na Šmarjetno goro. Kr GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 9 vlek poškodovanih vozil, 9-krat pa so nudili pomoč na kraju nesreče oziroma okvare. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili stanovanjski požar na Kokrškega odreda 17, kjer je v spalnici zagorela električna napeljava, na željo lastnika Opla omege so v Stražišču odprli vrata avtomobila, pogasili so požar v Aqua Savi, kjer je zagorelo v jašku klima naprave, še enkrat je imel težave voznik Opla, tokrat omege, in sicer se je v Tenetišah vžgal zaradi okvare pri elektriki. Z Brega ob Savi pa so kranjske gasilce na pomoč poklicali, ko je v obcestnem jariću na strehi pristal osebni avtomo-bil. Gasilci so mu pomagali ponovno postaviti se na kolesa. Jese-niški gasilci so v gledališču Tone Čufar med predstavami imeh gasilsko stražo, 3-krat pa so za prevoz ponesrečencev ah bolnikov uporabili tudi njihov rešilni avtomobil. NOVOROJENČKI Čeprav so deklice v povprečju lažje od dečkov (ženske od moških), pa so se v teh dneh v gorenjskih porodnišnicah rodile krepke male Gor-enjke. Tako je v Kranju najtežja tehtala 4.700 gramov, na Jesenicah pa 4.580 gramov. V Kranju se je poleg najtežje rodilo še 7 deklic in pa 4 dečki. Tudi najlažja je bila deklica in sicer je ob rojstvu tehtala 2.580 gramov. Na Jesenicah se je skupaj rodilo 5 otrok, 2 deklici in 3 dečki. Najlažji je bil deček s 3.050 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na kirurškem oddelku urgentno pomagali 123 bolnikom, na pediatriji 35, na internem oddelku 39 in na ginekologiji 18 otrokom. r»nj,' 4. decembra - Prvi paznik nove mestne občine 5ranj, 3. december, so v .•"ešernovem mestu proslavili 1 več prireditvemi. Tako je *e v petek dopoldne v avli lastne občine zuoan 1 lepi okraski in številne lučke, Paznik nove mestne občine večerno slovesno prižiganje •vrani iioromhpr m v luči in blagoslov drevesa pa so s svojimi glasbenimi nastopi pospremili Edvin Fliser, Andre Blumauer in otroški ne občine župan Vitomir zborček. J*ros javno predstavil osmi V nedeljo ob šestih zvečer kranjski zbornik. je bila slavnostna seja občins- * Ob tej priložnosti se je kega sveta mestne občine .Pan posebej zahvalil ured- Kranj. Predsednik sveta Irskemu odboru Kranjskega Branko Grims je na kratko 2°ornika in avtorjem strokov- spregovoril o delu, ki ?)h člankov, zbranih v vse-P,nsko in oblikovno kvalitetni *nJigi. Zbornik je izšel v 1500 Izvodih in je tudi v prodaji za ^500 tolarjev. . V petek ob petih zvečer pa & kranjski' dekan Stanislav Mdar blagoslovil mogočno &°Žično drevo, ki ga je dopoldne z Jezerskega pripeljal ua Glavni trg Andre Blu-^auer s spremljevalci. Na Stnreki so v petek zažareli ga je svet opravil v tem prvem letu, in o prazniku, ki ni naključno na dan Prešernovega rojstva, saj je Kranj tudi Prešernovo mesto in kulturna prestolnica Gorenjske. Zatem je Branko Grims podelil letošnja občinska priznanja in Prešernove plakete zaslužnim posameznikom in skupinam. Občinsko nagrado za delo na področju planinstva in krajevne samou- prave je sprejel Ciril Hudo-vernik iz Kranja, občinsko listino o priznanju Janez Rozman iz Britofa in Janez Novak s Čepulj (slednjega na podelitev ni bilo) za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti Britof oziroma Jošt, veliko plaketo mestne občine pa Milan Sa-gadin iz Kranja (na fotografiji) za uspehe na področju arheologije. Letošnji veliki Prešernovi plaketi sta prejela Majda Zontar za življenjsko delo pri zbiranju in publiciranju fradiva o zgodovini polprete-le dobe Kranja in Gorenjske ter Brane Šmid za dolgoletno strokovno delo pri razvoju folklorne skupine Ozara in folklorne dejavnosti v občini, za prenašanje izkušenj na druge skupine in za delo v raznih folklornih organih ter organizacijah. Male Prešernove plakete so dobili: mešani pevski zbor Musica viva,, komorni pevski zbor De Profundis in zborovodkinja Branka Potočnik, Ksenja Po-nikvar za delo na lutkovnem področju, Janez Seme za delo v MPZ Iskra ter Anica Pajkič za vodenje MPZ Iskra ter številnih otroških in mladinskih zborov. Svečano sejo občinskega sveta je popestril nastop nagrajenca, zbora De Profundis. Po seji je bil v kinu Center koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta, na katerem je kot solist na trobenti nastopil someščan Stanko Praprotnik. Po koncertu pa je kranjski župan Vitomir Gros odpr razširjeni in na novo asfaltirani spodnji del ceste na Šmarjetno goro. • H. J. V Vabljm\^^ V\- na tradidonamc^^ BLED SILVESTROVANJE *^^T Hv restavracijo hotela in v plesno dvorano Kazina ali taverno PARK HOTEL' Cesta svobode 15 64260 BLED, SLOVENIJA Informacije in rezervacije: tel.:79-30 SKOC8' ^ /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL:064f403-871 "IflT.HSi^fl, TUflOVlNA S POHliTVOM. 1PODMJA IESNICA 11 Pomembni pridobitvi Tuhinj, Kamnik, 4. decembra - V petek, i. decembra, ob enih po- Eoldne so tudi krajani ipelj v Zgornjem Tuhinju v občini Kamnik dobili še drugi kilometer .urejene lokalne ceste Kozjak - Liplje. Prvi kilometer je bil urejen in asfaltiran leta 1983. Pomembno pa je, da so obadva kilometra ceste uredili in zgradili krajani sami s samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu. Pred otvoritvijo ceste v Zgornjem Tuhinju pa je bua ob 11. uri dopoldne v petek v Kamniku slovesna otvoritev prenovljenih prostorov Centra za socialno delo v nekdanjem Zdravstvenem domu. Pridobitev je pomembna, saj bo center za opravljanje storitev za občane zdaj imel bistveno boljše delovne pogoje, kot jih je imel do zdaj. Otvoritve sta se udeležila tudi državna sekretarka g. Os-termanova in svetovalec vlade g. ValenčiČ. • A. Z. Dobrodelna prireditev Križ, 4. decembra - Krajevna skupnost Križ v občini Kamnik in Gledališče Julke Dolžan z Brez-nice v KS Žirovnica v občini Jesenice prirejata v soboto, 9. decembra, ob 19. uri v Breznikovem domu na Križu pri Komendi dobrodelno prireditev za pomoč slepi in slabovidni mladini. Pod naslovom Kdor hoče videti, mora gledati s srcem bodo program oblikovali slepi ni slabovidni iz vse Slovenije. • A. Ž. Rebalans in posojila Kamnik, 5. decembra - Temperatura pred jutrišnjim Miklavžem je v občini Kamnik vsaj v delu vrst občinskega sveta, kot smo opazili pred dnevi, precej razburljiva. Razlog je seveda povezan z denarjem. 10. seja občinskega sveta bo nedvomno Še posebno zanimiva, vsaj kar zadeva tisti del, ko bo šlo za rebalans finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč in za spremembo proračuna oziroma odloka o proračunu občine Kamnik za letos. Pregrevanja so yxse začela namreč kmalu, potem ko so člani občinskega sveta pred dnevi dobili vabilo na seio občinskega sveta z gradivom in predlogi v njem. Zanimivo bo najbrž tudi pri določanju nove točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in pri obravnavi predloga pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini. Na dnevnem redu v drugem delu bo med drugim tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje K-6 Utok. Zaradi obsežnega in pomembnega dnevnega reda (15 točk) pa se ne bi zgodilo prvič, da bi bila seja, ki se bo začela jutri, 6. decembra, ob 12. uri, enkrat v večernih urah prekinjena. Tako svetniki ob nespremenjenem dnevnem redu o popisu hiš, ki so v lasti občine in o poročilu, kako se z njimi gospodari, razpravljali^v drugem delu prekinjene lo. seje enkrat prihodnjič. • A. Z. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja blejskega občinskega sveta Svet podpira ustanovitev turističnega zavoda Bo Bled poleg turistične poslovne skupnosti in turističnega društva dobil še javni gospodarski zavod Turistični center Bled, v katerem bo glavno besedo imela občina? Bled - Blejski občinski svet je na seji v četrtek podprl predlog odbora za turizem, da bi v občini ustanovili javni gospodarski zavod Turistični center Bled. Zavod naj bi se kot neprofitna organizacija ukvarjal s prodajnimi in informacijsko promocijskimi dejavnostmi, organiziral skupne nastope na turističnih sejmih in borzah, skrbel za vključevanje Bleda v različne "alpske programe", spremljal in analiziral podatke o turističnem prometu, pripravljal strokovne pobude za izgradnjo in obnovo infrastrukturnih objektov, sodeloval s Centrom za promocijo turizma Slovenije - in tako dalje. Ukvarjal naj bi se tudi z nekaterimi profit ni mi dejavnostmi, in sicer predvsem z organizacijo in izvedbo turističnih prireditev ter z upravljanjem kulturnih oz. turističnih objektov. Kot je zapisano v obrazložitvi osnutka odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda na področju turizmu, je zdaj pri sodelovanju vseh, ki oblikujejo blejsko turistično ponudbo, precejšnja vrzel, ki je ne morejo zapolniti niti organizacije, kot so Turistična poslovna skupnost Bled, turistična društva in občina. Poslovna skupnost, ki je nekdaj usklajevala interese podjetij in društev, se je prilagodila zakonu o družbah in zastopa le interese podjetij, turistična društva po zakonu o društvih lahko povezujejo le zainteresirane občane, občinsko delovanje pa je omejeno le na upravne postopke in na usmerjanje razvoja turizma z različnimi ukrepi. Da bi blejski turizem lahko deloval kot celota, je odbor za turizem predlagal, da bi ustanovili javni gospodarski zavod, ki naj bi zagotovil organizirano sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. Občina kot ustanoviteljica naj bi imela večinski, najmanj 51-odstotni delež, podjetja pa bi se lahko z deležem vključevala v zavod po končanem lastninjenju. Zavod naj bi neprofitne dejavnosti financiral s turistično takso, ki jo plačujejo gostje, in s turističnim prispevkom, ki ga bodo Občinska priznanja Velika plaketa Iztoku Čopu in Romanu Pogačarju Plaketo Antona Tomaža Linharta bosta prejela Roman Gašperin in Edi Gnilšak. Polletni moratorij na zazidalni načrt Občinski svet je sprejel odlok o začasni prepovedi izvajanja zazidalnega načrta za osrednje turistično območje Bleda. Moratorij bo veljal pol leta, v tem času pa bodo pripravili javni natečaj za program razvoja osrednjega dela Bleda. Kulturni domovi - za kulturne namene Blejski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli tudi osnutek odloka, po katerem naj bi za javno infrastrukturo na področju kulture razglasili kulturne domove v Rib-nem, v Zasipu (z izjemo stanovanjskega dela), na Bohinjski Beli in v Spodnjih Gorjah ter njihovo opremo, ki jo uporabljajo za kulturne dejavnosti. Z odlokom naj bi kulturne domove ohranili za kulturne namene, hkrati pa naj bi uredili tudi finančna razmerja. Zamenjava v občinskem svetu Janez Krivic novi svetnik Radovljica - V radovljiškem občinskem svetu je zaradi nezdružljivosti članstva v svetu z nekaterimi funkcijami in delom v občinski upravi prišlo že do druge zamenjave. P° tem, ko je Vinko Magister (z liste SDSS) na svetniškem mestu zamenjal Sreča Sitarja, ki je postal županov svetovalec, je Janez Krivic (z liste SLS) nasledil Milana Poharja, ki ga je občinski svet pred nedavnim izvolil za podžupana občine. Janez Krivic je doma z Zgoše pri Begunjah, star je 37 let, po poklicu inženir agronomije, dela pa na domači kmetiji, kjer se ukvarja z gojenjem travne ruše za nogometna igrišča, parke in vrtove. V občinskem svetu je prvi in edini predstavnik z območja krajevne skupnosti Begunje. • C.Z. glede na določbe novega zakona o turizmu plačevala podjetja in posamezniki. Čeprav je občinski svet na četrtkovi seji sprejel osnutek odloka o ustanovitvi turističnega zavoda, je bilo v razpravi poleg dobrih mnenj (Bled glede na sedanje razmere v turizmu potrebuje tak zavod, Bled se le želi organizirati tako, kot se se avstrijski turistični kraji...) slišati tudi pomisleke. Nekateri svetniki so se spraševali, ali ne bo Bled z novim zavodom dobil še ene birokratske organizacije, kako bodo urejena razmerja do ostalih dveh oz. treh že delujočih organov in ustanov (turistična poslovna skupnost, turistično društvo, odbor za turizem pri občinskem svetu), kakšna bodo merila uspešnosti novega zavoda, koliko bo nova organizacij« stala... Ker je nekatere svetnike svetnike tudi zanimalo, kako finančno "stoji" blejski turizem in kako daleč so z lastninskimi postopki, bodo strokovne službe za eno od prihodnjih sej o tem pripravile poročilo. • C. Zaplotnik V petek odprtje strankarske pisarne CerJdje, 4, decembra - Odbor LDS iz Cerkelj v petek, & decembra, uradno odpira lokalno strankarsko pisarno v prostorih cerkljanske tržnice nasproti banke. Občani Cerkelj bodo v njej lahko dobili najrazUčnejše informacije s področja gospodarstva, sociale (denimo brezposelnosti, socialne ogroženosti, problematike mladih družin), športa, šolstva in kulture. Na otvoritev vabijo vse člane in simpatizerje LDS v občini. Zbrali so 450.000 tolarjev Medvode, 4. decembra • V nedeljo, 26. novembra, ko je bil v občini Medvode v okviru slovenskega Tedna Karitaa dan Karita* iz župnij Sora, Pirniče in Preska, jc TV Medvode pripravila okroglo mizo, ki je potekala od opoldneva do polštirih popoldne- V njej je sodelovala tudi socialna služba iz občine Medvode. V dobrodelni akciji Klic dobrote so zbrali 450 tisoč tolarjev in 300 kilogramov krompirja. Tako je tudi tokrat TV Medvode, ki'J* bila pred leti začetnik danes vseslovenske dobrodelne akcije, ne le uspešno obeležila, marveč tudi pripomogla k zbiranju pomoti; Ob 16. uri pa ie bil v dvorani kulturnega doma v Sori tudi koncert otroških pevskih zborov in skupin šol iz raedvoške kotline ter tria Novina. Vsem, ki so se tako ali drugače v nedelj? v občini Medvode oziroma na območju omenjenih treh župnij odzvali na Klic dobrote, iskrena hvala. • A. Z. Vabilo krvodajalcem Tržič, S. decembra • Občinska organizacija Rdečega križ0 iz Tržiča pripravlja danes in jutri, 5. in 6. decembra 1995. redno krvodajalsko akcijo. Oba dneva bo moč darovati toj med 7. in 13. uro v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču. Pred akcijo se je prijavilo organizatorju približno 470 udeležencev, pričakujejo pa jih vsaj se 200 več. Dobro udeležbo bi si Žele« zaradi nenehnega pomanjkanja krvi, predvsem Rh-negativ: nega krvnega faktorja- V zahvalo za solidarno darovanje krv bodo udeležence povabilo na malico v gostilno Pod Dobr&>- S. Saje Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo sklenil, da letos najvišje občinsko priznanje, to je veliko plaketo občine, dodeli padalcu Romanu Pogačarju (ALC Lesce) in veslaču Iztoku Čopu (VK Bled), plaketo Antona Tomaža Linharta pa učitelju in kulturnemu ustvarjalcu Romanu Gašperinu iz Radovljice ter soustanovitelju Foto kino kluba Radovljica in ljubiteljskemu fotografu Ediju Gnilšku iz Radovljice. Čopa in Pogačarja je za priznanje predlagala stranka SDSS, Gašperina osnovna šola Lesce, Gnilska pa občinski odbor SKD. Kot je zapisano v obrazložitvi, je Roman Pogačar, ki se letos poslavlja od aktivnega padalstva, v svoji športni karieri dosegel v paraskiju in v padalskih skokih na cilj izjemne uspehe na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. V svoji zbirki z največjih tekmovanj ima kar trinajst kolajn, med drugim tudi zlati kolajni z letošnjega svetovnega prvenstva v paraskiju v Združenih državah Amerike. Tudi drugega dobitnika najvišjega občinskega priznanja, Iztoka Čopa, ni treba posebej predstavljati. To je dvakratni svetovni mladinski prvak v dvojcu brez krmarja, "bronasti" na olimpijskih igrah v Barceloni, letošnji svetovni prvak v enojcu in poleg tega na svetovnih prvenstvih še enkrat drugi in dvakrat tretji. Roman Gašperin je učitelj slovenskega jezika in tehnične vzgoje na leski osnovni šoli. Pri parsko kolonijo v Lescah, pripravil kulturni večer o prezrtem mladinskem pesniku, pisatelju in dramatiku Mirku Kunčiču... Edi Gnilšak je bil pobudnik za ustanovitev in eden od soustanoviteljev Foto kino kluba Radovljica. Sodeloval je na več kot devetdesetih skupnih razstavah, samostojno pa je trikrat razstavljal v Radovljici in po enkrat v Bohinju in na Jesenicah. Prejel je več kot trideset nagrad, zadnja štiri leta je častni član kluba. Poleg lepote, ki jo je znal ujeti na papir, je zelo pomembna tudi njegova dokumentarna fotografi- Veselo po popravilu ceste Brezje pri Tržiču, 5. decembra - Nekaj več kof 40 domačinov in prebivalcev Leš ter Brezij P11 Tržiču je ob pomoči članov SDSS iz tržiš*« občine zadnjo novembrsko soboto urejaj0 približno 2 kilometra dolg odsek ceste v naselju Vadiče. Nasipali so cestišče proti Brdarjevi domačiji, ki ga je odnašal hudournik, skopa'! pa so tudi odtoke ob cesti proti Brezjam P*} Tržiču. S popravili so se ukvarjali od 9. do 15-ure, uro pozneje pa so se zbrali na kraj*1 svečanosti v Brezjah pri Tržiču, £jer so na novo preplastili asfalt na krajevni cesti. Cesto J6 odprl tržiški župan Pavel Rupar, ki se je udeleži1 tudi poznejšega srečanja s krajani Brezij v tamkajšnjem gasilskem domu. Prireditev so pripravili domačini v zahvalo za pomoč P11 urejanju cest. • S. Saje o» j ---- ----- * S* pedagoškem delu je zelo domi- j a. V času, ko je mesto hitro raslo seln, z idejami in delom je veliko [mspeval tudi k prijaznejši šoli in epšemu okolju. Po Sloveniji je zbral 1.500 otroških ljudski pesmi, pripravil je knjigo Enci benci na kamenci, ki jo je izdala leska šola, zbiral dela za šolsko likovno galerijo, v kateri je zdaj okoli dvesto del, organiziral prvo ki- m se včasih tudi ponesrečeno prenavljalo, je Radovljici in Ra-dovljičanom vsaj na papirju ohranil podobo starih mestnih delov in zgradb, ki so se morale umakniti novim (kmečka zadruga, Primoževa pristava, pod-meške domačije...). C. Zaplotnik Avtobusna pftvezava med Ittoiami in Šenčurjem Šenčur, L decembra - Od 1. decembra nap^l so med Šenčurjem in Trbojami uvedli avtobu*' no povezavo. Alpetorovi avtobusi bodo voziliv. dneh šolskega pouka na osem kilometrov doty rejaciji Trboje - Voklo - Voglje - Voklo - Šenčuj - Šenčur II in obratno. Avtobus bo vozil dvakrat dnevno, in sicer ob 8.45 in ob 12.18 iz Trboj. # Šenčurja pa ob 8.30 in ob 12.05. Na isti pr°# vozi Že šolski avtobus. • DJL Tržiški praznični sejmi Tržič, 5. decembra - Včeraj se je začel v atriju tržiške občine Miklavžev sejem, za katerega se je (»rijavilo pet podjetnikov. Med njimi so večinoma astniki bližnjih lokalov, ki ponujajo poleg oblačil, različnih daril in okraskov tudi slaščice. Organizatorji iz urada za gospodarstvo tržiške občine so povabili k sodelovanju obrtnike in podjetnike tudi na božičnem in novoletnem sejmu. Prvi bo med 18. in 23. decembrom, drugi pa med 26. in 30. decembrom. Zaenkrat imajo zakupljenih 12 stojnic. Ob ugodnih nakupih bo moč od 18. decembra naprej dobiti novoletno smrečico, ki jo bodo v letu fbrstva narave podarili slehernemu obiskovalcu. Dogovarjajo se tudi o popestritvi z glasbenimi nastopi, morda pa bo na občinsko dvorišče zašel tudi kak darežljiv mož z brado in košem daril. • S. Saje Kranj, 1. decembra - Tako kot učitelji v Šolah tudi za vzgop, teljice v vrtcih velja, a* lahko pridobijo naziv mento' ice, svetovalke ali svetnice i* tem pridobijo strokovno \y materialno) zadoščenje- t, vzgojnovarstveni enoti L y,L dihojca v Kranju so podeli nazivov 22 vzgojiteljica*jj petih vrtcev sklenili proslav y kulturnim programom- rnim prug, ,ft> njem so sodelovali pevci teta Drumlca, kt sicerprip*^ jo folklorni skuptm j Kranj, citrarka Vida VČak^'^ Kokrice, Student ruŠČln^ ^ japonščine Peter Vojvoda, ki je bral prevedena besedila iz literarnih zakladnic teh dveh kultM^ a. Ravnateljica kranjskih vrtcev Mihaela Renko je P0^ - Foto: Una Vo$ povezovalka programa Sonja Vrbica. nazive vzgojiteljicam - mentoricam in svetovalkam, varuhinjam pa razvrstitve v plačilne razr*0? IZ GORENJSKIH OBČIN Nadaljevanje prekinjene devete seje občinskega sveta v Železnikih Občina Škofja Loka z delitveno bilanco zavlačuje V Železnikih so prepričani, da občina Škofja Loka s pripravo delitvene bilance zavlačuje, saj je v njenem interesu, da se premoženje s katerim upravlja še dolgo ne deli. Železniki, 4. decembra - V to pripravljena premoženjska knilo. Občine so sicer že ženjem, in kar je še pomemb bilanca, vendar se po mnenju dobile nekatere predloge in nekaterih svetnikov, ki so bili osnutke kriterijev, po katerih imenovani v komisijo za deli- naj bi se premoženje delilo (v tev premoženja, od "teh dveh večini gre za osnutke, ki jih je kil papirja" še ni mč prema- pripravila država), vendar na ponedeljek zvečer se je nadaljevala pred dobrim tednom prekinjena deveta redna seja občinskega sveta občine Železniki, na kateri so spregovorili tudi o pripravah delitvene bilance nekdanje občine Škofja Loka. Ker je od tega odvisno, kdaj bo lahko občina razpolagala s premoženjem, ki ji pripada, pa tudi to, da bo lahko najemala kredite, v Železnikih želijo, da bi bilo to čimpreje pripravljeno, in sumijo, da se v Skofji Loki s tem namenoma zavlačuje. Edino, kar je bilo zares pripravljeno za delitev premoženja nekdanje skupne občine Škofja Loka, je dokaj temelji- Interventni zakon še ni sprejet Župan občine Železniki Alojzij Čufar ie občinski svet tudi seznanil s potekom priprave intervencijskega zakona o sanaciji posledic naravnih nesreč od katerega si občina Železniki obeta ie nekaj pomoči pri odpravljanju posledic septembrskih poplav. Po nekaterih dilemah in nesoglasjih v slovenski vladi je zakon po zadnjih informacijah pripravljen za obravnavo v državnem zboru. Svetnike Je tudi seznanil, da je od sprejema tega zakona odvisna sanacija ceste PodroŠt - Petrovo Brdo, ki naj bi se hkrati renkonstruirala, vendar v ožjem profilu, kot je bilo to prvotno načrtovano. Skupna vreanostdel je ocenjena na 400 milijonov tolarjev. Z devete seje občinskega sveta občine Tržič Moči so pošle na polovici Tržič, 4. decembra - Na dnevnem redu četrtkove seje so bile le štiri točke, ki so jih na začetku seje potrdili Vseeno je bilo po končani drugi točki ob poldeseti uri zvečer le 11 od 23 svetnikov pripravljenih nadaljevati sejo. Udeleženci seje so najprej spoznali novega člana občinskega sveta. Ker je dal Alojz Kepic, duhovnik iz Križev, občinski volilni komisiji odstopno izjavo, je le-ta imenovala drugega kandidata z liste SDSS. Po vrstnem redu je mandat pripadel Pavlu Grosu, ki pa zaradi dolžnosti direktorja uprave za javne prihodke ni mogel biti imenovan za svetnika. Tako je to mesto zapolnil Jožef Prašnikar, 69-letni upokojenec iz Žiganje vasi. Ob tej spremembi se je več svetnikov spraševalo, ali ne velja moratorij na zakonska določila o nezdružljivosti funkcij tako pri odstavitvah kot imenovanjih na svetniško dolžnost. Precej časa je trajal tudi pregled zapisnikov 3. izredne in 8. redne seje. Prvega so sicer z nekaj pripombami sprejeli, vendar so izrekli kritiko zaradi počasnega nastajanja zapisnika. Zapisnika redne seje zaradi številnih zahtevkov za popravke niso sprejeli, s čimer se je strinjala večina svetnikov. Ob tem je Ludvik Perko iz Združene liste ponovno zahteval, naj zapisniki zajemajo tudi pregled sklepov oziroma njihovega uresničevanja. Ves preostali časa zasedanja so svetniki namenili obravnavi posledic gradnje na varovalnem pasu vodnega zajetja Črni gozd. Po dolgi razpravi o problemih z vodo niso našli več dovolj moči, da bi se lotili še problematike regionalne deponije komunalnih odpadkov. Kot jih ie opozoril župan, se bo občina do 15. decembra 1995 morala izreči o podpisu konzorcialne pogodbe. Pod točko razno so nameravali spregovoriti tudi o predlogu svetnika SKD Mitje Slaparja, da bi zaradi nevarnosti požara Črtali ognjemet iz programa svečanosti ob odprtju novega mostu v Tržiču. Zaradi nepripravljenosti veČine za nadaljevanje seje sta obe točki odpadli. • S. Saje konkretizaciji tega še ni bilo nič storjenega. Tudi župani štirih občin, ki se srečujejo praktično vsak teden, v tej smeri še niso dosegli nobenega dogovora. Nenavsezadnje to potrjuje tudi opozorilo na 15 spornih področij, ki so ga člani komisije občinskih svetov prejeli z gradivom. Postopek je jasen: najprej poskus sporazuma o delitvi premoženja med občinami - o tem odločajo občinski sveti, nato poskus arbitraže, in če vse to ne uspe, naj bi o tem odločalo vrhovno sodišče. V Železnikih so nad takim potekom postopkov kar precej zaskrbljeni, saj ugotavljajo, da se utegne vse skupaj močno zavleči. To pa bi lahko pomenilo, da občina še nekaj let ne bi mogla razpolagati s premo- Vrtnica za knjigo Radovljica, 5. decembra - Slovenske knjižnice vse teže izpopolnjujejo svoj knjižni sklad, saj jim neprenehoma manjka denarja. Zato sta Jana Debeljak iz Radovljice in Založba Mihelač v novembru zasnovala akcijo Vrtnica za knjigo. Izdala sta namreč čestitke z motivom vrtnice (avtorica ie srednješolka Helena Markuža), izkupiček od njihove prodaje pa bo v celoti namenjen nakupu knjig: za slovenske knjižnice. • D.Z. O financiranju v turizem Dovje, 4. decembra - Turistično društvo Dovje Mojstrana prireja jutri, v sredo, 6. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Dovjem okroglo mizo o možnostih financiranja turističnih objektov. Organizatorji želijo krajane informirati o tem, kdaj in kje je moč zaprositi za kredite m jih s tem spodbuditi k večjem vlaganju v turistične in gostinske objekte. • M.A. Preddvorski večeri Preddvor, 4. decembra - Ta mesec bodo v Preddvoru začeli 2 novostjo, ki bo tamkajšnjim ljudem gotovo v veselje in kulturno bogatitev. Gre za srečanja z vidnimi in pomembnimi osebnostmi s področja umetnosti, znanosti, gospodarstva, kulture in športa, ki bodo enkrat mesečno potekali pod Unenom Preddvorski večeri. Prireditelj je Socialdemokratska franka Slovenije iz Preddvora, prvo srečanje pa bo s prof. Berto Golob, mladinsko pisateljico, publicistko in književnico, ki je od leta 1957 do 1971 poučevala tudi na preddvorski osnovni šoli. Predavanje in pogovor na temo Kultura sporazumevanja in medčloveški odnosi bo potekalo v petek, 18. decembra, ob 19. uri, v Domu krajanov v Preddvoru. • D.Ž. Z desete seje občinskega sveta občine Naklo Sprejet tudi dopolnjen proračun Naklo, 5. decembra - Poleg Poročil odborov so na seji Pfejšnji teden nakelski svetnici obravnavali še več drugih |oČk. Najbolj pomembna je °Ua sprememba letošnjega občinskega proračuna. Namesto predvidenih 212,8 bilijona tolarjev bodo letos *brali v občinski blagajni dobrih 235,7 milijona tolarjev. V občini bodo sicer zbrali skoraj 4 milijone tolarjev ^anj od načrtov, kar gre Predvsem na račun izpada Pri nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč, zato pa jim ?o za financiranje zagotovljene porabe pripadlo več denarja iz republike. Kot je svetnikom obrazložil župan Ivan Štular, so zaradi finančne izravnave pri družbenih dejavnostih pripravili nov odlok o letošnjem proračunu. V njem so povečali tudi investicijski del za gradnjo {>rizidka k osnovni šoli Nak-o, ki zagotavlja 20,8 milijona tolarjev, za to naložbo pa naj bi letos namenili skupno okrog 30 miljonov tolarjev. Omenjeni odlok je občinski svet sprejel ob zahtevi, da morajo vsi porabniki proračunskih sredstev na koncu leta sestaviti poročilo o svojih dejavnostih in porabi denarja zanje. Svet je sprejel tudi poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Le- ta se je odločila, da bodo nadzorni odbor sestavljali Franc Fister, Marinka Jošt in Leopold Verbič, nadomestni član v odboru za družbene dejavnosti pa je postal Tone Peternel. V nadaljevanju se je strinjal z odlokom o območjih naselij ter imenih naselij in ulic v občini Naklo, soglašal pa je tudi z dogovorom o delovanju, organiziranosti in financiranju kranjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zavrnil pa je dogovor o oblikovanju terenskega studia kranjskega radia in pogodbo o financiranju raziskovalne naloge o kvaliteti pitne vode lokalnih vodovodov v občini Naklo. • S. Saje nejŠe, niti najemati kreditov za uresničevanje svojih programov. Sumijo, da občina Škofja Loka s pripravami delitvene bilance namenoma zavlačuje, saj ji je na tak način omogočeno (podobno ravnajo tudi druge nekdanje in mestne občine), da upravlja s kar precejšnjim delom skupnega premoženja. Največ težav vidijo pri delitvi sredstev stanovanjskega fonda, saj ocenjujejo, da ni mogoče razpravljati le o skromnem številu stanovanj, ki niso bila privatizirana, pač pa tudi o denarju od prodaje stanovanj, ki pa je bil, kot so ocenili, nenamensko zapravljen. Že na sestanku županov in predstavnikov občinskih svetov 4. decembra se bo videlo, koliko so njihovi sumi upravičeni. Kar nekaj vročih besed je bilo na tokratnem nadaljevanju seje namenjenih dejstvu, da so se na šoli odločili za razpis ravnatelja brez ureditve statuta in izvolitve sveta šole po odloku, ki ga je sprejel občinski svet, ter ob predlogu župana za nastavitev referenta za družbene dejavnosti. Iz razprave je mogoče zaključiti, da sta obe temi kar pošteno spolitizirani, pri čemer so nekateri svetniki vztrajali, da župan naprej predlaga tajnika občine. Tudi tokrat je bilo obravnavano vprašanje usode Čevljarne Ratito-vec, pri čemer so ugotovili, da se stečaju verjetno ne bo mogoče izogniti. • Š. Žargi Enajsta seja občinskega sveta Žiri Seja sveta občine Jesenice Svetniki izglasovali denar za občinske nagrade Jesenice, 4. decembra - Občinski svet občine Jesenice je na dvanajsti seji z veliko večino izglasoval sklep, da se proračunu za letošnje leto nameni del sredstev za občinske nagrade. Nagrade, Čufarjeve ali s kakšnim drugim imenom, bodo podeljene v najkrajšem možnem času. Ob obravnavi rebalansa letošnjega proračuna so se svetniki odločili, da kljub županovemu pojasnilu, da za podelitev občinskih, do sedaj Čufarjevih nagrad, še ni ustreznega odloka, namenijo del letošnjih proračunskih sredstev za občinske nagrade. O tem, kako naj se imenujejo, še niso razpravljali, razen očitkov, da je bil Tone Cufar revolucionar in zato neprimeren, da se nagrade s področja kulture imenujejo po njem. Svetniki so v prvem branju obravnavali tudi odlok o ustanovitvi javnega podjetja JEKOS, ki bo združilo tri podjetja, ki opravljajo dejavnosti, opredeljene kot javne gospodarske službe - to so podjetja Komunala, Kres in Vodovod Jesenice. Predlagatelji navajajo, da imajo vsa tri podjetja različen, deloma celo neurejen pravni status, kar že negativno vpliva na njihovo poslovanje. Lokacije, na katerih se nahajajo, so raztresene po vsem mestu, kar v veliki meri onemogoča medsebojno usklajeno delovanje. Delovna sredstva in poslovni prostori, v katerih delujejo podjetja, niso v zadosni meri izkoriščeni, tako na ne eni strani prihaja do presežkov, na drugi strani pa morajo podjetja najemati prostore in plačevati storitve pri drugih. Enotno podjetje naj bi po prepričanju predlagateljev bistveno izboljšalo preglednost in racionalnost poslovanja ter bolj ekonomično in učinkovito zagotavljenje njegovih storitev, prav tako nai bi bilo zaradi boljše organizacije prijaznejše do uporabnikov svojih storitev. Svetniki so ob obravnavi omenjenega predloga odloka povpraševali predvsem o tem, če bo ob združevanju treh podjetij zaradi ekonomičnejšega poslovanja prišlo do tehnoloških presežkov in če v odloku opredeljene dejavnosti, kot so trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami, proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter tajniška dela in prevajanje sodijo med dejavnosti, ki so "nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov". Sicer pa ima občinski svet občine Jesenice zdaj tudi novega sekretarja sveta. Imenovanje dipl. sociologinje Božene Ronner so nekateri svetniki hoteli na začetku prestaviti na eno od naslednjih sej, da bi se prej dogovorila z vsemi strankami. Na koncu so kljub temu potrdili županov predlog, da Božena Ronner, do sedaj zaposlena v občinski upravi kot višja sodelavka za stanovanjsko področje, postane sekretarka občinskega sveta. • M.A. Za prihodnje leto so na vrsti urbanisti Če želijo v Žireh nadaljevati z razvojem, potrebujejo nekatere nove urbanistične rešitve, zato so se odločili, da jih naroče. Žiri, 4. decembra - Kar sedem najst točk dnevnega reda enajste seje občinskega sveta občine Žiri je povzročilo, da so se svetniki razšli šele po polnoči. Odločili so se, da naročijo pripravo sprememb prostorsko ureditvenih pogojev, da bo občina vzela v najem prostore zdravstvene postaje, največ časa po so izgubili ob modrovanju o tem, kakšen simbole občine si želijo sklep o tem, da se naroči izdelava sprememb in dopolnitev osnovnega urbanističnega dokumenta: Prostorsko ureditvenih pogojev. Znano je namreč, da se urbanisti že več kot leto ukvarjajo predvsem z legalizacijo črnih in za katero vse kaže, da je pred občino kar nekajletno tožarjenje. Namesto omenjenih tem, ki so v veliki meri okupirale svet na preteklih sejah, sta bili tokrat kar dve uri potrebni, da so se dogovorili za razpis za grafično podobo občine in določitev gradenj, medtem ko rešitev občinskega praznika. Dilema za določene pomembne obje bila predvsem o tem, ali naj jekte ni. Tako je potrebno dosledno zahtevajo pripravo najti najprimernejšo rešitev grba po vseh heraldičnih za bencinski servis, potrebno Najprej povejmo, da je bilo (grboslovnih) pravilih, ali pa je legalizirati kamnolom Bre-tudi tokrat odloženo sklepanje bi se zadovoljili tudi morda z kovice, določiti sanacijo kam znakom, ki temu ne bi v celoti ustrezal. Precej nekorektno in podcenjujoče je bil pri tem omenjen primer iz ene od o pogodbi med občino in Biljaliiem o ureditvi soinvesti-torskin odnosov pri gradnji stanovanjsko poslovnega cen- tra "Pri Matic", saj je svetnik bližnjih občin. Če je to pre- Franci More uspel večino prepričati, da je pripravljeni predlog pogodbe v nasprotju s sklepi zadnje seje, poleg tega pa še vedno niso dobili zahtevane dokumentacije. Nekaj Sodobnega velja tudi za pro-lematiko Družbenega doma Partizan, ki je druga "večna tema" tega občinskega sveta, dvsem strokovno vprašanje, pa je določanje datuma občinskega praznika bolj politično, zato je celo bilo resno predlagano, da bi se o tem občani izrekali na referendumu. Kako končno pristopiti k temu, se bodo še odločali. Za nadaljnji razvoj občine je zagotovo najpomembnejši Občina bo najemnik zdravstvene postaje Problem najema prostorov zdravstvene postaje Žiti je v torek na seji občinskega sveta doživel epilog, ki meji na humoresko. Ker se zdravniki, ki so prešli v zasebno prakso, niso mogli in hoteli dogovoriti o najemu prostorov z Osnovnim zdravstvom Gorenjske, občina pa je spoznala, da njen sklep o prevzetju postaje ni zakonit, so našli dobesedno salomosko rešitev: občina, kf je že (seveda brez pravne podlage) sklenila z zdravniki pogodbe o najemu, bo najprej postala najemnik teh prostorov sama in bodo zdravniki torej podnajemniki. Osnovno zdravstvo Gorenjske je prvotno zahtevano najemnino iz 9,6 DEM na kvadratni meter znižalo na 5 DEM, namesto prvotno zahtevanih 10 DEM na kvadratni meter za stroške obratovanja (elektrika, telefon, ogrevanje, čiščenje) pa sedaj zahteva 5 DEM brez čiščenja. Prav na absurd meji ugotovitev, slišana na seji, da bo občina, če bo znata smoterno organizirati čiščenje, za to "posredovanje*1 celo nekaj zaslužila! noloma Priplesk, strokovno urediti sortirnico odpadkov v kamnolomu Osojnica, določiti potek obvoznice ob Sori v Zireh, podrobneje opredeliti gradnjo športne cone, proučiti možnosti razširitve soseske S 7, industrijske in obrtne cone, pa tudi vrste drugih zlasti cestno komunalnih ureditev. Še eno leto ne bo mogoče vlagati brez ustrezne dokumentacije, kot so se zavestno odločili v letošnjem letu. Slišati je bilo tudi opozorilo, da se utegne zaplesti zlasti pri bencinski črpalki, saj že teče upravni postopek za izdajo dovoljenja za privatnika, rešitev zahteva Petrol, Žirovci pa razmišljajo še o drugih interesentih. Omenimo še, da je žirovski občinski svet tokrat sprejel tudi odlok o organizaciji občinske uprave, sklenil dati v javno razpravo odlok o ustanoviteljstvu šole, predlog rebalansa letošnjega občinskega proračuna in osnutek proračuna za prihodnje leto. Rok za zaključek javne-razprave o proračunih je 13. december. Sklenili so tudi prevzeti pokroviteljstvo nad Žirovskim občas-nikom ter naročiti analize vode iz čistilne naprave. • Š. Žargi GORENJSKI na obisku v ŽELEZNIKIH Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Trnje v Železnikih in se pridružili predstavnikom železnikarske občine z županom Alojzijem Čufarjem ter novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo - med drugim - razdelili tudi 27 reklamnih Glasovih čepic Vsaka Glasova Čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh priložnostnih žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; Z vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem Žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi. Zatorej se splača Glasova Čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (doslej so to bili Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, Sovodenj, Stara Fužina, Tunjice, Zgornja Bela, Sara, Čepulje in Železniki) dobro shraniti in preveriti, če ni morda Vaša številka med izžrebanimi Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v Železnikih prejmejo čepice s Številkami: 5826 ter 5848 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); ter 5837 in 5843 (praktična nagrada - namizni prt). Če Imate Glasova čepico z eno od teh štirih številk, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 223 - 111. Prihodnjič Gorenjski glas v Olševhu V soboto, 9. decembra, bo ekipa Gorenjskega glasa obiskala Olševek, vas na severu nove občine aenčur, prav na meji s sosedno preddvorsko občino. Na obisku bomo od 9. do 11. ure v okrepčevalnici Štiroh, kamor vabimo vse Olševčane in prebivalce sosednih vasi. Prišel bo tudi župan občine Šenčur Franc Kern, povabili bomo tudi člane občinskega sveta s tega območja, tako da boste domačini lahko iz prve roke izvedeli vse, kar vas zanima v zvezi z vašo občino. Vsi, ki se nam boste pridružili v soboto dopoldne, boste dobili Glasove kape*, tisti z naslovljenimi izvodi Gorenjskega glasa tudi majice, lahko boste oddali tudi brezplačni mah oglas ali se naročili na naš časopis. Prihodnji torek pa bomo obsežen zapis sobotnega obiska objavili v Gorenjskem glasu. • D.Ž. 1996 s $ m * m m s § m m m m $ $ m m m i t * " t m 4 # h m m 4 * 9 i m m m p s m n> m n - i m m t $ 9 J— dim 26 x 70 cmjmotivi: ROŽE ŽIVAU,AVTOMOBIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z Imeni in prazniki OSTALI ARTIKLl,ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti,narava,cerkve,svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuliji... Unikatna darila. KOZ El LJ [OBLIKOVANJE, tisk, napisi, reklama teiyfax 063 741 104, tel. 063 783 241 v l/rejeranje Zeleititkot? m čereh ozkosmmti V Železnikih so občani najbolj nezadovoljni s komunalno ureditvijo in izgledom starega mestnega jedra, vendar vse izkaže, da je glavna ovira za to, da se pri tem kaj napravi, prav med njimi: pri lastnikih hiš in zemljišč. Za sobotni obisk Gorenjskega glasa v Železnikih je Sotrebno priznati, da v skla-u s pričakovanji ni bil prav dobro obiskan. Kljub temu pa smo prepričani, da so bila na tokratnem dveurnem pogovoru sprožena najpomembnejša vprašanja, ki [irebivalce središča Selske do-ine zanimajo, predstavniki iz občine pa so se tudi potrudili za izčrpne odgovore. Ker imamo v Železnikih veliko zvestih bralcev, bo prav objava tega pogovora za marsikoga zanimiva. V soboto ob desetih je v gostoljubni gostilni "Trnje" Karle Reya Škode sprva bolj slabo kazalo, saj se nas je zbralo več tistih, ki naj bi odgovarjali, kot tistih, ki naj bi spraševali. Kaj hitro smo Glasovci dobili nauk, da bi morali tak obisk organizirati v eni od vasi, kjer bi zagotovo prišla kar večina prebivalcev, medtem ko je v mestu, torej tudi v Železnikih, že značilna določena manjša povezanost in skrb za skupne probleme. Na naše vabilo so se odzvali župan Alojzij Čufar, podžupan Janez Božič, predsednik občinskega sveta Mihael Prevc in še tnje občinski svetniki, med katerimi naj zaradi aktivnega sodelovanja posebej omenimo predsednika gospodarskega odbora občinskega sveta Janeza Ferlana. Zelo dobrodošlo je bilo tudi sodelovanje predsednika Krajevne skupnosti Železniki Jožeta Mohoriča. Z novo občino so dobro zastavili V uvodu v razgovor je podžupan Janez Božič v imenu občine pozdravil navzoče in ugotovil, da ob skorajšnji prvi obletnici nove občine prihaja tudi čas prvega obračuna dela v tem letu. Menil je, da vseh odgovornih na občini Železniki ni potrebno skrbeti, ah so v tem prvem letu napravili dovolj, saj so ocene brez dvoma pozitivne, čakata pa jih dve pomembni nalogi: pripraviti res svoj prvi proračun ter doseči pošteno delitveno bilanco. S podobno oceno se mu ie pridružil tudi predsednik občinskega sveta Mihael Prevc, ki je z delom občinskega sveta zadovoljen, saj meni, da se je občinskemu svetu uspelo izogniti nevarnosti, da bi svetniki delali predvsem v interesu strank. Ker dobro delajo odbori in komisije občinskega sveta, so vedno našli pravočasno potrebne kompromise v splošen dobrobit. Pozdravil je takšno srečanje predvsem za to, ker je to priložnost da slišijo, kaj o delu občine menijo ljudje. Na Racovniku je marsikaj narobe Na težave, ki pestijo kar velik del Železnikov je na primeru Racovnika opozoril Tone Vrhunc: "Stanujem na Racovniku in me boli, kako je zanemarjen: imamo že 30 let pokvarjen vodnjak, ki se ga nihče ne loti, v najlepšem parku v Železnikih, ki je bil na Racovniku, pa so posekali lepa stara drevesa. Nimamo tudi kontejnerja in mnoge smeti mora odnesti voda. Poseben problem so nekatere hiše, ki nezadržno propadajo, [>a se ne najde nobeden, ki bi astnike opozoril, da bi uredili vsaj najnujnejše, da ne bi ogrožale tudi sosedov. Včasih se mi zdi, da je bilo bolj urejeno v komunizmu, čeprav čezenj vsi tako hudo kritiziramo. Kar pa se tiče letošnjih poplav, pa sem prepričan, da bi mnogo škode lahko hitro in Pri vrtcih je nastala konkurenca V Železnikih že nekaj mesecev deluje poleg državnega vrtca tudi privatni karitasov vrtec, zato se je postavilo vprašanje, kakšne so izkušnje. Župan je dejal: "Občina Železniki je znana po tem, da je po prirastku prebivalcev na prvem mestu v Sloveniji. Prav pri otroškem varstvu je zato nastala zadrega glede zmogljivosti vrtcev, zato je bila ureditev dodatnega vrtca zelo dobrodošla. Znano je sicer, da gradimo v Železnikih ob šoli nov vrtec, vendar bo prav ta primer pokazal, ali lahko konkurenca prispeva k izboljšanju odnosov in kvaliteti storitev. Pri nas je k sreči pri mladini še vedno zelo malo problemov in deviantnih pojavov, ne smemo pa pozabiti, da delo z mladino zahteva svoje. Za mlade bo potrebno še naprej zelo skrbeti, omogočati tudi boljše pogoje za delo v šoli i* končno uresničiti tudi že dolgo načrtovano gradnjo športne dvorane. Če ne bomo poskrbeli, da bodo ustvarjeni vsi pogoji za dobro vzgojo in izobraževanje it* za zdrav način življenja, se nam lahko to v bodočnosti maščuje." . Svetnik Janez Ferlan pa dodal: "Kar pa zadeva katoliški vrtec v Železnikih, je potrebno predvsem priznati, da se ureditev tega vrtca ni spolttizirala, zato je tekla brez velikih polemik med ljudmi in v medijih. Popolno soglasje v občinskem svetu je za Železnike dober znak demokracije. Nekaj mesečna praksa je pokazala, da je Antonov vrtec povsem normalen vrtec s katoliško vzgojo, in kot tak je bil tudi med ljudmi sprejet Poudariti pa velja, da je nastal l izrednim prizadevanjem in prispevki krajanov, saj je občina k temu minimalno prispevala, država pa pri financiranju dejavnosti zaenkrat ne drži svoje obljube." Alojzij Čufar, Miha Prevc, Janez Ferlan, Tone Vrhunc, Janez Božič, Jože Mohorič, Jože Pfajftf poceni odpravili, če bi to delali sproti, tako pa se čaka, poškodbe se povečujejo, dokler se nekaj ne zruši." Veliko izzivov na katere so zbrani skušali dati odgovore. Lastniki pravijo, da naj se ne vtikamo « Prvi se je na tako stanje odzval predsednik KS Jože Mohorič, ki je menil, da v Železnikih res ni težko videti propadajočih hiš, saj jih je kar cela vrsta. Vendar, ko so v KS sklenili opozoriti lastnike na to, kaj se dogaja, da se dela tudi nepotrebna škoda, so bili v večini dokaj ostro zavrnjeni, češ kaj pa se vtikate v našo privatno lastnino. Kljub temu, da so zeleh pomagati, so bih obtoženi torej za neupravičeno vmešavanje, kot so to delali prejšnji oblastniki. V demokraciji, so jim zabrusili, se v to ne Za Čevifarno ilatitovec na občini nimajo upanja Med vprašanji, Id so jih krajani Železnikov naslovili na občinske predstavnike, je bilo tudi vprašanje o perečem položaju Cevljarne Ratitovec, ki se je znašla v velikih dolgovih. Predsednik odbora občinskega sveta za gospodarstvo Janez Ferlan je svoje poglede, poglede odbora in občinskega sveta takle strnil: "Kar zadeva Cevljarno Ratitovec, smo si na občini Šele po daljšem času, ko smo dobili res vse potrebne podatke, ustvarili pravo sliko o dejanskem stanju. In to m rožnato: vse od odhoda v pokoj našega sedanjega župana, ki je ta kolektiv uspešno vodil vrsto let, je šlo v čevljarni vse navzdol - opustilo se je veliko sicer razpršenih vendar zvestih tradicionalnih kupcev, sodelovanje z Italijani ni bilo donosno, v nasprotju s slabšanjem gospodarnosti, pa so plače rasle. Vse to je vodilo v vedno večjo zadolženost iz katere po naših ocenah ni rešitve. Nad stavbo imajo hipoteko vse štiri občine, ki so posodile čevljarni 9 milijonov, zadnjo posojila je dala tudi KS Železniki, ki tako lahko razpolaga z vsemi zalogami. Vsi dolgovi so že presegli 74 milijonov tolarjev, skupaj z izgubami v preteklih dveh letih pa znašajo celo 143 milijonov. Na občim smo odločeni, da nadaljnje odločitve prepuščamo organom podjetja. Ne vidimo pa druge rešitve, kot da se s stečajem to stanje poravna." smejo vtikati. Kakšni so odnosi, zgovorno kaže tudi problem gradnje kanalizacije na Racovniku, ki bi se morala zgraditi že lani, pa eden od lastnikov tamkajšnjih zemljišč prekopavanja ne pusti. Enako je z vodnjakom: lastita si ga dva soseda, zato ne morejo dobiti dovoljenja, da bi ga popravili in vanj napeljali vodo. Tudi kontejnerja ni zato, ker ne najdejo prostora zanj, vsi se ga namreč otepajo, vsi so proti. Za obnovo je potrebno urediti promet "Ni težko ugotoviti, da bi lahko Stari Železniki, s svojimi številnimi zanimivostmi imeh povsem drugačno podobo, kot {o imajo danes, pa bi za to ne >ila potrebna kakšna posebno velika vlaganja. Če bi uredili zunanjost hiš, uredili nekaj lokalov, bi to staro mestno jedro lahko postalo še kako zanimivo in vredno ogleda. Predpogoj pa seveda je ustavitev prometa in ureditev obvoznice," je menil župan Alojzij Čufar. "Res je, kar pravi ljudski glas, da so časi Marije Terezije že zdavnaj minili, iztrošena kanalizacija pa je še vedno ostala, vendar je potrebno vedeti, da imamo že pripravljene načrte in tudi denar, zatika pa se pri soglasjih lastnikov zemljišč. Upravljalec komunalnih naprav Loška komunala je namreč ustvarila v Železnikih določen dobiček, pa tudi del nadomestil za stavbna zemljišča smo nameravali vložiti v to. Podobno je z obvoznico na Plavžu: najprej v Ljubljani o tem niso hoteli nič slišati, sedaj so o tem naročili študijo. Nas pa predvsem skrbi, kako se sporazumeti z lastniki zemljišč, da bi to lahko uresničili. Pri tem se je namreč potrebno zavedati, da se jc država postavila v dokaj udob' no pozicijo: pred začetkofl1 kakršnihkoli del zahteva, d? se zemljiške zadeve v občin* urede, če pa so pri tem težave, ji je to le dobrodošel izgov?'; da ji denarja ni potrebno dati- Občinskega praznika se niso izbrali Oglasil se ie tudi Jože PfaJ' far, ki je predstavnikom obČine izrazih hvaležnost za razumevanje, ki ga ima občina & delovanje Zveze borcev NO; Podprla jih je pri urejevanji spominske sobe v muzeju * Železnikih, pomaga jim P11 vzdrževanju spomenikov, }6 nedorečenost pri praznovanji dogodkov v Dražgošah j1? skrbi. V odgovoru smo slišal da je občina Železniki uspe»a izbrati svoj grb in zastavo, zato ji ostaja še določitev praznik*-Menijo, da bo verjetno oble1' niča bitke v Dražgošah ostal* spominski dan vsedržavneg* Domena, medtem ko se v Železnikih trudijo, da bi nas^ za občinski praznik dan lZ zgodovine, ki bi lahko bil J*J praznik. Ne samo zaradi neka* terih različnih pogledov fl>ea ljudmi na dogodke v DraŽg0' šah, pač pa tudi zato, ker & bila tedaj velike tragedije, teg3 pa ni primerno proslavljati. Veliko besed je bilo izreče' nih na našem obisku tudi o odpravljanju posledic poplav' saj zastoj, ki je nastal po tefj1' ko so v kraju štorih, kar je bu£ mogoče, med ljudmi vzbuj* nejevoljo. Žal se stanje le * obljubami odgovornih gosP°' dov iz Ljubljane in Kranja da popraviti, pač pa se mnogih primerih zaradi odj*' sanja dela še dodatna Škod* Država je pač včasih daleč..-Š. Žargi 89 NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, Tavčj«ri«vi 10, M: 223-301 rokavice, nahrbtniki in modni dodatki. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. Vljudno vabljeni tudi v naio stilno obnovljeno kavarno Mitnica na Tavčarjevi ulici. BOSCH ČRKVARSTVO ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžale JJ Tel./fax: 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA Kolodvorska 7 LJUBLJANA 061/13-17-055 TIPKA Staneta Žagarja 34 a KRANJ 064/331-478 MorrtartSCHLOGL šE VEDNO NAJCENEJŠI NAKUP GLASBIL DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI NE SLIŠITE, KAKO HITER JE WFB 4000 • Pranje 4,5 kg perila • Centrifuga 1000/850/600 obratov na minuto • Intervalni sistem centrifugi ranja • 12 pralnih programov • PRIMO sistem pranja (prhanje) • samodejna regulacija nivoja vode • Kroglični ventil za optimalno izrabo detergenta Bosch hišni aparati. Dobra ideja v Bosch kvaliteti. avtotehna'd d Gorenjski sejem KRANJ delovni čas: pon. - pet. 15.00 -19.00 sobota 9.00 -12.00 tel.064/223-843 Odkar znam\ brati, berem j Afofo JLm\ d.o.o. MOTO ZIP trgovina, d.o.o. GENERALNA ZASTOPSTVA CAGIVA (Italija) HUSOVARNA (Italija) LINDNER (Avstrija) MOTOREX (Švica) motocikli motocikli traktorji in transporterji motorna olja in maziva CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA VAS PRIČAKUJEMO V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH K^0@8 V KRANJU, KOMUNALNA CONA PRIMSKOVO, ŠUCEVA 27, tel. 268-515, fax: 268-514, servis tel. 268-512 Otvoritev bo v petek, 8. decembra, ob 10. uri. Ob otvoritvi vam bomo predstavili nove modele motociklov Husqvarna '96 ter traktorje in transporterje Lindner. Čas predstave bo: petek, 8. 12., od 10. do 17. ure sobota, 9. 12., od 9. do 15. ure PA ŠE TO: OB OTVORITVI VAM OBLJUBLJAMO TUDI NIŽJE CENE! ZATOREJ - VSI VABLJENI! kovinOtehna MOŠKI BRIVNIK HQ242 Philips ŠKRATOV PRHpyieni nasipni v KOVINOTEHNI KODRALEC za lase Philips . „„,. TEFLON PONVE ALB™ • ~. 24-30cm za 200 fotografij PARNI LIKALNIK HD 1487 Philips GRT. KOZARCEV za kuhano vino GRT. ORODJA Mc Tool LESENE SANKE In še velh po decemberskm v faterem boste našli tudi Zato obiščite Kovinotehnine prodajne centre, trgovine ter franšizne prodajalne, saj vas lahko nakup nad 10.000 sit pripelje na SONČNO FLORIDO, podari BARVNI TELEVIZOR, MOTORNO KOLO in še 33 PRIVLAČNIH NAGRAD. Blagovnica FUŽiNAR Jesenice -teh 81-952 Prodajalna ŽELEZNIMA Jesenice ___teh 81-485_ Prodajalna OPREMA Mengeš -teh (061) 737-006 Prodajalna TEHNIKA Mengeš -teh (061) 737-147 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Matija Čop 1835-1995. V Mali galeriji, galeriji Mestne hiše in v kletnih prostorih Prešernove hiše razstavljajo udeleženci 2. Bienala mesta Kranja.V domu KS Stražišče razstavlja akad. slikar Matej Metlikovič. JESENICE - V Kosovi graščini sta odprti razstavi Ajdna nad Potoki - Arheološka izkopavanja 1994 in rekonstrukcija v letu 1995 ter razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Dore Peljhan. V decembru je znova odprta Liznjekova domačija-etnografski muzej v Kranjski gori. ŽIROVNICA - V Čopovi rojstni hiši je na ogled razstava portretov Matije Čopa in sodobnikov, ki jih je upodobil akad. slikar Vladimir Lakovič. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavila slike akad. slikar Vlado Stjepić, V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled drugi del črno- belih fotografij društvene razstave Fotografskega društva Radovljica. BLED - V hotelu Astoria razstavlja Matija Trstenjak. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Dore Peljhan. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France MiheličN galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Erik Lovko. V galeriji Fara razstavlja slike na temo Krajina akad. slikarka Mirna Pavlovec. V knjižnici I. Tavčarja sta odprti dve razstavi -Knjižnica I. Tavčarja skozi pet desetletij in razstava Ekslibris in literatura. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja fotografije Po ulicah Varšave fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Rodovniki rodbine Dobrin. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled Jaslice p.VVolfganga Koglerja. STRAŽIŠKI KULTURNI TEDEN Kranj - Z razstavo likovnih del, odprli so jo sinoči, se začenja tradicionalni Stražiški kulturni teden, v katerem se bo do sobote, 9. decembra, zvrstilo več prireditev. Danes, v torek zvečer, ob 18. 45 bo v dvorani KS Stražišče veroučna skupina ob sodelovanju otroškega pevskega zbora Sonček uprizorila Hudobina potepina, odlomek iz Makalonce Frana Šaleškega Finžgarja. Po igrici bo Miklavž obdaroval otroke. Jutri v sredo, ob 18.45 bo v dvorani KS nastopil Moški pevski zbor Šmartin, sledilo pa bo predavanje mag. Silva Šinkovca na temo Žena ali predmet. Učenci OŠ L ucijan Seljah ?od vodstvom mnetorice Justine Janhuba bodo v četrtek, ob 8.45 v dvorani KS uprizorili igro V deželi bedačkov. V drugem delu večera bosta nastopila Kranjski kvintet in Svoboda Stražišče. V petek, 8. decembra, ob 18.45 bo v župnijski cerkvi v Stražišču predavala dr. Snežna Vrečko na temo žena in sveto pismo. Prireditve letošnjega Stražiškega kulturnega tedna se bodo zaključile v soboto, 9. decembra, ob 18.45, ko bo v dvorani KS nastipila Folklorna skupina Sava Kranj v večeru pesmi in plesov. • L.M. Nova knjiga dr. Jurija Kurilla ŽIVA NARAVA V OBJEKTIVU V tržiški Knjižnici dr. Toneta Pretnarja je minuli teden dr. Jurij Kurillo predstavil že svojo tretjo knjigo. Živa narava v objektivu je priročnik, ki bralcu nudi dva pogleda na naravo, prvega biološkega skozi razlago biotopov in drugega tehničnega skozi objektiv fotoaparata. Dr. Jurij Kurillo je eden bolj znanih slovenskih fotografov, ki v svoje objektive lovijo prizore iz narave, za velike zasluge pri razvoju slovenske fotografije je leta 1992 prejel Veliko prešerno-vo nagrado Občine Kranj. Svoje bogato znanje s področja naravoslovne fotografije je slovenski Iavnosti predstavil že pred več :ot desetimi leti v knjigi S fotoaparatom v naravi. Razvoj in napredek fotografske tehnike je že klical po posodobitvi dela, zato se je dr. Jurij Kurillo raje odločil za pripravo nove knjige. Tako je že lani pri založbi Kmečki glas izšla knjiga Živa narava v objektivu, ki je zasnovana na modernejšem načinu predstavitve vsebine. Prvi del knjige je splošen, govori o fotografirnju v živem okolju ter o fotografovem orodju, sledi mu predstavitev različnih biotopov skozi pogled fotoaparata. Ob fotografijah je moč najti tako biolološko razlago biotopa in prizorov nasploh, kot tudi povsem tehnični postopek, po katerem je fotografija nastala. Ni naključje, da se je avtor lotil naravoslovne fotografije. Narava ga je že od nekdaj privlačila, tako da je s svojim prvim fotoaparatom v objektiv kmalu pričel loviti tudi naravoslovne motive. Na njegovih fotografij an so zacvetele rože, se šoprili metulji, pa ptiči, skratka vse, kar je bilo živega. Svoje fotografije metuljev je uporabil v knjigi Metulji Slovenije, ki še danes ostaja prvo in edino slovensko delo za prepoznavanje različnih vrst metuljev, v njej pa najdemo kar 68 vrst dnevnih in 90 vrst nočnih metuljev. "Brez*dobrega poznavanja narave in biologije o naravoslovni fotografiji ne moremo govoriti. Treba je vedeti kje in kdaj najdemo določeno rastlino ali žival, živali se je treba znati približati. Zgodnje vstajanje postane del vsakdana," mi je zaupal dr. Kurillo. Ob koncu pogovora je še posebej opozoril na vse bolj uničeno okolje. Gnojenje, plini, onesnaževanje, vse to in še mnogi drugi dejavniki so poskrbeli, da v dolinah izginja vse več in več rastlinskih in živalskih vrst. Njihovo izginutje pa ni velika škoda samo za naravoslovno fotografijo, pač pa za vse nas. • Besedilo in slika: U.Špehar Ob jubileju zbornik Knjižnice na Škofjeloškem PETDESETLETNICA LOŠKE KNJIŽNICE škofja Loka - Škofjeloška knjižnica Ivana Tavčarja je 2. decembra praznovala pomemben jubilej - petdesetletni^ ustanovitve. Zato so dan prej, v petek, 1. decembra, v hotelu Transturist pripravili slovesnost, na kateri so pode^ priznanja nekdanjim knjižničarjem in najbolj zvestim bralcem. Na slovestnosti, je ravnateljica knjižnice Ana Flor-jančič predstavila tudi novo knjigo - zbornik z naslovom Knjižnice na Škofjeloškem, ki ga je ob tej priložnosti izdala knjižnica. Knjižnici so za njen jubilej čestitali tudi nadžupan tn predstavniki mesta Freising, Jci so se udeležili petkove ?roslave, ter ji podarili njige z zapisi freisinških škofov. Kot priloga je zborniku dodan tudi ponatis Imenika knjig ljudske knjižnice Narodne Čitalnice v Škojji Loki, ki je bil prvi tiskan katalog, natisnjen leta 1908. Edini izvod hranijo v NUK-u, vendar ga tam trenutno ne najdejo in velja za Izgubljenega. Knjižnica Ivana Tavčarja pa hrani samo kopijo kataloga, ki je bila uporabljena za ponatis, vključen v zbornik Začetki javne knjižnice v Škof j i Loki segajo v leto 1862, ko so ustanovili Narodno čitalnico. Ta je leta 1924 prišla v last Sokolskega društva, pod odkriljem katerega je delovala vse do druge svetovne vojne, ko je okupator knjižno zalogo javnih knjižnic uničil. Zato je bila prva naloga po vojni zbrati knjige nekdanjih knjižnic, ki so jih rešili ljudje. Odziv je bil dober in 2. decembra 1945, na predvečer rojstva Franceta Prešerna, je svoja vrata odpr- Od četrtka, 30. novemb^ sta v knjižnici Ivana TavW ja odprti tudi dve razs«1' Prva se nananša na peta* tletnico knjižnice in se enuje Knjižnica Iv*': Tavčarja skozi pet desetW Druga pa je razstava JBgJ bris in literatura, na njej P* so razstavljeni ekslibrisif venskih in tujih umetnifl Obe razstavi sta na ogle*1* 5. januarja 1996. dolžen pripravljalni odbor.'v je organiziral tudi prosI*\ Na slovesnosti ob 50-letnici knjižnice Ivana Tavčarja je nastopila tudi mlada flavtistka Liza Hawlina. la Ljudska knjižnica, ki je imela na svojih policah 689 knjig in 65 vpisanih bralcev. Od takrat je knjižnica večkrat zamenjala svoje prostore, od leta 1978 pa se nahaja v Šolski ulici. Njena dejavnost se je hitro širila, in danes je največji problem, ki tare knjižnico, prav prostorska stiska, ki jo je treba čim prej rešiti. Škofjeloški župan Igor Draksler pravi, da si prizadeva za gradnjo knjižnice, in da od občinskega sveta in njegovih odborov, ki so odločanje prevzeli v svoje roke, pričakuje primerne odločitve. Ob svoji petdesetletnici je knjižnica Ivana Tavčarja v nakladi 500 izvodov izdala tudi zbornik Knjižnice na škofjeloškem, v katerem je zbranih 27 prispevkov različnih avtorjev na temo knjig, knjižnic in knjižičarjev. Za pripravo zbornika je bil za- ob 50-letnici, je Ana Florjančič, ravnaj ca knjižnice. Obsežno J" zanimivo razpravo za w% nik je napisal tudi kultu*" delavec Rudolf Goergc j Freisinga, ki v njej pre^SJl ja znamenito in bogato ™ fovsko knjižnico v Freisir# * Polona Oman. foto: Gorazd Sin"1 Iz jesenske bere založbe Mladika___j ZA OTROKE IN ODRASLE Ljubljana, 4. decembra - Založba Mladika je pred krat*L predstavila kar sedem knjižnih novosti, ki so to jesen pj\ med slovenske bralce: štiri iz knjižne zbirke Pikapoloni bogato likovno izdajo Krjavljeva zgodba, četrti del otro* enciklopedije živali in roman Mateta Dolenca Vampu* Gorjancev. Roman je ponovno izšel ob avtorjevi petdesetletnici, sicefPj^f Mate Dolenc svojo literarno pot začel s pisanjem novel in ; 6$je NAGRAJENA FIGURALIKA Kranj - V soboto zvečer so v galeriji Mestne hiše odprli 2. likovni bienale mesta Kranja. Na tokratni prireditvi, ki bo trajala vse do 15. januarja 1996, se predstavlja 18 domačih in tujih slikarjev in kiparjev. V glasbenem delu slovesne otvoritve je glasbo na temo razstavljenih slik izvajal glasbenik Lado Jaksa. Nagrajenci 2. bienala mesta Kranja: Hamid Tahir, Klavdij Tutta in Silvester Plotajs Sicoe. Na slovesni otvoritvi so bile podeljene tudi bienalne nagrade. Grand prix mesta Kranja je prejel slikar Silvester Plotajs Sicoe iz Ljubljane za razstavljeno olje Catherine D. V obrazložitvi nagrade je žirija zapisala, da ie slikarjeva figuralika prežeta z osebno ikonografijo; tudi če gre za "portrete" filmskih zvezd (Catherine D.) so izraženi, kot bi šlo za njegove prijatelje. Umetnik tudi neobremenjeno obnavlja v svojem slikarstvu motive iz zakladnice klasičnega modernizma, kot so na primer Kopalke... Druga nagrada mesta Kranja je pripadla kiparju Mirku Bratušu za delo Ko sem jo prvič videl plesati. Tretjo nagrado mesta Kranja je za objekt Brez naslova prejel Karel Kuhar. Nagrado Gorenjskega muzeja je prejel slikar Hamid Tahir za risbo iz cilklusa Popotniki. Nagrado strokovne žirije je za sliko Brez naslova prejel slikar Klavdij Tutta. Priznanje strokovne žirije pa je dobil slikar Dušan Fišer za instalacijo Štiri stvari - Akvalunga. Dela letošnjega bienala so razstavljena v Mah galeriji in Galeriji Mestne hiše, v Stebriščni dvorani in kletnem {»rostoru Mestne hiše. Od več spremljevalnih razstav etošnjega bienala sta že odprti razstavi v kleti galerije Prešernova hiša in razstava v kletnem prostoru Galerije v Mestni hiši, še ta mesec pa bodo odprli še pet razstav na različnih lokacijah. • L.M., foto: Gorazd Šinik književnih revijah. Kasneje je pisal povesti, romane poto^5^^ in reportaže, za svoja literarna dela pa je dobil NajP i P it. pravi Jože jt . spremnega teksta, Dolenčeva dela snov zajebajI .cjo sodobenga življenja, toda modelirajo jo samosvoje, obl>KJj{ii Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado za mladinski Kajuhovo nagrado za otroško knjigo. Kot pravi Jože \ avtor spremnega teksta, Dolenčeva figure in njihhove medsebojne odnose, kakor jih bralec jj1,^ "V prvih knjigah so to sicer bolj ali manj realistične odsjj. '& mladostnikov in mladih, ki se upirajo avtoritarni vzg°£, * poskušajo beg iz avtoritarnega okolja, toda potem se krit* ^ zasebnih okvirov prena\Ša na šoiršo drožbo.pri ^^^f pisateljska optika po eni strani odpre v fantastiko, po dfljtjs se osamosvoii s satrično držo ori sološnem Dresoianiu svet*;. Jurčičevega Desetega brata. Od mladih do starejših. NajnilaJfLid se osamosvoji s satrično držo pri splošnem presojanju Likovne izdaje Krjavljeva zgodba, z bogatimi ilustr^jli Lucijana Rešiča bodo prav gotovo veseli vsi, ki so radi JP^p* so namenjene ljubke male slikanice iz knjižne zbirke Pikap01 jjM Kam pelje vlak (Niko Grafenauer, ilustrirala Kamila Vole3" j^i Mišek (Polonca Kovač, ilustrirala Jelka Reichman) .^J?!^ (Vojan Tihomir Arhar, ilustrirala Jelka Reichman) in v. jfl živali, ki so za tiste, ki še ne znajo brati, v priročni trdi vez*v ^ ilustratorke Dunje Kofler. Iste ilustracije so starejšim, oStL^ šolcem, na voljo v knjižni zbirki Živali - znane in nc* jjjji Strokovno a razumljivo jih je opisal Marko Aljančič, pred m> bralci pa je na voljo že Četrti del • Ptiči. • M.A. KRANJ, XXXI. divizij« 7a razpisuje prosti delovni mesti - RAZREDNEGA UČITELJA ZA DELO V OPB - ŠOLSKEGA PSIHOLOGA Obe mesti razpisujemo za določen čas, s P°'nj$ delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki sta porodniškem dopustu). Nastop dela: december 1995. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom dolOJL^ pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju P°9 pošljite v 8 dneh na naš naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dne*1 ^° končanem zbiranju prijav. ©©©li5 p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 tel. 223-276,211-225 NOV RENAULT LAGUNA NA KREDIT BREZ POLOGA REALNE OBRESTI SAMO LETNO PRVIH 5000 KM SE BOSTE VOZILI ZASTONJ ®V7®U©LM)® DCD(3U® DlD©S(3DQ® December je komaj tu, malo bolj varčni Gorenjci pa že preštevamo tolarje v svojih denarnicah. Letos bi odšli na silvestrovanje v tujino, a kaj, ko je vse tako drago. Je res? Če Gorenjcu samo omeniš silvestrovanje v tujini, bo najverjetneje Zamahnil z roko, skomignil z fmeni in rekel: "Bom ostal kar [*po v Sloveniji, kjer bom najdaljšo noč preživel malo bolj poceni." 4 vendar gorenjski Janezi nimajo v*dno najbolj prav. Recimo, da ste za svoj silvestrski veČer namenili dvesto, morda tristo Nemških mark. Kaj pravzaprav cahko naredite s tem denarjem? Lahko greste v bližnjo gostilno, Kjer se boste resda do sitega najedli lr* do bolnega napili, srečali vse s°sede, prijatelje in tiste, ki so vam Jftalo manj všeč. Zjutraj se boste z bolečim trebuhom in težko glavo °dpravili domov, ostanek denarja Pa boste porabili za to, da boste ^olj ali manj uspešno odpravljali težave z majhnimi kosmatimi zverinicami ki miiavkajo. silvestrovo, *ort ste ga doživeli že lani, pa Predlani, pa... No ja, za silo bi šlo. Za podoben denar bi lahko odšli J' kakšen zares šik in gala hotel v ^kšnem od slovernskin turističnih biserov. Janeze bo kravata neusmiljeno žulila v grlo, pijače bo moralo biti v strogo določenih mericah, *da ne bo kakšne nerodnosti, po silvestrovanju pa vas bo bolela glava. Ne toliko zaradi pijače kot zaradi toorda rahlo visokih cen. Lahko pa bi šli... Ja lahko bi šli v tujino. Recimo, da bi se odločili za obisk novoletne Budimpešte. Čakalo bi vas štiridnevno rajanje. Poceni novoletni nakupi, ogled mestnih znamenitosti. Sprehod po coni za pešce, pa sprehod čez znane mostove... Zvečer pa tisto pravo. Obisk prave pravcate madžarske čarde, ob ciganski glasbi bodo natakarji na mizo gostili madžarske specialitete, skratka lepo nam bo. Zjutraj se bo po dolgi noči prilegel pozen zajtrk, popoldne pa se boste lahko odločali za individualne izlete. Če boste želeli, boste lahko skočili do ruševin starodavne prestolnice Više-grad ter do Bazilike v Ezstergomu. KAj naj ostane Se skrivnost, vse skupaj pa si boste lahko privoščili za pičlih stodevetd-deset nemških mark. Želite še? ...Dobro. Recimo Češka. Dežela Švejka in piva, dobre hrane. Štiridnevno novoletno potovanje bi vas stalo dvesto nemških mark. Obisk Prage, ogled njenih zanimivosti. Hradčani, Loreta, pa katedrala Sv. Vita, Karlov most in še veliko zanimivega. A verjetno tisto glavno za mnoge pride s silvestrsko nočjo. V enem izmed mestnih lokalov bomo pričakali novo leto ob dobri glasbi in obilici hrane in pijače. A&B AGENCIJA Dunajska 197 61000 Ljubljana tel: 061 344 061 061 341 436 Bi morda želeli iti v bolj tople kraje. Preživeti božič v Španiji? Ni problema. Pripravili smo vam osem dni božične Španije za dvesto nemških mark. Mnogi med vami že poznate špansko mesto Calella, kje smo se poleti kar pogosto ustavljali. Tokrat smo to špansko potovanje nekoliko spremenili, poleg obilice zabave vas bomo na božični večer odpeljali v Barcelono, kjer boste v znani katedrali Sv. Evlalie lahko odšli k polnočnici ali se sprehodili po znani ulici Ram-blas. Še tri dni po božičnem večeru boste lahko uživah v Calelli, kjer se boste lahko odločali za indivi- dualne oglede ali fakultativne izlete. Ob povratku še majhen skok v Figueras oziroma do muzeja Salvadorja Dalija. Osmi dan potovanja bomo pnpotovali nazaj v Ljubljano, še ravno pravi čas za silvestrsko praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu. Če si lahko privoščite malenkostno več, boste pač odšli v Rim. Silvestrovali bomo na ulici v znanem rimskem vrvežu, kjer se vedno kaj dogaja, sevda pa si bomo ogledali tudi vse znamenitosti večnega mesta. Beneški trg, Kapitol, Forum Romanum, pa španske stopnice. Pričakovanje novega leta na ulicah mesta je doživetje, ki se vam bo za vedno vtisnilo v spomin. Prav tako kot silvestrovanje na pariških ulicah. Pariz novo leto vedno pričaka še posebej razkošno. Tudi vi ga boste, če boste z nami odšli v svetovno prestolnico mode, hrane in dobrega vina. Na Elizejskih poljanah boste doživeli vso romantiko novoletne noči, če pa vam noč na ulicah ne ustreza povsem, vas bomo odpeljali v salon %ISTRO ROMAIN POCCARDI' v strogem pariškem jedru na pravo silvestrsko večerjo. Poleg rajanja vas bomo odpeljala tudi na oglede mestnih zanimivosti, poleg prijetnega pa bo na potovanju tudi prejec koristnega. In za konec pravi pravcati biser. Skoraj vse grške bisere oste obiskali na našem grškem novoletnem potovanju. Po celodnevnem križarjenju nas bo ladja pripeljala v Patras. Mikene, Epi-daver, Tebe in Maratonsko polje so le nekatere znamenitosti, ki si jih bomo ogledali. Zadnji večer v Grčiji bo silvestrovo, slovo od Grčije kot tudi od starega leta pa bo ob dobrotah grške kuhinje zagotovo lažje. NOVOLETNA BUDIMPEŠTA (4 dni): 189 DEM NOVOLETNA PRAGA (4 dni): 199 DEM BOŽIČNA ŠPANIJA (8 dni): 199 DEM NOVOLETNI RIM (S dni): 279 DEM NOVOLETNI PARIZ (5 dni): 325 DEM NOVOLETNE ATENE (8 dni): 699 DEM AKTUALNO V Škof j i Loki odprli prenovljeno Kaščo Slovenski "Barbizon" dobil svoj dom Po več kot desetletju prizadevanj je eden najznamenitejših objektov v Škofji Loki dočakal temeljito prenovo in predvsem novo vsebino. Škofja Loka, 4. decembra - Petkova otvoritev prenovljene zgradbe starodavne škofjeloške Kasce zagotovo zasluži, da bo v kroniki tega tisočletnega mesta prav posebej zapisana. Po dolgih desetletjih propadanja tega prvovrstnega kulturnega spomenika je Škofjeloča-nom končno uspelo zgradbo res temeljito obnoviti ter primerno urediti njeno okolico. Še več pa je zagotovo vredna izbira dejavnosti, ki se bodo poslej v tej znameniti hiši odvijale, saj so posrečen skupek kulture, poslovnosti in turistično gostinske ponudbe. Med škofjeloškimi znamenitostmi, kot so Loški grad, slikovita Homanova hiša, stari kamniti Kapucinski most zagotovo zasluži častitljiva starina Kašča prav posebno mesto, sai si je težko predstavljati pogled na Škofjo Loko brez tega markantnega objekta. Kot že ime pove, je bil njen namen shranjevanje žita in ostalih dajatev f>odložnikov, iz zgodovinskih ana-ov pa je mogoče ugotoviti, da je delila usodo tega tisočletnega mesta: ko je Škofjo Loko prizadel potres, je bila poškodovana tudi Kašča, ko je po mestu gospodaril rdeči petelin, se je naselil tudi v njeno ostrešje. Tudi potem, ko je lastnina kašče v začetku 19. stoletja prešla na državo, je vseskozi služila predvsem za skladiščenje, pri čemer je potrebno seveda povedati, da ji pn tem v mnogočem, zlasti v notranjosti ni bilo prizaneseno. V letu 1986 postane kulturni spomenik prve kategorije in je prenesena na Loški muzej, pet let pozneje pa na ustanovitelja Občino Škofja Loka. Prvi načrti za temeljitejšo obnovo Kašče so bili naročeni v okviru obnove starega mestnega jedra v letu 1980 na Fakulteti za arhitekturo, da je potrebno Kašči vdahniti novo vsebine in novo življenje pa je določil tudi zazidalni načrt starega mestnega jedra sprejet leta 1984. Predlog, da bi v Kašči uredili Center za dediščino slovenskih obrtnikov in obrtništva se sicer ni med občino in Obrtno zbornico jivo vprašanje je, ali s prenovo konec leta 1993 -za dobo 25 let, saj morda objekt ni okrnjen, vsi ki *° je s tem razdeljenih 860 kvadratnih sodelovali pri tem so prepričani, da metrov površine. Gradbena dela so tega niso storili. . bila zaključena v letu 1994. Post- Tako je zaključen pomembni del oporna so začeli urejati prostore obnove mestnega jedra Škofje uresničil, vendar je izgradnja dveh tudi posamezni uporabniki, pri Loke, ki je bil zaradi potrebnih domov škofjeloških obrtnikov v njeni neposredni bližini bila odločilna za to, da se je Obrtna zbornica Škofje Loke vključila v restavracijo tega objekta in k njegovi dokončni obnovi tudi pomembno prispevala. Obrtna zbornica je dobila neposredno v najem celotno klet in pritličje, obvezala pa se je, da bo upravljala in vzdrževala zgradbo v celoti. Po načrtih Projektivnega podjetja Kranj iz leta 1990 se je v letu 1992 začela najprej statično potresna sanacija Kašče, kijo ie zob časa že precej načel. Odločilen za čemer je z dokončno ureditvijo prednjačila Nova Ljubljanska banka, ki ima svoje poslovne prostore v pritličju, na tokratni otvoritvi pa so bili odprti tudi ostali prostori. V prvem nadstropju je galerija Franceta Miheliča, v drugem prostori galerije loških usklajevanj različnih interesov posebno zahteven. Ali bo ta zmes kulturne, poslovne in turistično gostinske ponudbe našla svoj p*1' čakovani odziv, bo seveda kmalu pokazal čas. Posebno priznanje V kljub povsem konkretnim poslov; interesom zagotovo zaslu*1 slikarjev v *!eti Pa J? naJemn[k. predvsem Obrtna zbornica Škofje Andrej Karhn uredil gostinski {^ke ki je prav v čast otvorjtye v lokal. Celotna obnova tega zgodovinskega objekta, ki je tako trajala kar pet let, je brez opreme in prilagoditev prostorov za posamezni namen zahtevala 43 milijonov tolarjev, pri čemer je največ pris- razpored in predvsem namen pros- pevala občina, del država, del pa torov je podpis najemne pogodbe bodoči najemniki. Posebno občutl- sodelovanju z slovenskim min'5; trstvom za kulturo in nekaterinii tudi večjimi podjetji uspela izda11 tudi bogat katalog Galerije Frafl' četa Miheliča. Na doseženo s° lahko v Škofji Loki vsekakor ponosni. • Š. Žargi Prek Tržiške Bistrice tudi čez Mihaelov most Kar poveže bregove, lahko združi ljudi Na simboliko različnih mostov so med svečanostjo ob odprtju mostu spomnili domači osnovnošolci, o njej pa sta spregovorila tudi ugledna gosta. Tržič, 2. decembra - Množico domačinov, ki so se zbrali pri novem mostu, sta pozdravila prvaka SLS in SDSS, Marjan Podobnik in Janez Janša. Tržiški župan Pavel Rupar je v slavnostnem govoru označil izgradnjo mostu za zmago dobrega nad zlim, kar simbolizira kip sv. Mihaela sredi mostne ograde. Zaželel je tudi, da bi se vsakega doseženega cilja veselili skupaj. . V novem mostu je vzidana listina z imeni vseh, ki so zaslužni za njegovo postavitev. Kot so izvedeli tudi številni udeleženci sobotne svečanosti ob odprtju mostu, je izdelal lokacijski načrt Andrej Cvar iz Ljubljane. Pri projektu mostu sta sodelovala Ivan Lunar in Tadej Markič, elektroprojekt pa je zasnoval Janez Tepina, vsi iz Pro koordinacijo pa je skrbel Ignac Primožič iz občinskega urada za prostor in okolje. Kip sv. Mihaela je izdelal akademski kipar Vinko Ribnikar iz Tržiča, someščanom pa ga je darovala podjetnica Jana Golob. Veselje zaradi nove pridobitve so uro pred svečanostjo razglašali zvoki ansamla Nagelj. Po Zdravlji-ci, ki so jo zaigrali tržiški godbeniki, so učenci iz OŠ PodljubeTj, Lom in Kovor razmišljali o različnih mostovih. Spomnili so zbrane, da lahko tudi dobri medčloveški odnosi pre-moščajo oddaljene bregove. Kot je ugotovil predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, Slovenci potrebujemo zaradi različnih slabosti v času po osamosvojitvi veliko priložnosti za jektivnega podjetja Kranj. Projekt povezovanje. Za novo pridobitev je za ograjo je pripravil Marjan Ocvirk Tržičanom čestital tudi predsednik iz Ljubljane. Dela je opravilo SGP Tržič pod vodstvom Mitje Stritiha. Na gradbišču je delo vodil Štefan Erdec, izvajalec nadzora je bil domačin Ivan Eler, za tehnično Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša. Menil je, da most kot izraz solidarnosti in pravičnosti lahko enakopravna poveže dva bregova. Zato je priporočil, naj bo to simbolno dejanje za zgled vsej slovenski politiki. Velik korak za Tržičane "Današnji dan je majhen korak za Tržič in velik za Tržičane. Veseli smo ga, čeprav je pot do zadovoljstva še dolga in trnova," je ugotovil na začetku slavnostnega govora šele takrat, ko bo delo na obvoz^ končano. Z delom bomo nadaljev in seveselili vsakega dosežen^ župan Pavel Rupar, ki j "Danes je praznik. Ne 1< sta pred nami odprtje mostu in 503 obletnica trških pravic; predvsem zato, ker je danes razglašena zrna cilja. To nam bodo skušali prepi^J tisti, ki jih moti naše veselje./^J danes ni mnogih tukaj, pa ninw, vzroka za to. Očitki so neuprav1^ ni, saj denarja davkoplačevalci ^ bomo razmetavali. Ne bomo pa ^ e še dejal: branili daril sponzorjev, ki 1,8 #! e zato, ker bodo veselje polepšali." In res ni manjkalo veselja potem ko je tržiški Župan pre trak na novem mostu, tržiški de ga. Zmaga dobrega nad zlim, ki jo Franc Maček pa je opravil blag0*j skromno simbolizira darilo gospe vitveni obred! Kot vedno so i! tokrat za razpoloženje posk$ plesalci folklorne skupine vanke in godbeniki Pihalnega .{ kestra s "Tržiško". Tem zvokoP1 sledilo motorno brnenje, saj Prvi motorist Jane Golob na sredini mostu v obliki kipa sv. Mihaela... Most pred nami je izdelan z željo mnogih, ki nam mesto nekaj pomeni. Zato so se svetniki skoraj soglasno odločili za takojšnjo gradn- prek mostu zapeljal kot V^fak jo, ki je bila zaupana delavcem SGP lepo ohranjen borgward iz ™a Tržič. Spremljal sem njihovo voljo leta, pridružil pa se mu ie še last> in zagnanost. V temeljih je njihovo starejšega motorja z Golnika. SI*i delo, zato je lep in trden... ie dopolnil ognjemet nad rnest^ \ Ta most bo spomenik uporabne ki ga je občudovala množica *° vrednosti, ki pa bo v polni funkciji nih. • Stojan Saje Za novo zajetje pitne vode (še) ni soglasja Kalna voda je skalila tudi odnose Tržiški občinski svet je že drugič obravnaval posledice gradnje bencinske črpalke v Podljubelju, ki se kažejo v kalnosti tržiške pitne vod* Tržič, 4. decembra - Občinska uprava je predlagala nadaljevanje izgradnje črpalke, vendar bi investitor moral plačati ureditev novega zajetja. Odbor za prostor in okolje pri občinskem svetu ie zahteval nadaljevanje raziskav na predvidenem zajetju in določitev novih varstvenih pasov za zavarovanje sedanjega vira v Črnem gozdu. Do skupne rešitve m pomagalo niti usklajevanje mnenj v dveh odmorih niti dvakratno glasovanje. Odbor za ohranitev zajetij pitne vode pa je napovedal nadaljnje zbiranje podpisov za referendum med vsemi prebivalci občine. Prve avgustovske dni so delavci tržiškega komunalnega podjetja odkrili kalnost pitne vode v zajetju Črni gozd. Ob pregledu širšega območja so ugotovili, da pri poslopju TGT v Podljubelju opravljajo večja zemeljska dela zaradi gradnje predvi- dene bencinske Črpalke. Poz nejše raziskave so potrdile, da je za kalnost pitne vode domačinov in Tržičanov kriva prav dejavnost na tem področju. Tržiska občina je po dogovorih z OMV-lstra kot investitorjem črpalke dosegla sporazum o sofinanciranju izgradnje novega vodnega zajetja, kar bi omogočilo dokončanje njihove naložbe. Rešitev nastalih težav je sicer izgledala preprosta, a do nje niso prišli niti po dveh sta občinska uprava in odbor za prostor in okolje pri občinskem svetu pripravila dva predloga, ki sta bila med seboj nekoliko v nasprotju. Medtem ko se je odbor zavzemal za nadaljevanje raziskav pridvidenega novega vodnega vira in določitev novih varstvenih pasov za zajetje Črni gozd ter sanacijo tega območja - to bi pomenilo tudi rdečo luč za dokončno izgradnjo bencinske črpalke, je občinska uprava hotela to ki bi v primeru izgradnje vodnega zajetja. Menil je, da tivnega odbora za ohranit*i novega zajetja zahtevalo odš- bi bila verjetno sanacija ob- zajetij pitne vode v ob^L kodmno zaradi zmanjšanega močja s 3 kmetijami, 4 stano- Tržič seznanil zbrane, * pretoka v Mošeniku in izgubi- vanjskimi hišami in objektom bodo nadaljevali z zbiraj, jene energije v štirih hidro- TGT dosti težja od izgradnje jem podpisov za razpis ref* centralah obenem pa tudi novega zajetja. Obenem je enduma med prebivalcii ^ priporočil življenjski in ne občine. JJoslej so zbrali^ sejah tržiškega občinskega naložbo v razvoj podliu-sveta. Že tretjo izredno sejo beljske doline podpreti. Obe 19. septembra so končali brez odločitve o izgradnji novega vodnega zajetja, saj so zahtevali več pisnega gradiva s podatki o raziskavah novega vodnega vira. Za deveto sejo zadnji novembrski dan so res dobili vrsto zahtevanih podatkov tako o analizah pitne vode iz zajetja Črni gozd kot o možnostih zajema novega vodnega vira. Na tej osnovi pa nem bi od investitorja zahtevala izgradnjo novega vodnega zajetja, sama pa poskrbela za sanacijo območja v varovalnem pasu zajetja Črni gozd. Politični interesi pred življenjskimi Polemično razpravo o obeh predlogih je dodatno zapletla zahteva podjetja BPT Tržič, koncesijo za nadomestno centralo na drugi lokaciji. Na-sprotujoča si mnenja svetnikov so skušali zbližati tudi gostje, med njimi hidro-geolog Lado Ferjančič, ki je ugotovil preveliko spolitizira-nost vse problematike, obenem pa zagotovil zadostnost dosedanjih raziskav pitne vode iz izvirov Smolekar na Lajbu. Kot je opozoril zbrane Lado Srecnik iz tržiškega komunalnega podjetja, je situacija zaradi stalne možnosti Onesnaženja vode v zajetju Imi gozd kritična, zato so se resno lotili pridobivanja vodnih pravic na novem viru. Med drugimi je tudi svetnik Janez Ahačič, ki živi v bližini podljubeljskega zajetja, razmišljal o nujnosti novega m ne oocine. uosiej so £-uia"cd\ politični pogled na reševanje okrog 370 od potrebnih problemov. podpisov, zato upajo v usp*?' K zbliževanju mnenj ni nost svoje pobude. Kot J pomagal niti poldrugo uro poudaril že med razpra^ trajajoči odmor, med kater- odbor ne nasprotuje nov*'' im so skušali oblikovati skupen predlog. Zato je predsednik sveta Peter Smuk predlagal še tretji predlog z elementi obeh že zanih predlogov. Med vsemi tremi predlogi je dobil največ glasov predlog odbora, ki so ga dali po drugem nova žena odmoru ponovno na glasovanje. Ker je zanj glasovalo le 10 od 23 navzočih svetnikov, so sejo končali brez Tak način izražanja rnn končne rešitve dokaj perečega problema. Preden so se svetniki razšli, je Jože Kuhelj iz inicia- mu zajetju, vendar ne z pogojenostjo izgradnje be"' cinske črpalke. .. Kako je kalna voda skalnj odnose med Tržičani, so *j domačini lahko prepriča' naslednje jutro po seji. N8 fasadi stavbe, kjer ima Žup8' nova žena Marija RuP* prodajalno Diskont Cente/' se ie Dojavil rdeč naP1, "NOČEMO ČRPALK* j mne"; samo potrjuje, da je nekaj'J im več do političnih igric Ig do reševanja življenjskih iC' žav. • Stojan Saje GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V skladu za razvoj je ostalo še 36 od prevzetih 98 podjetij Sanacija sklaM podjetij ni obremenila javnega dolga Za presežke delavcev je bilo namenjenih slabih 10 milijard tolarjev, vendar so bili prispevki in davki teh podjetij petkrat večji. Kranj, 4. dec. - Direktor sklada za razvoj Uroš Korže je svoj odhod sporočil na četrtkovi tiskovni konferenci, ob tem pa spregovoril o dosedanjem delu sklada. Njegovemu odstopu je botrovala kombinacija osebnih in profesionalnih razlogov, o čemer smo že pisali v petkovi številki, zato dodajmo le, da bo Koržetov odhod na današnji (torkovi) seji sprejemal upravni odbor sklada. Posebej zanimiva je zategadelj Koržetova ocena dosedanjega dela sklada. Takšen projekt je bil takrat nujen, da ne bi bil več, saj se je medtem ntarsikaj spremenilo. V razmerah, ko je 30 do 40 odstotkov podjetij nelikvidnih, blokiranih, ko so vzajemni dolgovi strahotni, ljudje pa sedijo doma, kaj drugega res ni bilo moč pričakovati. Na tržni način, s pomočjo steča-iev> je probleme moč razreševati, kadar ima težave S odstotkov podjetij, ne pa toliko, je dejal Uroš Korže. Projekt ni bil izpeljan tako, kot bi lahko bil, če bi bila koordinacija institucij boljša, & bi bila sredstva za izvedbo (ega projekta pravočasno na voljo. Veliko kritik je bilo zaradi ostrih posegov, stečajev, odpuščanja, vendar drugače ni Slo, saj država projekta ni Podprla s pomočjo javnega dolga in z dodatnimi sredstvi, kakor v nekaterih drugih primerih. Res je ministrstvo .za delo za tehnološke presežke delavcev namenilo slabih 10 milijard tolarjev, toda ta podjetja so petkrat več prispevala s Neuradne pobude o združitvi sklada za razvoj in agencije za privatizacijo ne odobravam, saj v tem trenutku ne bi bila koristna. Smotrna bo šele konec prihodnjega leta. ko se bo proces lastninjenja zaključeval, je dejal Uroš Korže. Ljudje naj bi se pač ukvarjali predvsem s svojim delom, ne pa s tem, kam bo kdo premeščen, Če se že zastavlja vprašanje učinkovitosti. prispevki in davki, da ne govorim, koliko ljudi bi brez tega projekta izgubilo delo. Uspeh je, da m obremenil javnega dolga, je dejal Uroš Korže. Sanacija skladovih podjetij gre h koncu Sklad za razvoj je leta 1992 prevzel 98 podjetij, doslej se je njihovo število zmanjšalo na 36; v stečaj jih je šlo 23, prodanih pa je bilo 35 podjetij. Projekt sanacije podjetij se V Centru Brdo podelili diplome MBA Prva dva diplomanta predsedniškega študija Bfdo pri Kranju - V petek, 1. decembra, so na gradu Brdo podelili diplome peti generaciji Mednarodnega podiplomskega studija menedžmenta in prvi generaciji predsedniškega studija MBA. Diplome je prejelo 30 udeležencev iz šestih držav -^Ibanije, Bosne in Hercegovine, Romunije, Nizozemske, Izlije in Slovenije. Od tega jih Jc 28 končalo sedemnajstte-denski seminar MBA, dva Udeleženca iz Slovenije pa sta S'fejela diplomi za predsedniški tudij MBA, ki predstavlja jfovost v svetovnem merilu. Diplome jim je podelil predsednik nadzornega sveta Centra Brdo dr. Peter Kraljic. Med letošnjimi diplomanti dva sta bila dva tudi iz gorenjskih podjetij - Miro Eržen iz Merkurja in mag. Bojan Klo-boves iz Iskratela. Predsedniški Študij pa sta prej kot v dveh jetih zaključila Janez Anžur iz ljubljanske Totre in Marija Lah * Petrola. Slovesnosti na gradu Brdo so Se udeležili vsi ambasadorji drŽav, iz katerih prihajajo diplomanti, člani nadzornega sveta Centra Brdo, nekateri domači in tuji profesorji in direktorji podjetij, v katerih so udeleženci studija opravljati svetovalne projekte. Slednji so prejeli posebne zahvale za sodelovanje in kooperativnost. Za slavnostnega govornika na podelitvi je bil najprej napovedan predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, potem pa minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, vendar se oba zaradi zadržanosti podelitve nista utegnila udeležiti. V petih letih je v Centru Brdo podiplomski študij menedžmenta končalo že 126 diplomantov. Povprečna starost letošnjih diplomantov je 33 let, od tega jih je 7 generalnih menedžerjev, 18 jih je menedžerjev oddelkov, 5 pa strokovnjakov. Center Brdo je sporočil tudi, da bo direktorica dr. Danica Purg v petek, 8. decembra, na Harvardu sprejeta v članstvo Mednarodne akademije za me-nedžment, katere Člani so ugledni gospodarstveniki in teoretiki menedžmenta iz vsega sveta. To je najvišje priznanje, ki ga je moč dobiti v gibanju za menedžment v svetu. • P.O., foto: Jure Furlan tako zaključuje in večji sanacijski posegi vanje ne bodo več potrebni, je na nedavni tiskovni konferenci dejal direktor sklada Uroš Korže. V skladovih podjetjih je izguba leta 1992 znašala 630 milijonov mark, leta 1993 se je zmanjšala na 240 milijonov mark, lani na 130 milijonov mark, letos pa naj bi znašala 40 milijonov mark. V teh podjetij ie bilo 53 tisoč delovnih mesti, delo v tem času izgubilo približno 20 tisoč ljudi, kar pomeni, da so uspeh ohraniti 33 tisoč delovnih mest. Plače so se realno povečale za 80 odstotkov in že dosegajo kolektivno pogodbo. Produktivnost pa se je povečala za 110 odstotkov. Več skladovih podjetij ie investira, na Gorenjskem je to EAlples, na nove investicije v uSodnjem letu pa se pripravita Goričanc in Donit v edvodah. Prihajajo tudi nova podjetja Preostala skladova podjetja se bodo do aprila prihodnjega leta olastninila v skladu z zakonom, večinski lastniki pa bodo tudi zaradi zadolžnic poštah zaposleni. Osem podjetij pa bo vključenih v projekt prestrukturiranja, ki ga bo sklad peljal skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj. V drugi skupini podjetij, Id bodo v projekt vstopila v drugi polovici prihodnje leta, bo tudi Iskra Ero iz Kranja. Sklad je letos po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij dobil še 18 novih podjetij, z Gorenjskega je bil to le Kompasov hotel na Bledu. Sklad je štiri podjetja že prijavil v stečaj, v Zdravilišču Rogaška Slatina je uspela prisilna poravnava. Pri sedmih podjetjih so dosegli poravnavo oškodovanja družbenega pre- moženja, pri šestih pa se niso uspeh sporazumeti in tako so že v teku sodni postopki, med njimi sta najbolj znana Ona-on in Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Sklad je v drugi polovici letošnjega leta dobil še deset podjetij, ki jih bo treba sanirati. Lastninjenje na tretjini poti Ob koncu letošnjega leta bo olastninjenih 430 podjetij, kar [>omeni, da je celotni proces astninjenja približno na tretjini poti. Sklad za razvoj je septembra državnemu proračunu nakazal za 8,5 milijarde tolarjev privatizacijskih kupnin, naslednje nakazilo pa bodo izpeljali do 5. januarja prihodnje leto, znašalo pa naj bi od 3 do 4 milijarde tolarjev. Na treh dosedanjih dražbah je bilo prodani paketi delnic 244 podjetij v skupni vrednosti 24,3 milijarde tolarjev, na četrti, ki je bila včeraj, pa so ponudili pakete delnic 152 podjetij v vrednosti 20,1 milijarde tolarjev. Doslej je bilo 62 javnih prodaj delnic, šest jih je v teku, 18 pa jih je še v postopku Pridobivanja soglasja in se odo torej odvile prihodnje leto. Sklad za razvoj se ukvarja tudi s financiranjem novih projektov. Doslej so pregledali 91 investicijskih programov, osem je bilo odobrenih, devet pa jih je v obdelavi in pogodbe so tik pred podpisom. Te naložbe so doslej znašale 51 milijonov tolarjev, sklad pa ima pri njih 20- do 30-odstotni delež. Pri novih projektih bo do posojila ugodnejša, saj bo obrestna mera 6,5- odstotna, odplačilna doba osem let, z dveletnim moratorijem. • M. Volčjak Blagovna hiša MAIA v Domžalah Prva tovrstna v Sloveniji Domžale, 4. decembra - Zadnji danv novembru so Domžale dobile v nekdanjem skladišču za razsuto blago Republiških državnih rezerv, ki je bilo kasneje odstopljeno podjetju Žito, blagovno hišo, ki je prva te vrste v Sloveniji. Bivše prostore Žita je namreč odkupilo podjetje Maia, d.o.o., in jih preuredilo za grosistično in malo prodajo. Prvotni načrt je bil, da bi bila to le semenarska trgovina. Potem pa so program razširili in je na tri tisoč kvadratnih metrih nastal program semenarstva do vzgojnih igrač. Pri semenih gre za ponudbo, ki jo potrebuje domači vrt, pa tudi za kmetijsko, za cvetlične gomoljnice, lončnice, sadike, vse vrste orodij in drugih pripomočkov za vrt in kmetijstvo. Blagovnica pa ima tudi poseben oddelek: apoteko, kjer imajo zaščitna sredstva. Trgovina ima flonstiko, aranžmaje s suhim in svežim cvetjem, oddelek za aranžerje pri pakiranju slaščičarskih izdelkov ali oblikovanju izložb. V oddelku z igračami je poudarek na vzgojni vrednosti. V drugem nadstropju je vzorčna soba, namenjena grosistični prodaji, v tretjem pa je carinsko skladišče. Podjetje Maia, d.o.o., izhaja iz zasebnega podjetja JAKIL, ki je bilo ustanovjlenio pred 20 leti. Lastna blagovna hiša, ki so jo odprli v Domžalah, je vredna 4 do 5 milijonov nemških mark. Podjetje je v celoti v zasebni lasti, njegov direktor pa je Andrej Vipotnik. • A. Ž. Samovolje plinarjev bo vendarle konec Sporno vzdrževanje jeklenk Urad za varstvo konkurence je prepovedal zaračunavanje stroškov za vzdrževanje jeklenk Kranj, 4. dec - Plinarji so doslej zaračunavali 202,96 tolarja za zdrževanje jeklenk in pri tem kljubovali vladi in republiškemu tržnemu inšpektorju, ki sta jim to že Erepovedala. Zdaj jim je to prepovedal še urad za varstvo onkurence in znašli se bodo pred gospodarskim sodiščem. Vse kaže, da bo to vendarle dovolj, saj svojim prodajalcem že pošiljajo obvestila, naj takoj nehajo zaračunavati vzdrževanje jeklenk. Pri Butan plinu v Kranju so nam povedali, da so 30. novembra v popoldanski izmeni prenehali zaračunavati vzdrževanje jeklenk. Urad za varstvo konkurence je 29. novembra izdal odločbo sedmim podjetjem za distribucijo plina, veljati je začel takoj, nanjo pa se ni moč pritožiti. Z njo je dogovor plinarjev razglasil kot ničen. Urad ga je namreč označil kot kartelni sporazum, saj teh sedem podjetij v celoti pokriva trg, plinarji pa so položaj izkoriščali tako, da jeklenk niso dobavljali trgovcem, ki so se uprli pobiranju denarja za vzdrževanje. Republiški tržni inšpektor bo na osnovi te odločbe plinarje ovadil gospodarskemu sodišču, kjer so kazni bistveno višje kot pri sodniku za prekrške, kjer so bili že prijavljeni, vendar se za to niso zmenili. Za ta gospodarskih prestopek jih namreč sodišče lahko kaznuje z najmanj 3 milijoni tolarjev, odgovorne osebe pa z najmanj 250 tisoč tolarji, navzgor pa kazni nista omejeni. Plinarjem pa seveda lahko odvzame neupravičeno premoženjsko korist, kar pomeni, da bodo ob pobrani denar. S civilnimi tožbami bi ga lahko zahtevali porabniki, ki so ta prispevek plačali. Vendar je to malo verjetno, zato bo denar verjetno končal v državnem proračunu. • M.V. V štirih letih tisoč zaposlenih Podjetje ISS Servisvstem, ki ima svoj sedež v Maribora, je začelo poslovati marca 1991 s petnajstimi zaposlenimi, danes pa jih to uspešno podjetje zaposluje že tisoč. ISS je danski koncem, ki je svoje podružnice razpredel po vsem svetu, koncern s skoraj stoletno tradicijo je v svetu vodilni ponudnik storitev s področja čiščenja, vzdrževanja in varovanja, v zadnjem času pa opravljajo vse več storitev tudi na področju posebnih storitev v zdravstvu, letalskem prometu in na področju energetike in vzdrževevanja. Mariborski ISS Servisvstem je družba z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti ustanovitelja. V svojem Direktor ISS Servisvs- začetku je zaposlovalo petnajst ljudi, tema Bojan Rajrmajer že naslednje leto so presegli številko sto, letos pa zanje delajo tisoč in trije delavci. Plače po besedah Boruta Rajtmajerja, direktorja ISS Servisvstema, v povprečju presegajo višino plač določenih s kolektivno pogodbo. ' Kadrovska stroktura podjetja je tesno povezana z dejavnostjo in načinom zaposlovanja. V večini primerov skupaj s pridobitvijo poslov podjetje prevzame tudi zaposlene, ki so dela opravljali do prevzema. Med zaposlenimi prevladujejo ženske, ISS jih zaposluje kar 84 odstotkov. 26 odstotkov zaposlenih ima poklicno izobrazbo, kar 73 pa le osnovnošolsko. ISS Servisvstem sodi med petnajst največjih zasebnih podjetij, njegovi zaposleni pa čistijo približno 40 odstotkov slovenskih bolnišničnih prostorov, opravijo 70 odstotkov storitev čiščenja za slovenske železnice, čistijo in vzdržujejo tudi več hotelov in prostore nekaterih slovenskih naravnih zdravilišč. Na gorenjskem čistijo del jeseniške bolnišnice, brniško letališče in Garni hotel Zavarovalnic; c Triglav v Kranjski Gori, že v kratkem pa naj biorevzeli dela v nekaj gorenjskih domovih za starejše občane. • U. S. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka 25% prihranka pri nakupu pohištva ALPLES Popust velja do konca decembra pri nakupu z gotovino Loka PC Alples Železniki, Loka BC Medvode, Loka PC Alples BTC Ljubljana UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS DRUGA STOPNJA Južnokorejski avtomobilski in industrijski gigant Hvundai nadal- )'uje svojo pot med vodilne avtomobilske proizvajalce na svetu. Po anski predstavitvi modela accent od letošnje jeseni še z novo lantro, sodobnim avtomobilom srednjega razreda, ki je narejen zato, da bo mešal štrene evropski in japonski konkurenci. Že po sami zunanjosti si nova lantra zasluži kar nekaj laskavih ocen. Razlika med bivšo in sedanjo, novo lantro je tolikšna, da je tudi na poznavalce naredila precejšen vtis in pravzaprav je to povsem drugačen avtomobil, kot so jih pri Hvundaiju delali do zdaj. Okrogline, aerodinamika in oblikovalske poteze, ki so jih vešči na Daljnem vzhodu so pri tej 4,42 metra dolgi limuzini v prevladi, s povsem zaprtim prednjim delom in skorajda futuris-tično zasnovanimi režami za dovod zraka pod odbijačem in lepo zakjučenim zadkom, pa sta pri tem avtomobilu dodatno poudarjeni sodobnost in tudi nekaj športnega karakterja. Tudi poseg v notranjost je bil temeljit in podobnosti s staro lantro in tudi z drugimi Hvundai tevimi avtomobili sploh ni. Tako tot je pri tej znamki že v navadi, je tudi tokrat avtomobil že serijsko dobro založen z opremo. Osnovni paket GLS, ki je na voljo skupaj v kombinaciji z 1,6-litrskim motorjem tako premore osrednjo ključavnico, elektriko za zatemnjena stekla v vseh štirih vratih, vzvoda za odpiranje prtljažnika in vratic pokrova posode za gorivo, po višini nastavljiv volan s servoojačevalnikom, vsestransko nastavljiv voznikov sedež in zelo soliden radiokasetofon s štirimi zvočniki. Žal v osnovni različici ni varnostnih zračnih vreč, vendar pa so skupaj z drugo opremo na voljo v bogatejših in seveda tudi nekoliko dražjih različicah. Med boljše lantrine lastnosti zagotovo spada tudi notranja prostornost, še posebej v zadnjem delu, zadovoljivo velik pa je tudi dobro obložen prostor za prtljago. Hvundai lantra: nova podoba za nove čase. + + + oblika ++motorne zmogljivosti +notranjost I ... prepočasen menjalnik - -zibanje karoserije na grbinastih cestah -hrup pri višjih hitrostih kilometrov na uro, dovolj zgovorna podatka. Zaradi nove zasnove podvozja je lantra lažje vodljiva in bolj stabilna od svojega predhodnjega modela, na grbinastih cestah je se vseeno občutno malce pretirano zibanje karoseerije, čeprav je resnica ta, da avtomobil leži na cesti suvereno tudi v ostreje voženih ovinkih. Med manjnše zamere gre šteti za tovrsten avtomobil še vedno nekoliko prepočasen menjalnik, ki ima sicer dobro preračunana prestav- na razmerja, in piš vetra, ki je navkljub ugodni aerodinamiki pri velikih hitrostih nekoliko preveč slišen. CENA do registracije: 24.900 DEM (Hyundai Avto Trade, Ljubljana) Novi lantri so namenili tudi dva nova motorja iz generacije beta. Šibkejši, kakršnega je imel tudi testni avtomobil, je tako kot pri prejšnjem modelu 1,6-litrski štir-ivaijnik s po štirimi ventili na valj in s 84 kilovati oziroma 114 konjskimi močmi dokazuje svoje ambicije po športnosti in resnici na ljubo sta pospeševanje do 100 kilometrov na uro v 10,5 sekunde in obljubljena končna hitrost 183 Gledano v celoti pa gre za zelo soliden avtomobil, ki je hkrati v zelo dobrem razmerju s ceno. In vse skupaj je pravzaprav dokaz, da je južnokorejski Hvundai že krepko dorasel tudi avtomobilskim znamkam, katerih ime je uveljavljeno že dolgo vrsto let. Notranjost: povsem spremenjena. HYunnm NA ZALOGI ACCENT že za 17.500 DEM MODELI 1.3 LS in 1.5 GLS z različno opremo LANTRA 1.6 GLSi, 2 AIR BAG že za 25.700 DEM VPISOVANJE LAN TER IN KARAVANA ZA DOBAVO PO NOVEM LETU POPUST KOMBI H -100 že za 24.600 DEM OMEJENA KOLIČINA AVTOHIŠA KADIVEG Pfpa nova 46, Šenčur, TeL/fax.-064/41-573 ROVER ROVER 214 Si in 414 Si že za 23.800 DEM (metalna barva) SUBARU JUSTY4WD že za 22.020 DEM Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, leasing, servis, kleparske in ličarske storitve TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor, štirivaljni, štirtaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1599 cem, 84 KVV/114 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4420 mm, š. 1700 mm, v. 1395 mm, medosna razdalja 2550 mm. Najvišja hitrost: 163 km/h (tovarna), 187 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 10,5 s. Poraba goriva: 7,018,4/10,81 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,81. • M. Gregorič, slike Tina Doki UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PIMILU S ČEKI Ur SVETOVANJI POSREDUJEMO STARO ZA < JAROJ ar AVTOINŠTALACUE MONTAŽA 1 GARANCIJA ■ mobitel KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ MOBILNA TELEFONU* 224-575 POKUCI ZDAJ! 064/225-060,225-061 TATA Telcoline 2.0 D cena do registracije S O 111 O 19*990 DEM Dobava takojl •LOSU! MOTOM INTI RMAN ON AL« o LJUBLJANA, Celovika 280 (bivia prodajalna Dekorativne) tal. - mobitel: 0*0»/#34 (*70 ( z i i l i n I ) 0e0*7 alt 101 TESTNA VOŽNJA UOODNI KREDITI IN LEASING LASTNOSTI nosilnost: 1 tona servo volan s trdo streho: 3m3 tovornega prostora Mecedes tehnologija aUMII MOTOM »ttUNATIOKAi. fJJ IN11 ■ N At l O W A L »V tUKtUDVMO ZAfTOflMM m MTMHNUA MAJIUTI AVtOatO»tfV BARU* m vst mm i- A/tebi I Kvaliteta« el MMARUT1 cena do registracije samo Dobava takoj! NOVOLETNO PRESENEČENJE SAMO V DECEMBRU ! VABIMO VAS V NAŠ SALON TESTNA VOŽNJA UOODNI OLOBUf MOTOM INTIKNATIOMAL , LJUBLJANA, Celovika 280 (bivia prodajalna Dekorativne) tal. - mobitel: OeO»/ «34 970 (z ■ 4 a « n I ) 0e09/ «3» 101 KREDITI? R+7.5% aO«tJll«T(-»INTOtNAl»(>W.arf IH1 ■ It) ATI O N AL ■MRLUDVMO IAHOMMH M MTtMUOJA MAMITI AVTOMOeUlOV m* ■vsa kupih M bil Krc/ovtca, kenlav UM IžJOSbJ * t'cljc. Sclm.ii Odi IJ-^JI * ( rm unc l|. Iinim.nl Ol.N5l.17K * (irobclnti, Mlacar (Mi.l7'M-.VHI • Iliriju, AvtoDom II6V73-I.V »Kidričevo, AvlolvvinvDobič CM.J 7'«, sini * Kr&ko. I.nnncni Odi IN 21 •J50 * Ljubljana, Aviomcrkur IViJ I sv-4.^71 • Maribor, i'ro-Rjnj! IH>2 1 I \ iP2 ' Murska Sobola, AnioCoinmerce (ih'J/21-H.V) * Tr/in, Jan Avto IMil 72--5(W * Nova Gorivu, Avlo Vujni 0d5 2'MI22 * Novo Mesto, l.mincnl OdN'32.1-'Ml Polzela, Avloccnter Kralj lM>3/72U-2lO * Slovenj (iradee, Halmico 0d02 45-l'>: Šmartno ob 1'aki, Maurcr (W>3 KVl-730 ♦ Trebnje, l I.. Od.s, 44-2.11 • Tržič, Bogataj (K)4 57-2IW * Zagorje ob Savi, liričar Odlll d5-21HI * Žirovnica, Anin,. Odi NO| -00') lirc/ovica, Kenta\ (Mil. I2.t-2M>.» ' Celje, Sclntar Odi .12-521 • Črnomelj. Immcnl (M)K/5I>37N • (irobelno, Mlacar tlfi.V7'J4-3(HI ' Idrija, AvtoDom 1)65/73-135 'Kidričevo, Avtol\vins-l)obie (ki2/7%-KIKI • Krško, I mi ne ni UdllN 22-"'50 * Ljubljana, Avtomerkur Odi 159-4371 * Maribor, Pfd-Ring IM.2• 113-«J72 * Murska Sobota, AutoCommcrcc OW2l-K30 ♦ Trzin, Jan Avto (M.I,722-5(W » Nova (iorica, Avlo Vii^;i OdS 2V-022 * Novo Meslo, I mini.nt OdN 323"02 Polzela, Avlocentcr Kralj (K..V720-2S3 ♦ Slovenj Gradec; Halmico 0d02 45-l'>2 Šmartno ob Palci, Maurcr (I6.V85.V7.10 • Trebnje, lila OdS 44-2.11 * Tržič, liogataj 064 57-208 * Zagorju ob Savi, Cincar 0601/65-2(10 * Žirovnica, Ajilna Odi KOJ-001) MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadjs in vrtnin na debelo naslednje cene: * zimska jabolk i 50 ■ 80 * korenje * hruške 65-80 * koleraba 70- 75 115 -180 * kislo zelje 80- 100 * kisla repa 100 -120 * cvetača 130- 150 * špinača 150 - 230 * čebula 40- 60 * rdeča pesa 80-90 * krompir * česen 30 ■35 * solata endivija 80-120 150- 180 * peterSilj * radič 200-250 * P°r * črna redkev 160- 200 100 - 200 80 * hren 400 * zelje, glave 30- 40 * repa 60 Cene v zadružnih trgovinah Poslovalnica škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge v Poljanah (vse cene so s prometnim davkom): * telpil 1, 50 kg * telpit 2, 50 kg *K-18, 50 kg * bek 1,50 kg * bek 2, 50 kg 1.775 sit 1.575 sit 1.795 sit 1.805 sit 1.710 sit * koruza, razsuta, 1 kg 24,15 sit * koruza, v vrečah, 1kg *NSK,10kg 459 s« * NSK, 50 kg 2.075 s« * brofinišer, 10 kg 567 sit * kostovit, 2kg 433 s« * vitaredin, 2 kg 449 sit * ječmen, razsut, 1 kg 20,48 sit 26,25 sit * pšenična krmilna moka, 40 kg 680,00 sit GORENJSKI AUTO LETA 1995* Kar zajeten kupček glasovnic za izbor GORENJSKI AVTO LETA se je v prvem krogu nabral v našem uredništvu. To je dokaz, da se Gorenjci radi vozimo z dobrimi avtomobili. Tudi tokrat je pred vami kupon, s katerim lahko glasujete med desetimi avtomobili, ki so bili v letu, ki mineva prvič naprodaj v Sloveniji in smo jih predstavili tudi v naši rubriki Na štirih kolesih. Kandidati za naslov Gorenjski avto leta so: AUDI A4 - FIAT BRAVO/BRAVA - FORD SCORPIO - HYUNDAI LANTRA - MERCEDES BENZ E - OPEL VECTRA -PEUGEOT 406 - RENAULT LAGUNA BREAK - SKODA FELICIA - VOLKSVVAGEN POLO. Kupone nalepite na dopisnice in ijih pošljite na naš naslov GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, najkasneje do 20. decembra, ko bomo akcijo zaključili. Do sedaj smo za glasovalce pripravili več kot deset lepih nagrad, do konca jih bo še več, več o njih in prvih vmesnih rezultatih glasovanja pa v petkovi številki. -—->f-->€-->f- KUPON 2 Glasujem za:......................................................................................... Ime priimek in naslov............................................................................ GUME GOODVEAR SO PRINESLE NAGRADE V petek, 1. decembra, je v prostorih Avtoopreme Boltez potekalo žrebanje nagrad za kupce, ki so v tem servisu v času od konca septembra kupili gume znamke Goodvear, ki jih pri nas zastopa ljubljansko pod-jetje Panadria. Hkrati je bil to tudi zaključek akcije, ki so jo skupaj pripravili Panadria, Avtoo-prema Boltez in Gorenjski glas. Glavno nagrado, ki jo prispeva Panadria sije z nakupom gum Goodvear prislužil ROBERT JERONČIC, Milene Korbarjeve 25, Kranj, ki bo prejel smučarski paket v vrednosti 500 DEM, agencije Kompas Holydays. Druga nagrada, ki so jo prispevali v Avtoopremi Boltez gre na naslov BORIS MEDAROVSKI, Betonova 23, Kranj in sicer sta to dve gumi Goodvear eagle aqatred, optični pregled podvozja, notranje in zunanje čiščenje ter centriranje gum pa bo lahko na svojem avtomobilu v Avtoopremi Boltez brezplačno opravil BLAŽ MOZETIČ, Vaše 5d, MEDVODE-Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo srečno vožnjo z gumami Goodvear. <@>HYUnDfll $ SUZUKI LUŽINA ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8. TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TEH PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL O UGODNI KREDITI ZA NOVA VOZILA KUPCEM VOZIL NUDIMO BREZPLAČNE SERVISNE USLUGE PO PREVOŽENIH 15000 KM. VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo oblačno vreme z občasnim rosenjem Tudi v sredo m četrtek bo oblačno. Občasno bo snežilo. LUNINE Ker bo v četrtek polna luna nastopila ob 2.27, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in vihar. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Minulo nedeljo, 3. decembra, smo praznovali 195-letnico rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta datum ima sedaj svoj občinski praznik tudi Mestna občina Kranj, kot mesto, kjer je pesnik preživel svoja zadnja leta. Objavili pa smo fotografijo notranjščine oziroma "hiše", to je dnevne sobe z veliko krušno pečjo, njegove rojstne hiše v Vrbi. Vprašanje res ni bilo težko, kar kaže tudi to, da smo*prejeli ogromno vaših dopisnic s pravilnimi odgovori. Ko smo žrebali, je prišlo na površje naslednjih pet dopisnic: 1. Jožica Fon, Tomšičeva 70, Jesenice; 2. Marija Burja, Za gradom 7, Bled; 3. Agnes Brezovnik, Župančičeva 8, Kranj; 4. Tone Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica;5. Bernarda Demšar, Rudno 45, Železniki. Čestitamo! Tokrat objavljamo staro razglednico, na kateri je videti del nekega precej znanega gorenjskega kraja. Katerega in kateri del morate seveda ugotoviti Vi in nam odgovore poslati do petka, 8. decembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet pravilnih, izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. TUDI DRUGJE JE LEPO vsak torek v Gorenjskem glasu in vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič (^ferme ( fopolšica ) Vabimo vas, da nas tokrat obiščete v toplicah TERME TOPOLŠICA, Topolšica 77, 63326 Topolšica, tel.: +386 (0) 63 892 120, 892 141, 892 409, 892 049, fax: +386 (0) 63 892 212 Blagodejne učinke zdravilnih vrelcev so ljudje tod poznali že v 16. stoletju. Kasneje se toplice omenjajo kot Florjanove, 1836. leta pa so kopališče prvič odprli za javno uporabo. Ugodna lega in klimatske razmere - mnogo sončnih dni in svež gorski zrak brez megle - so že v preteklem stoletju narekovale razvoj svetovljanskega sanatorija sredi neokrnjene narave. Danes so Terme Topolšica moderen rekreacijski, zdraviliški in gostinski center. NAGRADNO VPRAŠANJE: KOLIKO ZNAŠA TEMPERATURA TERMALNE VODE V TOPLICAH TOPOLŠICA? Odgovore pošljite na RADIO TRŽIČ, Balos 4, za oddajo TURIZEM. Če želite predstaviti svoj kraj, svojo dejavnost v vašem kraju, pišite in potrudili se bomo le za vas. "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Skoraj smo že prišli do konca leta 1995. Dobili smo skoraj že vse mesečne zmagovalce lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri. Novembrski je, kot veste ansambel Blegoš s pesmijo Življenje je zaklad. Manjka nam samo še en ansambel oziroma ena skladba, to pa boste izbrali, prav bralke in bralci Gorenjskega glasa. Predlogi meseca decembra so: 1. VRNI SE SPET POD GORO - Igor in Zlati zvoki 2. TUDI TI NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA - Jožica Kališnik 3. PRI LUŠTNI ŠPEU - ansambel Lojzeta Slaka 4. NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - ansambel Nagelj 5. POD GORJANCE GREM - Franc Mihelič To so naši predlogi, vi pa izberite enega od teh. Pišite nam na dopisnicah in izberite zmagovalca meseca decembra. Ob tem pa naj tudi pivem, da bo zaključna prireditev zaradi prezasedenosti ansamblov v mesecu januarju prihodnjega leta. Ob koncu leta pa bomo nekatere, ki ste nam čez leto pisali, tudi nagradili. Qlasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KAT ,d.o.o., HI-FI SALON hi fi sistemi od 1.400 DEM dalje ROTEL, JPW, JM LAB FOCAL VDH, KUZMA, SOUND LAB pon - pet.: 15. do 18. ure Hotemaže 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fax 064 43388 SEMINAR RETORIKE INFORMACIJI NATEU061 225187; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA. Po tistih uradih in pisarnah, kjer so nameščenci ljudje dobre volje in imajo smisel za hece, so si na stene in na vrata izobesili raznorazne šaljive napise. Da ob izobešenih dov-tipih vseh vrst vzdržijo naporne delovne dneve in se vsaj malo razvedrijo. Eden takih napisov, ki krasijo pisarne in urade je med drugim tudi tale: »Če nimaš kaj početi, ne počenjaj tega tukaj!« Ta pomenljivi napis bi lahko uradniki našega parlamenta pritrdili v dvorano, kjer zasedajo naši poslanci, saj ob vsakem zasedanju nekateri streljajo take kozle, da se človek že zaskrbljeno sprašuje: ali televizijske kamere zanalašč čakajo samo na hu-morne poslanske dialoge in vložke, da jih posredujejo javnosti ali pa je v parlamentu res tako hudo, da ob nobenem resnem vprašanju niso zmožni videti dalj od svojega nebogljenega strankarskega nosu? Vendar je še huje: njihovo prislovično spotikanje, da ne rečem, spakovanje ob vsaki pikici in vejici in iskanje smisla ali nesmisla ob vsaki obravnavani temi, bi bilo včasih res komično, če ne bi bilo Že tako zoprno ponavljajoče. Zato, ker ne vedo, ne kam bi sami s sabo, kaj šele s temo, ki je na dnevnem redu, se jim utrinjajo prebliski, ki normalnim ljudem na kraj pameti ne padejo. Če kdo, potem naši poslanci dokazujejo, da je »brezdelje mati duha.« Vse zares velike umetnike so v miru in tišini, ležeč na kakšni zofi, preblisnile genialne zamisli. Le kdaj pa ste že slišali, da je kakšen velik umetnik prišel do svoje nesmrtne ideje tedaj, ko je sekal drva ali umetnica tedaj, ko je ribala tla? Nikoli! In tako smo od umetniških duš v parlamentu nestrpno pričakovali, v kakšne duhovne sfere jih bo odneslo, potem ko obstoja tega sveta in pomena ljubega slovenskega gospodarstva, ki jih navsezadnje hrani in neguje, vendar - jok! Iz globočin njihovega simbolnega sveta se je ob priznanju Jugoslavije nekaterim poslancem utrgalo: Groza! Slovenija je ZRJ priznala 30. novembra, ko je imela bivša Jugoslavija svoj največji praznik! Mar nas vlada vleče nazaj Tema tedna Glosa Simbolika Naši poslanci se kot vsi veliki umetniki tega sveta, ki sledijo načelu, da je brezdelje mati duha, uležejo na zofo in iz duše trpeče zavzdihnejo: vlada, ki si je izbrala 30. november za dan priznanja ZRJ, nas vlači nazaj na Balkan... je vlada meni nič tebi nič priznala Jugoslavijo. In smo doživeli, kar smo doživeti morali: ob priznanju Jugoslavije je umetniške duše v parlamentu spet zaneslo v -simboliko. Potihem smo vsaj tu sicer pričakovali, da se za hipec zavedajo materialnega na Balkan? Nekateri pa so zastopicali še globlje v zgodovino in z grozo v očeh ugotovili, da je bil 1. december povezan z nastankom prve Jugoslavije, za natanko I. december leta 1989 pa je bil napovedan srbski miting v Ljubljani! Ker je vlada priznala ZRJ 30. novembra, jamranje užaloščenih in prežaljenih ne vzdrži: največji praznik bivše Juge je bil 29. november, 30. november je bil pridani praznični dan. Prvi december pa je spet dan po slovenskem priznanju in simbolika se spet ne izide, če smo natančni Vlada jih je po naključju ali ne pošteno okoli prinesla: ni poslala priznanja ne 29. novembra in ne 1. decembra, če pa sami poslanci mislijo, da se da z datumi takole barantati in simboliko okoli prinesti, je pa pač njihov problem. Kronično nagnjenje in maliko-vattje državnih simbolov in zgodovinskih datumov je več ali manj komunistična travma. Vsaj kar se tiče intenzivnosti in vseljudske evforije, ki je potekala pod oblastniškim nadzorom. Medtem ko so po svetu zadevam z državnimi simboli stregli spontano, jih je komunizem malikoval.' In tak prastrah se še vedno plazi po občutljivih poslanskih dušah. Ježešna - vlada nas vlači nazaj na Balkan, ko pa si izbira take dafume! Poslancem, ki se tako radi ukvarjajo s simboliko, je svetovati, naj se uležejo na prvo zofo in iz podzavesti se jim bo utrnilo, da se je 30. novembra rodil tudi britanski politik Winston Churcill. Njegovemu reku: »če česa ne vem in zmorem, ustanovim komisijo«, prav naši poslanci zvesto sledijo. Zajedljivi Churcill bi zanesljivo odobraval kakšen izo-besek v našem parlamnetu v smislu: »če česa ne doumem, rad pridem v parjament in tu afne guncam...« • D. Sedej w OGNJIŠČI' GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna Oddaja je vska ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 11. 12. 1995 Popevke: 1. NE POZABI ME - CALIFORNIA 2. SPOMNI SE NAME - DOMINIK KOZARIČ & KATJA MIHELČIČ 3. ZDAJ ŽIVIM - VILI RESNIK Nz-viže: 1. VRNI SE SPET POD GORO - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2. PESEM ZVESTOBE - ansambel KRT 3. KOLINE - PODKRAJSKI FANTJE Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ - POP DESIGN 2. TAM, KJER MURKE CVETO - MARIJA AHAČIČ VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ - GORENJSKI GLAS KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ - 2. lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi TOREK, 5.12.1995 ob 21.45 Pripravlja in vodi: Drago Papler V programu TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ se bo znova zavrtel KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ. Nova serija glasbenih oddaj je namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe z video lestvico najpriljubljenejših domačih viž. V sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM, kjer je objavljen kupon, bomo v družbi vsakih 14 dni, vmesni torek pa bomo gostili nove ansamble. Prvih sedem skladb ansamblov se bo uvrščalo v naslednjo oddajo, vsakič pa bomo predlagali tri predloge najnovejše produkcije. Oddaja je video verzija sedem let odmevne radijske oddaje V ritmu valčka in polke ter nadgradnja televizijske oddaje Kolovrat domačih viž, v kateri predstavljamo narodnozabavne ansamble. V dveh letih smo v produkciji TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ posneli dva ducata oddaj s številnimi videospoti, ki pa bi jih mnogi želeli večkrat videti na sporedu. Zato smo vam pripravili oddajo KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ, kjer boste lahko glasovali za vaše najpriljubljenejše naj domače video viže. Uvrstitve: 1. GORENJSKI NAGELJ - Gašperji 2. SLAVČEK - Ansambel bratov Poljanšek 3. NAPITNICA - Slovenski muzikantje 4. SLOVENEC JE FACA - Slapovi 5. AMORE. AMORE - Primorski fantje 6. SLOVENKA MOJA BO - štajerskih 7 7. SLOVENSKE GORICE - Slovenskogoriški kvintet 8. VINOGRAD - Mladi prijatelji 9. NAŠE ŽENE - Ansambel šibovniki 10. PRAZNIK V HIŠI - Vrtnica Nova predloga: 11. GASILSKA - Igor in Zlati zvoki 12. JAZ SEM GORENJSKI JANEZ - Ansambel Krt KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo ansambla: Moj novi predlog ansambla: Kupone pošljite na naslov: TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesle 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ". Izžrebali smo Karmen Blagovič, Rudija Papeža 30. Kranj 64000, ki bo prejela glasbeno kaseto "čestitke in pozdravi" ansambla Igor in Zlati zvoki, katero podarja Založba Zlati zvoki, Sodelujte! PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, teL: 634* 800 O ^ o*iirrtiieO _e **QDAJNI CEr#R O KOS POGAČE DAMO TUDI VAM V TCDNU OD 4. DO 9. D€C€M&ftA 1g\0/ DADIICT MALI GOSPODINJSKI V /O rW rUJI APARATI (ZA GOTOVINO) 6. IN 9. 12. S€ DODATNO PftCSCN€C€NJ€ Ml đ*%\Wđ*% I SEZONSKE SVETILKE Mm msmW mf Vaš* mm m PO IZJEMNIH CENAH V DCCCMBAU ZRCAANJC KOV1NOTCHNC NEMOGOČEJE MOGOČE!!! 3 &mww kovinOtehna Ta mesec na vrtu December - gruden Če je na miklavievo (6. 12.) mrzlo, bo huda zima. Od božiča do mesopusta imajo ženske široka usta. Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Če na Štefanije (26. 12.) burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Zelen božič - bela velika noč Če na sveti večer vina v sodih vro, prihodnjič dobra letina bo. Tepeini dan (28. 12.) oblačen, v tem letu ne boš lečen. Ta mesec nabiramo zdravilne rastline, kot sta 'na primer macesnova goba in bela omela. Pravočasno posekamo smrečico za božično drevo, vendar le tisto, ki jo določi gozdar ali ki je bila,posajena za ta namen. (Najlepše pa je, če se zadovoljimo, kar z malim suhim šop- kom ali aranžmajem iz borovih ali smrekovih vejic.) Sredi meseca (18. in 19.) v zabojčke s peskom vsadimo zimski radič in ga postavimo v temen, nekoliko toplejši prostor. V dveh do treh tednih bo naredil lepe glavice. Prav tako lahko v zabojčke z zemljo posejemo krešo za svežo zimsko solato. Lahko že obrezujemo drevje, vendar naj bodo to dnevi, ko ne zmrzuje. Prostor, v katerem prezimu-jejo rastline, moramo vsaj enkrat na teden temeljito prezračiti. Pozimi namreč rastline počivajo in ne proizvajajo zadostne količine kisika. Zalivamo jih le toliko, da je zemlja vedno nekoliko vlažna. Liste moramo redno brisati z mokro krpo, da se pore ne zamaše in da rastline lahko dihajo. Tiste dveletnice, ki naj bi prihodnje leto cvetele, decembra (če to nismo storili že novembra) pokrijemo s smrečjem. Zlasti je to pomembno za spominčice, zvončke, seboj, mačehe in podobne rastline, ki zlati trpe v suhih zimah brez snega. Velecvetne klimatise zaščitimo tako, da jih s slamo ali smrečjem ovijemo čim višje, vsaj 1,5 m, posebno tam, kjer so rastline izpostavljene hudim vzhodnim vetrovom. Pravkar izšlo S© i »o t i do vitkosti ali z majhnimi koraki do velikih sprememb Pri ljubljanski založbi FORMA 7 je pravkar izšla knjiga "50 poti do vitkosti", izredno zanimiva za vse, tiste, ki bi radi izgubili kakšen kilogram ali temeljito opravili z odvečno težo. Knjigo je napisala Joan Horbiak in je lani v Ameriki veljala za uspešnico leta. Kaj vse prinaša knjiga? Pouči nas na primer, kako izrinemo maščobe s svojega jedilnika, kako se z manj kalorijami prebijemo skozi dan, se napolnimo z vlakni, kako oklestimo recept, da bolj uživmao v naši najljubši hrani, tudi v sladkarijah, kako prelisičimo napade lakote. Seznani nas z desetimi zapovedmi nakupovanja v samo-postrežnici - predvsem nikoli ne gremo v trgovino lačni in utrujeni - se naučili kupovati prave kose mesa in najbolj primerno sadje in zelenjavo, spoznali bomo, da lahko uživmao več ogljikovih hidratov, torje več špagetov in tudi svežega nizkokalorič- nega črenga kruha, le maščob se moramo resnično izogibati. Knjiga nam pove tudi, kako si izbiramo jedi v restavracijah, kako izbirčni moramo biti pri kitajski hrani, v raznih Mc Donaldsih, lahko pa se navdušimo nad mehiško hrano. Izvedeli boste, kako si pripravite bogato solato, ki vas bo nasitila z vsem in dala tudi vse potrebne vitamine. Nauči nas tudi, katere od alkoholnih pijač ali mešanic si lahko privoščimo. Pa tudi o ohranjanu mišičnega tkiva ob hujšanju teče v knjigi beseda, o redni telovadbi, hoji, raznih športih. Knjiga nam natrosi tudi vse polno drobnih nasvetov za naš vsakdan. Seveda pa je pri hujšanju zelo pomemben psihološki faktor. Tudi o tem bomo izvedeli vse v tej zelo pregledni, bogato ilustrirani in simpatično urejeni knjigi. Zavedeli se bomo svojih napak, si zastavili realen cilj in brez velikih naporov - uspeli. D. Dolenc TELOVADIMO S FITNESS CENTROM MONIKA IN GORENJSKIM GLASOM Odločitev je padla DOST MAM! Čisto zares. Zima je pred vrati, poletje za nami, kilogrami in lenoba pa rasteta iz dneva v dan. Treba bo nekaj storiti zase. Čim prej, tem bolje! Kot vsi skupaj velikokrat ugotavljamo, so današnji časi zares hudi. Vsakodnevne obremenitve, stres, pa stiska s časom. Vse to nas prerado pripelje do tiste točke, ko ne znamo več poskrbeti zase, za svoje zdravje, ko sprostitev vse prepogosto postaja posedanje po kavču... Izgovora, da smo pa CA- SAVNA -SOL ARU U z predstaviti vsakič drug del bogate ponudbe enega najboljših slovenskih fitness klubov. Tako bodo na vrsto prišle vse oblike fitnessa in areobike, savna, solarij, masaža na vodni osnovi HYDRO JET in še in še. Fitness center Monika po novem ne pozna več pojma utesnjenost, saj je svojim starim prezaposleni, da nimamo časa, sta vsakdanji izrabljeni frazi, ki se ju počasi tudi sami naveličamo. Treba se je odločiti, vstati in storiti nekaj zase. Telesna vadba mora tako kot spanje, hranjenje in umivanje postati del našega vsakdana. In fitness center Monika zagotovo je pravi naslov za to. V prihodnjih številkah vam bom skozi svoje "doživljanje in videnje skušal prostorom dodal nove z novimi vadbenimi orodji, med obiskovalci pa je precej nadu-šenja poželo tudi odprtje Monika kluba, kjer se po vadbi vsakdo lahko v miru usede, kaj spije in nekoliko odpočije pred odhodom domov. Naj bo toliko za danes dovolj. Že prihodnjič bomo o kakšnem programu spregovorili bolj natančno, vas pa bo menda že čakalo presenečenje. Do naslednjič pa lep pozdravi SREDA, 6. DECEMBRA TVS 1 10.30 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.55 O praznikih: Sv. Miklavž 11.15 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 16.20 Biblija, 38. oddaja: Janezova in judovo pismo 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Male sive celice 18.00 Detektiva, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Vlak skrivnosti, ameriški film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Žarišče 23.00 Sova 23.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.30 Načelnik Scali, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 13.30 Zgodbe iz školjke 14.00 Tedenski izbor 14.00 Celia, španska nadaljevanka 15.00 Detektiva, angleška nanizanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 17.15 V vrtincu 18.00 RPL - Studio Luvvigana 18.55 Športna sreda 20.25 Nantes: PEP v nogometu: Nantes - Panathinaikos, prenos 22.20 Omizje KANALA 7.00 Video strani 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Ukrajina, ponovitev 10.30 Živeti danes 10.55 Mar učini kristali, ponovitev 11.30 A snop 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.30 Luč svetlobe 18.15 Državnik novega kova, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Mladinski program 20.00Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato, pogovor v studiu 22.00 Dance Session 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 Epikur-ejske zgodbe 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 A shop 23.25 Spot tedna M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani 8.30, 12.00 in 15.00 M MTV shop 15.35 Santa Barbara, ponovitev 16.20 Grenka kri, ponovitev nadaljevanke 17.55 Umetnost mimike 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1144. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Tajnica, ameriški barvni film 22.40 Živa scena, ponovitev 0.25 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle na liga 22.35 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 23.20 Evropska nogometna liga, nadaljevanje AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra, V vrtincu 6.25 Otroški program, ponovitev 9.15 Umor, je napisala 10.00 Baywatch, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Columbo: Vrabec v roki, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am, dam, des 14.30 Tim in Struppi 15.05 Popa-jeve nove dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 1540 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Baywatch 17.10 Kdo je šef?, serija 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Nogomet 0.00 SP v rokometu (ž) 0.30 C as v sliki 0.35 Prijatelja do smrti, ameriški TV film 1.45 Schiejok, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji 4.35 Utripanje srca, francoski film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Ti, moja tiha dolina, ponovitev nemške melodrame 11.35 Ozri se po deželi, ponovitev 12.30 Na prizorišču, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 3-D safari, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni, 147. del 14.25 Na lastno odgovornost, Ženska iz nemčije 15.10 Umor, je napisala 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Soočenje '95, pred volitvami 22.00 Čas v sliki 22.30 Dvojčici, kanadsko-francoski TV triler 0.00 Vojni poročevalci 0.30 Ameriški klasični izdelki 1.15 Kultura 1.55 Pogledi od strani, ponovitev 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Pod krinko 19.30 Zaprisega 13. generacije 310. učnega centra Kranja 19.54 Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.10 Tržiški muzej 20.30 Župan z vami: Občina Bled (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Leteti s padalsko šolo Pegasus (reportaža) 21.23 EPP blok - 3 21.30 HALO, HALO... - 1. del kontaknte oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica Martina Vidali) 22.00 Novosti iz zabavne glasbe: Skupina Napoleon 22.20 HALO, HALO... - 2. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 38 23.00 Videostrani HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara, 1141. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Antologija sodobne hrvaške glasbe 10.35 Ko rožice pojejo 10.45 Berlinski muzeji 11.00 TV galerija: Starohrvaško glasbe-ništvo 11.30 Ljubezen ne pozna pravil 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Loganov beg, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 15.05 Poročiula 15.10 Izboraževalni program 16.15 Otroški program: Ljubezen ne pozna pravil, 4., zadnji del 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.45 Virus 19.30 Dnevnik 20.10 Dobrodelni koncert za hrvaško SOS vas, prenos 21.30 Poslovni klub 22.00 Glasba 22.15 Dnevnik 23.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna (ponovitev) 18.38 Miklavž v Martuljku (ponovitev) 18.44 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 NA JURIŠI, zabavno glasbena oddaja s posebnim gostom v studiu: Vili Re-snik - predvajan bo tudi ekskluzivni prispevek iz studia Tivoli, kjer Vili snema svoj nov glasbeni material; sodelujte po tel.: 612-372 21.47 Reklamni blok 21.47 - 24.00 Videostrani HTV 2 15.05 Video strani 15.20 TV koledar 15.30 Zgodba o Tommvju Steelu, ponovitev angleškega čb filma 16.55 SP v rokometu: Hrvaška - Ukrajina (ž), prenos iz Budimpešte 18.15 Hrvat, ribič na Pacifiku, dokumentarni film 18.45 Pozor, steklo 19.10 The Lodge, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Evropska nogomet - MIKLAVŽEV VEČER NA TV MEDVODE: S PRAVLJICO NA POTEPU K. Novak: Pravljica o mezinčku v izvedbi gledališča Ciciglej, režija. Peter Militarov, posnetek predtav« v Rožnikov! domačiji na Osolniku} obiskom Miklavža. Prireditev « sklopa praznovanj 700. letnico župnije SORA v organizaciji 1^ Medvode in Ciciglej-a. R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Preglf* dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Zaposlovanje 11.20 Nasveti iz instituta Estne-derm 12.30 Osmrtnice - zahval« 12.40 Moda 13.00 Pesem tedna 13.20 in 13.40 Moda 14.00 Gorenjska danes 14.30 in 15.00 Moda 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.0J Lestvica discoteque Gauloiss* Blondes 18.00 Gorenjska daneS' jutri 20.00 Večerni program Parnas R TRŽIČ Marsikaj zanimivega bomo našli. 0 novostih s knjižnega trga bon1'' govorili, zavili v kino ali kakšno videoteko in povedali nekaj 0 skušnjavah in dilemah v zveZlJ denarjem. V spored uvrščamo JJJ potopis Z vlakom po Evropi. Pjj tudi na sredino nagradno uganK° smo mislili. Poleg tega bodo j* zamimive informacije, obvestila''1 pregled zunanje političnih dogo0' kov, ki ga pripravljajo sodelavc Deutsche VVelle. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, P0/' odnišnici 8.00 Nočna kroni** (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novic« 11.00 Sredina tema 12.00 Bp^ novice, osmrtnice 13.00 Novice » NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15-''! Poročila 16.00 Zdravnikov nasvfl' 16.30 Osmrtnice, domače novicf 16.45 Sindikalne minute ITjJJ Klepetajte z nami 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovf nija 5.40 Napoved programa-s* visne informacije 6.20 Noč W| svojo moč 7.00 Novice in doflOpi 8.30 Kuhajte z nami 9.00 zgodovinski spomin 9.30 Nasvet ** kosilo 9.35 Glasbo izbirate posluj ci 10.00 Servisne informacije 1'rjg Kulturni paberkl 12.00 Škofjeloški1 !j 14.30 Brezplačni mali oglasi 15-r: Dogodki danes - jutri 15.30, K SlovenHa 17.00 Glasbeno popolon" 19.00 Odpoved programa * 19 R ROL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: #'5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MH* 5.00 Jutranji program 5.15 Novic' 6.15 Novice 7.00 Horoskop JjE Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopolo^ z Majdo Juvan 8.15 NapojgE dogodkov 8.30 Jutro je tudi taj» no 9.30 Kam danes 10.15 Novic" 11.00 Anketa 12.00 BBC novj* 12.15 Novinarjev gost 13.00 3*\. glasbena oddaja 13.15 Novicj 14.05 Pasji radio 14.15 Nov£ 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Pj Koldanski vodeni program Ijj-lj GL komentira in obvešča 15-p Novosti Alpetour-Remont Wy. Spoznajmo se 16.25 Nagra°J, uganka 17.00 Naj-naj pesem WL na 17.15 Novice 18.00 Glasovanj za pesem tedna 18.15 RGL \ rajžo gre z ROYAL-om in HlT-% 19.15 Novice 19.25 Vreme 20-JJ Pole position 22.00 Velike rado* življenja - Alenka Sivka 24.00 NJJ age glasba - Uroš Novak 2.00 Cu in Čure z vami do jutra R OGNJIŠČE »tU 5.30 - 8.30 Jutranji program *g Duhovna misel, svetnik dneva »2 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali otfjj 11.10 Svetovanje 12.05 Pop- ''J oddaja 16.05 Čestitke in poz<*? poslušalcev 17.15 Pogovor °u 18.30 Večerna inf. oddaja 1*5 Glas Amerike 19.40 Za najmiaP poslušalce 20.35 Klic dobrote V Luč v temi oz. Prijateljstvo boln|nvj 21.35 Radijski roman 22.00-5-"' Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. melodr. SPREHOD V OBLAKIH ob 16., 18. in 20. ij STORŽIČ slov. ljub. grozlj. RABLJEVA FRESKA ob 19. in 21. £i amer. ris. POCAHONTAS ob 17. uri 2ELEZAR novozeland. dram* NEBEŠKA BITJA ob 20. uri, amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 °v 18. uri NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice (18) Vse bolj resni problemi v krajevni skupnosti Moste Prekladalna postaja - jara kača Komisija je pripravila celovito poročilo. Poleg jame v Suhadolah pa so aktualni tudi šola, križišče, poplave, rebalans proračuna... Moste, decembra ■ Primer prekladalne postaje Suhadole, zaradi katere je krajevna skupnost Moste 15. aprila lani Imenovala posebno komisijo za nadzor izvajanja aktivnosti v jami oziroma na na tej prekladami postaji, in ugotovitve v zvezi z njo postajajo vse bolj primer z razsežnostmi jare kače. Komisija je z zadnjim poročilom ki ga bo svet KS predložil zboru krajanov, nedvoumno opozorila, da lokacijska odločba, gradbeno in uporabno dovoljenje iz občine Kamnik niso bili izdani na podlagi Ustreznega ureditvnega načrta. račun rente. Župan pa je izdal Eooblastila štinm predstavni-om KS Moste (Lah, Skok, Špenko in Štupar), da lahko kadarkoli opravijo pregled v Prekladalni postaji. Zato je krajevna skupnost Moste tudi začela postopek za razveljavitev teh odločb, kar z drugimi besedami pomeni, da se jama v Suhadolah zapre. Vendar pa postek še traja, ker celotna zadeva zdaj čaka na odločitev ministrstva za okolje ln prostor v Ljubljani. Kdaj bo ta organ odločil, komisija ni mogla ugotoviti. Komisija je ugotovila, da je tudi občinski upravni organ Pri raziskovanju primera in zbiranju potrebnih dokemen-tov vse od začetka oviral njeno delo, vendar se je po zaslugi članov občinskega sveta Toneta Špenka in Vinka Ovijača v drugi polovici julija letos zadeva premaknila z rnrtve točke. Občinski svet je takarat odločil, da se za Suhadole izdela ureditveni načrt, da se v odbor za pripravo načrta vključijo predstavniki KS Moste, da se predstavnikom KS predloži vsa razpo- ložljiva dokumentacija na vpogled, da morata Komunalno podjetje Kamnik in Pub-licus zagotoviti evidenco o odvozu in dovozu odpadkov in da se v prorčanu za leto 1996 nameni 5 milijonov na "Takšen pregled je bil tudi opravljen," sta pred dnevi povedala predsednik KS Pavel Štebe in član občinskega sveta Tone Špenko. "Komisija med drugim predlaga, da se lokacijska odločba in gradbeno dovoljenje iz leta 1991 razveljavita. V jamo naj bi se vozili samo odpadki, s katerimi bi jo postopno zasipali. Dovoli se kvečjemu prekladanje in odvoz odpadkov, ki ne sodijo v jamo, na drugo lokacijo. Obvezno je treba izdelati analizo škodljivih odpadkov v jami. Dokler pa jama obremenjuje ta del občine, mora KS dobiti rento." Jama oziroma prekladalna postaja, o čemer bo v bližnji prihodnosti podrobneje seznanjen tudi zbor krajanov, pa ni edini problem v krajevni skupnosti. Trenutno zelo aktualno je križišče cest, o katerem je po semaforski rešitvi zdaj predložena še varianta "rondo". Oba člana občinskega sveta (Špenko in Ovijač) si v občinskem svetu porizadevata, da se z mrtve točke premakne primer šole oziroma telovadnice in učilnic ter poseg zarad poplav. Problem sta tudi kanalizacija in pitna voda in nenazadnje je vroča tema v teh dneh predlagani rebalans občinskega proračuna. "Aktualnih in morda (pre)-vročih vprašanj za srečanje z županom in predstavniki občine v Mostah je torej kar nekaj. Veseli bomo, če bo Gorenjski glas prišel na podobno srečanje kot v Tunjicah tudi v Moste in takrat povabil krajane in predstavnike občine," sta predlagala predsednik KS Pavle Stebe in član občinskega sveta Tone Špenko. • A. Žalar Program Televizije Medvode Rodile so ga poplave in smeti Takrat pred petimi leti je TV Medvode predstavila deset tisoč gledalcem v današnji občini Medvode prvi aktualni dokument: zgodile so se poplave 1. novembra 1990 in narasla Sora se je takrat lotila tudi smetišča v Dragi. Medvode, decembra - Dober mesec po peti obletnici je prva oddaja, ko je bil odgovorni urednik Brane Praznik, tehnični pa Iztok Pipan, še vedno zelo zanimivo pa tudi aktualno gradivo. V tehnično veliko slabših pogojih je posnetek na ravni, da bi mu težko očitali nedorečenost, aktualnost pa se odraža v spet vse bolj pogosto omenjanem odlagališču v Dragi Sicer pa kot danes pravi Iztok Pipan, ki je glavni in odgovorni urednik programa TV Medvode, ki ga predvajajo vsak dan, razen ob sobotah in ponedeljkih, je bolje manj programa, vendar naj bo tisti kvaliteten. "Raje imam eno kvalitetno oddajo na večer, kot pa sedem nekvalitetnih. Ne zanima me cilj, da bi imel 100 ur programa na teden. Mi v TV Medvode natančno vemo, kdo in kakšen je naš gledalec in kaj si želi, česa ne. Naše delo je, da bo gledalec, ko bo preklopil televizor na TV Medvode, zadovoljen, ker bo imel na ekranu dobro oddajo." To jim v TV Medvode očitno tudi zelo dobro uspeva. Prvi so 1992. leta na primer začeli oddajo Klic dobrote, ki jo je potem povzela nacionalna oziroma državna TV. V prvi oddaji je Janez Dolinar takrat med-voški začetek na TV tudi posebej poudaril. Edino TV Medvode (poleg državne TV) ima danes redno in predvsem zelo kvalitetno Kmetijsko oddajo. Niso redke ocene, da je njihova oddaja pogosto celo boljša od tiste na državni TV. Njihove športne oddaje so so tudi doživele že posnemanje na državni in drugih TV. Različne glasbene skupine pa so neredko s TV spoti najprej predstavljene na TV Medvode. "Veliko smo vlagali v kadre, tako na področju tehnične izvedbe kot novi-narsko-reporterske. To se nam danes obrestuje, čeprav smo na nek način izšolali ljudi za druge hiše. Vendar vsi radi sodelujejo z našo TV in prihajajo v studio. Zdaj pa smo tudi pred tem, da se tehnično izpopolnimo in na Iztok Pipan, glavni in odgovorni urednik TV Medvode: "Raje ena kvalitetna, kot pa sedem nekvalitetnih TV oddaj na večer." ta način bo tudi slika za kakšnih 20 odstotkov boljša kot do zdaj. Menda ste edina lokalna kabelska TV, ki prenaša seje občinskega sveta "v živo" z dveurnim zamikom? "Menda smo res. Vendar so to našo odločitev po prvi oddaji vzeli za svojo tako v občinskem svetu kot gledalci. Še vedno so seje občinskega sveta med najbolj, če nekar najbolj gledana oddaja TV Medvode. Za to pa ima kar nekaj zaslug naša novinarka Silvana Knok, ki je po prvi seji ocenila, daje bila celotna seja tako zanimiva, da bi namesto poročila bila še najbolj primerna kar predstavitev celotne seje. Takrat so gledalci v anketi odločili, naj jim seje občinskega sveta predvajamo v celoti." • A. Žalar Pričakovanje Prijetna nestrpnost bi lahko rekli jutrišnjemu dnevu, ko bodo po številnih družinah posebno najmlajši pogledali na mizo, kamor so zvečer položili pisanje z željami in pričakovanji, da Jim bo Miklavž prinesel, če se le da, tudi nemogoče. Pa ne gre samo za najmlajše. Tudi starejši smo v vsakodnevnem dogajanju in pričakovanjih pogosto veliki majhni otroci Pričakovanje pa seveda ni vedno in predvsem povezano z nemogočim in neuresničljivim, čeprav se jim na primer v Mostah včasih zazdi, da v kamniški občini, ko gre za njihove ietje, je tako. V Mengšu pa je pričakovanje povezano kar z 200-letnim jubilejem. Ko ga bodo dokončno proslavili, bodo zagotovo prepričani, da so pričakali tudi Jblllnjo uresničitev telovadnice. V Domžalah so svojevrstno pričakovanje dobili le pred dnevi, ko je Napredek, njihova trgovska hiša, brez katere si pravzaprav Domžale težko zamislimo, dobila v prizidku tudi največjo Drogerijo v Sloveniji. In nenazandje je na nek način pričakovanje tudi decembrska blagoslovitev konj na sv. Štefana dan na Križu pri Komendi, od koder je tudi naš sogovornik, ki trna konje rad ie od malega. Ali pa je uresničeno pričakovanje tudi nedeljski dogodek v Pirničah, ko so si oddahniti ceh v Smledniku, kjer imajo ie nekaj časa polno pokopališče. Da pa je praznik lahko tudi drugačen, kot zgolj uresničeno pričakovan je, pa ve tudi Nikolaj Pavlic v Komendi. • A. Žalar Cesta 06 Sort 7, 612IS Medvode teC: 061/611-512 (DeCovni čas: (Pon.- (Pet: 7h- 19fv, Sobota: 7h- 12h ^mrv ODPRTO OD 7h - 23h J£V2^ * SOBOTA, (TllJRV * NEDELJA 12h - 23h SLOVIN- Z O R M A N Gorenjska c. 18 61215MEDVODE TEL.: 061/614 - 787 PRED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 nakupu romčavA pridite tudi v SALON POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM) TEL 241-031 ACLK MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Rafael Zagoričnik, sekretar občinskega sveta Kamnik Sekretarjeva skrb ni vsebina Sicer pa pomaga občinski upravi, ko gre z razlago statutarnih in poslovniških določil, n sejah pa pri vodenju seje in zapisnika. Kamnik, decembra - Kamniški občinski svet bi lahko, vsaj kar zadeva spodnji del gorenjskih občin, označili kot občinski organ, v katerem zadeve potekajo po natančno opredeljenem voznem redu. Tehničnih napak, ki bi dopuščale dvom, politično vpletanje s prestiži zaradi nejasnosti in podobno, nt Seja občinskega sveta, bi lahko rekli, je tehnično brezhibna, vsebinsko a seveda odvisna od problematike in tudi strankars-ih opredeljevanj in gledanj. E Da seje občinskih svetov potekajo tekoče in pred vsem po poslovniku, je naloga in skrb sekretarja občinskega sveta. To je v občini Kamnik Rafael Zagoričnik, ki pravi, da ni sekretarjeva skrb, kakšna je vsebina obravnavanega primera, še kako pa je povezan z njegovim delom tehnični potek. "Zame ni pomembna vsebina, zanima pa me pred sejo, med njo in po njej procedura. Gradivo mora biti pravočasno pripravljeno za sejo, za odbor, poslanske klube, med razpravo oziroma obravnavo mora vse potekati po poslovniku, po njej, ko je sprejeta takšna ali drugačna odločitev, pa na podlagi zapisnika posredovanje zadeve upravi in sodelovanje z njo oziroma razlaga, če je potrebno." Rafael Zagoričnik je bil že v prejšnjem mandatu sekretar skupščine, pred tem pa je delal v oddelku za obrambo. Je višji upravni delavec doma iz Kamnika. Za sekretarja ga je imenoval občinski svet na predlog predsednika občinskega sveta. Delo pa opravlja poklicno. "Moj mandat je torej povezan z mandatom občinskega sveta. Sicer pa bi poudaril ob tej vaši predsta- Rafael Zagoričnik, sekretar občinskega sveta vi t vi, da je za delo občinskega sveta zelo pomemben poslovnik. Naš ima kar 200 členov in zelo podrobno in natačno določa stvari, Id se običajno dogajajo na sejah na primer. Lahko rečem, da se nam je že večkrat lepo obrestovalo, ker stvari nimamo opredeljene ohlapno kot marsikje drugje po občinah. Res pa je, da smo veliko delali tako na pripravi poslovnika kot statuta. Bil sem tajnik komisije in za pripravo obeh dokumentov smo imeli takrat kar 33 sej. Statut smo sprejeli na 5., poslovnik pa na 7. seji. Uspeli pa smo takrat tudi v stališču, da se politika ne sme vmešavati v oblikovanje statuta." • A. Žalar KUŽMUC Trgovina in posvetovalnica za Svali MEDVODE, C. KOM. STANETA 22 TEL.: 0611611-318 NAJVEČ. KAD LAHKO STOD1TE ZA SVOJO ŽIVAL, JE TO, DA PDIDETE K NAM. Del. čas od pon. - pet. 9.-19., sobota 9.-13. OB NAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAK VAB L J ENI BRALCEM IN NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NO VOLEJNE PRAZNIKE 2e pred 200 leti javna šola v Mengšu Mengeš je vedno izstopal dvema letoma, sklenili pa ga bodo s položitvijo temeljnega kamna za telovadnico. Mengeš, decembra - V posameznih zgodovinskih obdobjih je Mengeš vedno na neki način izstopal Današnji pogled nanj in v preteklost daje slutiti, da so bila v Mengšu vedno plodna tla za razvoj, napredek. Tako je bilo najbrž tudi takrat pred dvesto leti, ko je na podlagi razsvetljenskih idej dobil Mengeš tudi javno šolo. Redki so bili kraji, ki so bili deležni takšne odločitve. Šolski okoliš takratne javne šole v Mengšu je vključeval kraje Mengeš, Loko, Topole, Dobeno, Domžale, Rodico, Jarše in Homec. Osrednje prireditve ob visokem jubileju javnega šolstva bodo prihodnje leto, natanko ob 200-letnici. Odbor za praznovanje vodi ravnatelj današnje šole v Mengšu Branko Lip ar, pripravljajo pa tudi izid zbornika o šoli, katerega urednica je Ljubica Rozman. "Dvesto Ietje prav gotovo lep jubilej za šolstvo v kraju, čeprav posamezni viri govorijo, da je bilo zasilno šolstvo v Mengšu že v 16. stoletju. Odločili smo se, da bomo v praznovanje vključili dva dogodka. Tako smo pred dvema letoma k sedanji šoli odprli novozgrajeni prizidek, kar naj bi bil začetek praznovanja 200-letnice. Se v tem tisočletju pa upamo na novo telovadmco in položitev temeljnega kamna zanjo naj bi sklenila praznovanje dvestoletnega jubileja V Ittrtek, 7, decembra, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Mengšu spominska prireditev ob 90-letnici smrti Janeza Trdine, Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile - Najnovejša tehnologija - Dvojna ALU pločevina AMBROŽ1, Podgorje pri Kamniku Tel. (061) 812-541 Proizvodnja, servis, montaža javnega šolstva v Mengšu," pravi ravnatelj Branko Lipar. Sicer pa bo predvsem prihodnje leto v okviru prazno-vanja več prireditev. Pomembna in na neki način povezana z jubilejem in praznovanjem je tudi 90-letnica smrti Janeza Trdine. Krivico zgodovinskega spomina, kot je povedal Branko Lipar, so po- pravili z izidom koledarja za prihodnje leto, ki naj bi že ta mesec najbrž krasil vsako hišo v Mengšu, ponudili pa ga bodo tudi šolam v Sloveniji. Založnik koledarja ob 90-letnici smrti je šola, glavni -sponzor pa je firma Karo iz Mengša. Izid monografije oziroma šolskega zbornika ima na skrbi Ljubica Rozman. Želja in cilj pri tem sta, da bi predstavili zgodovinsko razsežnost razsvetljenstva na Slovenskem in potrebo po ustanavljanju novih šol. Bil naj bi na neki način priročnik za zgodovinarje in javne delavce. Uredniški odbor pa tudi upa, da bo to tudi prispevek k prikazu vloge učitelja skozi cas. Sponzorstvo za izdajo zbornika je je prevzel Petrol. Jubilej pa bodo obleževaJi še nekateri načrtovnai dogodki. Tako pripravljajo, da bi šolo krasila galerija uglednih Meng-šanov. S sodelovanjem slovenskega šolskega muzeja bodo pripravili razstavo učbenikov m šolske dokumentacije. Načrtujejo posvetovanja na temo učitelj in učenec skozi Čas. Upajo na ureditev šolske spo/ minske sobe z najpomembnejšimi dokumenti in predmeO. koncert, nastope nekdanji" učencev, srečanja z upokojen* ci-učenci iz šole, videokaseto nazadnje položitev temeljnega kamna za telovadnico. "To in ureditev športnega parka, če bo potekalo vse p° programu, naj bi se zgodilo v šolskem letu 1996797," je povedal ravnatelj Branko Lip* Ob 200-letnici javne šole in 90-letnici smrti Janeza Trdine so v petek v knjižnici Osnovne šole v Mengšu odprli razstavo gradiva o pisateljevem delu in življenji*' predstavili pa so tudi Trdinov koledar za prihodnje leto. Razstavo so obogatil* tudi likovni in pisni prispevki učencev. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, županja domžalske in župafl kamniške občine. Za dekoracijo v Dekorativno Dekorativno, d.o.o., iz Ljubljane poznamo po izdelavi kakovostnih dekorativnih tkanin, ki jih prodajajo tudi v svoji industrijski prodajalni v stavbi podjetja, ki leži ob Celovški cesti in jo zato brez težav najdemo. Moramo pa vas opozoriti, da so oktobra industrijsko prodajalno preselili v preurejene prostore iste stavbe, do nje pa se pride s Ceste ljubljanske brigade ob gorenjski železnici. Na okoli 140 kvadratnih metrih prodajnega prostora najdete praktično vse, kar potrebujete za dekoracijo pohištva, prostora in, ne boste verjeli, celo avtomobila. Tako vam ponujajo tkanine za dekoracijo sodobnega stilnega pohištva s klasičnimi ali modernimi vzorci; enobarvne, pisane ali črtaste - t.i. skandinavske vzorce. Na bogato ponudbo tkanin za avtomobilske prevleke seveda ne smemo pozabiti. Dosedaj našteto pa še zdaleč ni vse, kar vam ponujajo v industrijski prodajalni Dekorativne. Prijazni prodajalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri copatov, brezrokavnikov, sobnih odej, če boste z obiskom njihove prodajalne pohiteli, pa tudi oblačilnega blaga, ki ga imajo trenutno na zalogi. Na svoj račun bodo v Dekorativni Ljubljana prišli vsi, ki bi radi nove okrasne blazine, sedežnike za kuhinjske stole ali bambusne blazine - saj veste, blazine za vrtno garnituro. Gostinci, ki imajo vedno polne lokale in D E K □ R AT I V N A zato na stolih obrabljeno blago oziroma blazine, vedite, da so izdelki Dekorativna zelo trpežni. Znani so tudi ročno tkani izdelki kot npr. preproge, prti, prtički, okrasne blazine in celo stenske tapiserije. Vse te izdelke vam naredijo tudi po naročilu. v prednovoletni nakupovalni mrzlici tudi v Dekorativni Ljubljana niso pozabili na popuste in ostale ugodnosti. Tako trenutno poteka prodaja pohištva, kjej vam pri gotovinskih plačilih nudijo 1° odstotkov popusta. Zelo ugodno pa m lahko v decembru kupita redku,*i ima vrsto samo-ptrežnih marketov in drugih up^n na območju sedanjih 5«i občin oziroma v bivši «ni Domžale, da se edino dovoljen kupec rad vrača, leJ je že enkrat bil. s( Prihodnje leto bo Napredek let in na ta jubilej se na p način že nekaj" časa pričamo," pravi direktor di-pirani pravnik Stane Skok, ji'6 v Napredku 21 let in pol in ? let direktor. "Lani smo lovili zunanjost naših trgo-1 'n med drugim tudi pročelje JPfne uprave. Letos pa smo se tfurejanja notranjosti naših ™°vin. Napredek raste in se širi, postaja sam sebi "premajhen" in do konca leto bodo končana nekatera dela, ki bodo dala mestu in Blagovnici Vele Tradicionalni Miklavžev sejem ni bila edina ugodna ponudba Napredka v tem mesecu. Decembra bodo trgovine odprte tudi ob sobotah do 17. ure, blagovnica Vele pa do 19. ure. Posebno številne ugodnosti za kupce pa bodo v vseh trgovinah Napredka 15. decembra. Takrat bo ob 19JO v dvorani Komunalnega centra tudi zabavna prireditev z Žrebanjem lepih nagrad. Stane Skok, direktor Napredka Trgovina, d.d., Domžale: "Konkurenca Je budilka, da ne zaspimo." novo podobo. Prihodnje leto bomo nadaljevali s posodabljanjem, povečali pa bomo tudi centralno grosishcno enoto v Jaršah, kjer je sedanji diskont postal pretesen." ^nec novembra so v prizidku Blagovnice Vele odprli veliko drogerijo in cvetličarno. /^TBOŽIČNE IN NOVOLETNE PM>\ KALAM JANEZ 6C DRAGICA TEL.:061/823-609, 824-424 FAX:061/824-420 Konec novembra so zaradi posodobitve pri Blagovnici Vele sredi mesta Domžale dobile še bolj prijazno podobo. V prizidku so namreč odprli eno največjih Drogerij v Sloveniji in poleg nje povečano cvetličarno. "Za* to povečavo smo se Gostilna Repansek ■ 107 let tradicije Qostilna Repansek v Homcu prireja NOVOLETNO ZABAVO, h kateri se boste lahko zabavali ob igranju ansambla Qregorja Vrbovca. Da se pri njih splača silvestrovati, ni treba izgubljati besed, naj vam povemo le to, da ima gostilna že 107 let tradicije. Za silvestrovanje se morate prijaviti osebno v gostilni. hišni specialiteti rajželjc in polnjene telečje prsi ter seveda tudi ostale jedi. Pa lahko pridete vsak dan, prostora imajo dovolj - vsaj za sto gostov. Zelo znana je Qostilna Repansek tudi po vsakoletnem Tekmovanju ljudskih godcev, ki ga bodo naslednje poletje organizirali že dvanajstič. ^se informacije dobite na telefonski številki 061/727 950, najbolje pa je, da Se v Homcu na Bolkovi 42 (pošta Radomlje) oglasite osebno in se prepričati o Njihovi kakovosti. V ponedeljek in torek imajo sicer zaprto, je pa odprto v soboto od 10. do 23. ure, ostale dni pa od 10. do 22, ure. odločili, da obdržimo dobro ime, ki smo ga imeli z drogerijo. Povečan prostor za cvetličarno, pa je razrešil problem južne vroče stene in omogočil razširitev ponudbe na večjo izbiro grmovnic." Predstavljajo številne nove majhne trgovine v občini Napredku veliko konkurenco? "V Napredku nas je okrog 550 zaposlenih in imamo več kot 20 trgovin in skladišč. Imamo okrog 250 obrtnikov, s katerimi poslovno sodelujemo. Razumljivo, da moramo govoriti in se tudi soočati s konkurenco. Ta ni majhna. Vendar konkurenca za nas ni sovražnik. Nanio gledamo kot na prijatelja, Id spodbuja k boljši poslovnosti. To je budilka, da ne zaspimo. Zelo pa smo proti nelojalni konkurenci, ki dobiva in prodaja blago brez davka. Tudi te je kar nekaj, vendar država postopoma postaja tudi na tem področju vse bolj učinkovita." Imate prihodnje leto kaj posebnega v načrtu, če m poslovna skrivnost? "Želimo ostati na dolgi rok zanesljiv trgovec za kupca. Dobri smo, če se kupec rad vrne k nam; pa tudi če se vrne zaradi reklamacije in potem pojutrišnjem pride zaradi novega nakupa. To je naše geslo in se naprej bomo gledali na kupca kot na dobrega partner- £, Zelo dobro sodelujemo s anjskim Merkurjem in sorodnimi hišami kot so Živila, Loka, Kočna. Delamo pa tudi na pridobitvi znaka ISO 9001." • A. Žalar Štefan Borin - Mengšan Iz Most pri Komendi Nisem dokončno rekel NE Mengeš, decembra -57 let ima in od IS. leta je že član AMD Kamnik Rad ima Avto-moto društvo Kamnik, kjer je pnzdsednik gospodarske komisije. V nJem je spoznal življenjsko družico in menda Je tudi zato še danes sestanek v AMD edini, zaradi katerega se žena ne Jezi, če ga ni doma. Doma pa Štefana Borina, po rodu iz Most pri Komendi, zdaj pa je že pravi Mengšan, težko ujameš. Če ni imel sestanka odbora Mihaelovega sejma, katerega predsednik je, te pri gasilcih, tjer je podpredsednik Številna krvodajalska in gasilska priznanja ter priznanja AMD krasijo delovni prostor Štefana Borina iz Mengša. PGD Mengeš. Ko je bil star 12 let, je namreč v Mostah že bil pri gasilcih, od 1972. leta pa je v gasilskem društvu v Mengšu. Tudi pri pevskem zboru je bil dolga leta in kar 14 let predsednik zbora. In Če ni pri gasilcih, je na sestanku AMD Kamnik, kjer je mimogrede, pred leti bil tudi pobudnik avtokrosa v Tunjicah. Prepričan Ie, da bi ta šport v Tunjicah lahko zaživel, vendar fizično, :ot včasih, ne bi več delal za to. Pripravljen pa bi bil še vedno strokovno pomagati, če bi se v Tunjicah spet odločili za ta šport "Pomoč ljudem, v kateri nas je vzgajal oče, pa sem ie najbolj z zadovoljstvom Čutil pri krvodajalstvu. Kar 83-krat sem dal kri. Začel sem kot krvodajalec, ko sem imel 23,24 let Na začetku sem daroval kri enkrat na leto, kasneje po dvakrat, potem pa rudi po večkrat, ker imam redko skupino B. Nikdar nisem imel pomislekov pri tem, saj na neki način, ko daruje kri, preverjal tudi svoje zdravstveno stanje. Potem pa je pred štirimi leti prišlo nekaj navzkriž in sem prenehal Vendar nisem dokončno rekel NE. Pred tem sem bil namreč prepričan, da bom daroval kri stokrat" Štefana Borina že nekaj časa poznam in vem, da bo delal 8e naprej, kjer dela zdaj. In skoraj prteegel bi, da bo 8e stopil v vrsto med krvodajalce. • A. Žalar Domače pivo, pivska hrana,... hmm... Zadnjič sem si rekel, tokrat pa bomo šli jest nekam drugam. Žena je ravno tisti dan bila v službi do poznih nočnih ur in druge izbire ni bilo. Mulca se nista preveč upirala, zato smo prav hitro šli. A kam? Tja, Iger je dobra družba, še boljša pijača in jedača. V Domžale, v Pivovarno in pivnico Adam Ravbar. Pivnice ni bilo problem najti, saj ti prav vsak v Domžalah in okolici zna pot do nje opisati tako, da bi se tja lahko peljal z zavezanimi očmi. Pa tega zaradi otrok raje nisem poskusil. V Pivovarni in pivnici Adam Ravbar sem zase takoj naročil njihovo čudovito, doma narejeno pivo, otroka pa sta raje ostala pri brezalkoholnih pijačah. Pivo je bilo res dobrega, posebej pa polnega in naravnega okusa. Male pivovarne imajo pač to prednost pred velikimi, da lahko pridelujejo necentrirano in nepasterizirano pivo. Ob pivu pa paše tudi pivska hrana in kar malo problemov sem imel, da sem izbral med pikantno pečeno kračo, pivsko klobaso s sirom, okusnim golažem, piščancem, raznimi zrezki, pa kaj bi vse našteval. Otroka sta raje naročila, kaj pa lahko od mladine drugega pričakuješ kot pizzi iz pizzenje, ki je pod isto streho. Pa še zelo poceni so - velike pizze stanejo od 400 do 600 tolarjev. To je sprejemljivo še za mojega soseda, ki je pravi Gorenjec. Ja, kar veselo je bilo, pa še živo glasbo smo imeli, tako kot vsak petek, v decembru tudi vsako soboto, če se najavi večja skupina gostov in bi tisti dan radi imeli tudi glasbeno spremljavo, se da v Pivovarni in pivnici Adam Ravbar brez težav zmeniti. Vzdušje je bilo res pravo, zato sem se takoj pozanimal, kako imajo zmenjeno za Silvestra. Silvestrovati se sicer ne bo dalo, sem pa takoj rezerviral za prednovoletno kosilo, da bom lahko s sodelavci nazdravil letu, ki prihaja. In rezervacije še vedno pobirajo. Ko smo odhajali, sem se odločil, da bomo v nedeljo skupaj prišli na nedeljsko kosilo, da ženi ne bo treba kuhati. Kaj bi se trudila, če pa tu dobiš kosilo za 850 tolarjev. V firmi pa bom predlagal, da tja hodimo na malico. Njihov telefon aem vzel • 061/722 662, delovni čas pa prepisal - vsak dan od 9. do 22. ure, ob vikendih pa do 24. ure. »rek, če M 0 S ja« ff»«tnik 2-*5 K 10 R MENGEŠ, KOLODVORSKA 2 TEL.:061/737-006, FAX:737-278 ŠVEDSKE MOTORNE ZAGE JONSERED TIP 2045 56.490,00 MULTIPftAKTlK GORENJ SS101 14.920,00 ENOROCNE SRECASTE BATERIJE OMEG MLM 11.800,00 PLAČILA DO BREZ OBRESTI IN UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI kovinOtehna Uresničena 40 let stara želja Božja njiva pirniške fare krajevni skupnosti in fari Pirniče so v nedeljo, 3. decembra, dobili novo, blagoslovljeno Pirniče, decembra - Po štidesetih letih, potem ko so pred desetimi leti avgusta, na dan Marijinega Vnebovzetja, dobili faro in ko so pred petimi leti zgradili novo cerkev Marije Vnebovzete, so v nedeljo popoldne dobili tudi novo pokopališče. Zdaj pa bodo nadaljevali, da bo na pokopališču tudi mrliška kapela. Da so vse to uspeli, gre zahvala po eni strani medvoš-kemu županu Stanetu Žagarju in njegovim sodelavcem še prej v občini Šiška in zdaj v Medvodah, ki se je ves čas zavzemal za uresničitev tega programa, predsedniku gradbenega odbora v KS Antonu Merjascu in pred njim Karlu Rustji ter članu gradbenega odbora Franciju Rozmanu, je pred dnevi poudaril predsednik KS Pirniče in član občinskega sveta občine Medvode Ob odprtju, ko je zapel Lovski pevski zbor Medvode, so podelili priznanja lupanu Stanetu Žagarju, Ivanu Vovodu, Marjanu Staniču, Antonu Merjascu in Franciju Rozmanu. Štefan Čebašek. "Res pa je tudi, da smo jpred to, in ob tej, številne akcije, s katerimi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, zmogli le zaradi taksne organiziranosti, kot je Pokopališče je odprl župan Stane Žagar, ki so se mu v KS oziroma fari Pirniče zahvalili s podeljenim priznanjem. 45 zmag Ivana Kosca Tudi letos na Štefana na čelu? "Stari oče je bil "furman", stric pa je dirkal s kmečkimi konji. Konja sem kupil pred 18 leti, pri Konjeniškem klubu Komenda pa sem 25 let." Križ. decembra - Tudi letošnja sezona Ivana Kosca s Križa pri Komendi, sicer pa člana Konjeniškega kluba Komenda, je bila uspešna. Število zmag na tekmovanjih Je povečal na 45 in ima tako v KK Komenda največ zmag. Lani je bil na čelu kolone konjenikov, ko so na sv. Štefana na Križu pripravili blagoslovitev konj. Takrat jih je bilo 33. Letos v krajevni skupnosti že pripravljajo tudi 4. takšna prireditev, ki bo 26. decembra na Križu in predsednik Ivan Hlade upa, da bo Ivan spet na čelu konjenikov. Pred dobrima dvema mesecema pa je bil Ivan še sredi tekmovanj in takrat je povedal, da je kot transportni delavec v Jati (Duplica), kadar je prost, vedno s konji v Komendi. Vsak dan je potreben dveurni trening in prav nič ga ne moti, če ni pravi čas kosila. "Če si vsak dan s konjem, potem te tudi konj na tekmovanju "ne zataji". Pa Ivan rad tudi vpreže voz in pelje ohcet ali pa je na čelu povorke pri domačih gasilcih na Krizu. Tako je tudi letos ženo peljal v gasilski paradi, ko je bila botra gasilskemu avtomobilu in Slakovi veselici na Križu. Že 45 zmag je zabeležil na tekmovanjih. Veliko pa mu pomeni tudi letošnja zmaga (na sliki) v Ljutomeru. • A. Žalar KABELSKE GRELNE INSTALACIJE EGRO ELEKTRO GRELNA OPREMA j I Gora20a 61218 Komenda A Tel & Fax 061 841 583 talno ogrevanje bivalni, poslovni in drugi prostori taljenje snega in ledu projektiranje n& voznih in pohodnih površinah izvedba • taljenje snega in ledu .. v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh garancija ogrevanje cevovodov Wrrr¥FrTmTl^t^ protl zamrzovanju ali procesno Wl 11 T-JI / ifl 11 UM vzdrževanje temperature BRALCEM VOŠČIMO VESELE IN TOPLE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Štefan Čebašek, predsednik KS: "Dela bo ie dovolj, nedprej pa na cesti od mostu do Kralja. Anton Merjasec: nas še mrliška kap** krajevna skupnost. Zato je tudi naše stališče, da mora KS ostati in delovati še naprej," ugotavlja Štefan Čebašek. Pokopališe na skoraj 8.000 kvadratnih metrih so po triletnih pripravah (dokumentacija, m jj05 p Preski, dovolj veliko P* Wnka prihodnjih 50 let za pig"J S*5 c faro. Prihodnje leto bodo J jr^ daljevali le še z g'ad'"21° 1 mrliške kapele. Ob kulturnem progratfjg, m, ko ie s predseduj projekti) začeli graditi lani, ko tem.\KO ]e ~Atr'V\n0 so uredili cesto, vodovod, g**benega odbora An t ^.Oo s elektriko, javno razsvetljavo, Merjascem posadil lipo, ^ portalni zid in izravnali teren. * Letos so nadaljevali s parcelacijo. Pokopališče z nad 500 grobovi bo velika razbremenitev za sedanji v Smledniku in &50 p odprl župan občine deStane Žagar. Blagoslojl ga je dekan Božo Mete')*; župniki domače in iz sose0" župnij. • A. Žalar Korošcev Niko iz Velike Lasne Srebmomašnik srečal Abrahami1 godom, Niko Pavlic kot letošnji srebrnomasfl* in 10 let dekan kamniške dekanije v komend^ župniji, kjer je že 20 let, praznuje 50. obletnj^ Niko Pavlic Ob srečanju z Abraho-mom sem bil pred dnevi ta teden najbrž prvi, ki sem mu lahko zaželel predvsem zdravja, tokrat pa naj velja tudi njemu ob njegovem prazniku njegova misel: Kar želiš, da drugi tebi stori, stori tudi ti njemu. Ko je pred dvajsetimi leti prišel z Jesenic v Komendo za Župnika, so ga župnik Viktorjan Demšar in Krajani v župniji lepo sprejeli. Zahvalili so se mu za prizadevanja pri vsakodnevnih njegovih opravilih, za obnovo sakralnih objektov v župniji, za oživljanje kulturnega, predvsem pevskega življenj* že 5. novembra, na na zahvalno nedeljo, ko je pra^^, kot srebmomašnik, deset let opravljanja dekanke 20-letnico bivanja v kamniški župniji in hkrati za blizaJ se 50 let življenja. - Niko PavhČ, Korošcev iz Velike LaŠne v Župniji peč v občini Kamnik se je 5. decembra pred 50 leti *°45L<« 14 otrok. Pred njim je bilo že trinajst bratov in sestra, r* da so bili verna družina in da je že v mladih letih »* začutil, da bo delal v duhovniškem poklicu. fjl Skrbelo na nek način ga je, ko je pričakoval, da bo o1. pO petih letih z Jesenic, da ne bo premeščen na delo* ne bo med ljudmi. No, pa se mu je Uha Želja tfresfl'^fj čeprav ni računal, da bo premeščen v župnijo v rojstni občini, v kateri pa je takrat tako malo poznal *&> domačine v njem. $ "Pa smo se hitro sporazumeli in spoprijateljili. Kom j čani ozrima prebivalci komendske župnije »o Pr ^ delavni ljudje m pošteni Vesel in zadovoljen sem, da ^ z njimi in med njimi. In želim si, da bi mi zdravje pn W z njimi še naprej služilo." Ob jubileju mu tudi mi Želimo, da se mu želje uresa1 • A.Ž»|8f ?-3<> S. i te Hi g M [inimnii JANEZ MLAKAR Ljubljanska 40, 61240 Kamnik Tel.: 061/812 758 - Nudimo nedeljska kosila za 750 SIT i - MORSKE JEDI: škampi, škampovo meso, morki pes, list, kalam*" na več načinov - ostale jedi po naročilu ^ - velika izbira sladic: tiramisu, polnjena melona, polnjen ananasj^ Del. čas: od 10. do 23. ure, nedelja od 10. do 21. v* PONEDELJEK ZAPRTO! maSim obiskovalcem in BP^ICEMVOSCI^ VESELE BOŽIČNE IM MOVOlf TME pRAZMjil^ y^Tv iS >a, Sot j* S"* S°p i C* 8*tr ff*t to* S u* ČETRTEK, 7. DECEMBRA 31» toi" jVilf roški program ,T" čarovnik Ujtata l*» Batman, ameriška nanizan- Tedenski izbor Starodavni vojščaki, amer-dokumentarna serija 15 po domače Poročila Videostrani J? Plavček, ^*Ke drame barske TV rv dnev stroški i >^ Detektiva, ponovitev švi-utrinki, oddaja Slovenski ugarske TV 3 TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav , '"v Dfttokti\/a artnlaška n: angleška nani- L;*P Umetnost in civilizacija: Seniki za svet W Kolo sreče, TV igrica "Nsanli V dn< port JlS Ri8anka ''•Se s^ dnevn'k 2*Vreme i°? Polona Flere - Staš Potočni w> Moja najljubša teta. TV nadal- Dokumentarije: Marš sirko- do/' gi rnetei v*5 Nikar, oddaja o prometu Tednik j) ^ |V dr >port fli^ ^Žarišče id" »>*£ Poslovna borza j 529 Sova -«ta^ ^red Hitchock vam pre-*3 ar» ' amen§ka nanizanka Načelnik ^anka Scali, ameriška '3 On r- lSin Euronews 14.10 Eurogol tC0 Tedenski izbor 15.10 Detek-$3 angleška nanizanka 15.40 Ponovitev 16.55 Znanje za t^Je: Učite se z nami 17.15 Tok, Djl' kontaktna oddaja za mladostih 18.00 Regionalni program u:55 Majhne skrivnosti velikih ^arskih mojstrov 19.00 Ljublja-(?: PEP v košarki (ž): Jezica -(JT^a Narana, prenos 20.30 Ve-HJl gost: Ciril Zlobec 21.35 Oči Cj.e 22.35 Podobe neke mla-slovenski kratki film (čb) 0,Wanka 20.30 Turistično okno S^Pas Holidays 20.45 Smrt po-\™r arneriški barvni film 22.20 žLje. ljubezen, ponovitev 22.50 jTv^di preteklosti, dokumentarna 'J.a 23.20 Tv shop 23.45 Videos-23 1.00 Deutsche VVelle 41s or°čila 7.30 Santa Barbara 10 q Dobro jutro 10.00 Poročila ^■3s '.Z0Dra*eva'n' program ^ . Vikinške poti, dokumentar-(*mi aia 11-00 stare mezopo-0(jrtSke kulture 11.30 Otroška 11.55 Risanka 12.00 Dnev-1}A 20 Ljubezen, nadaljevanka bal5 Kraljevska poroka, ameriški °trSlfilm 14-20 Risanka 1435 15.in .Program * ,, 15.05 Poročila jO Izobraževalni Nk program M0 Mi vo, nadaljevanka 18.10 fte sreče 18.45 Moč denarja sg:5 Klub D.D. 19.30 Poročila Leta na Dovvning Streetu, iraška dokumentarna serija ^e|jka Ogresta in gostje Dn&vnik 22.45 Slika na sliko 0i'-5 Trilček: Umetnost dirigiranja 118 Poročila 16.35 Videostrani 16.50 Tv koledar 17.00 Za šopek dolarjev, ponovitev 17.30 Evropska nogometna liga 18.30 Federacija in konfederacija 19.10 The Lodge, nadaljevanka 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Clive James, dokumentarna serija 21.50 Od 16 do 24 22.35 Sto let filma: Umberto D, italijanski čb film AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra! 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala 9.45 Baywatch 10.30 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.15 Dobrodelna prireditev za športnike, ponovitev 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am, dam, des 14.30 Tim in Struppi 15.05 Nove Popajeve dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, Polovica življenja 16.30 Bavwatch 17.10 Kdo je šef? 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Zveneča Avstrija; Kuharski mojstri 21.25 Naravnost v Chicago, 5. del 22.10 Zaplejivec v škripcih, ameriška komedija 23.45 čas v sliki 23.50 SP v rokometu (ž), Švedska -Avstrija 0.30 Za Mollv skozi pekel, ameriška komedija 2.10 Kdo je šef?, ponovitev 2.35 Schiejok, ponovitev 3.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.25 Evropske železniške postaje AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.00 Črne oči, nemška melodrama 12.05 Na lovu na samoroga na Arktiki, reportaža o odpravi 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo 13.55 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex, Smrt otroka 21.10 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.30 šiling, gospodarska oddaja 23.00 Julijin otrok, slepa in gluha mati se bojuje za otroka 23.50 Po plavo zastavo -petdeset let OZN, dokumentarna serija 0.40 Kultura 1.20 Pogledi od strani, ponovitev 1.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLI HA, otroška oddaja (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.08 Sajenje čebulic tulipanov 20.15 Prdstavlja-mo: Ultrazvok specialistična ordinacija dr. Tanja Pečnik štefe 20.30 Aktualno: Zdravstvo in zdravstv-neo zavarovanje - sodelujejo: Dan-cia Simšič - poslanka DZ, dr. Meta Mencej - Ministrstvo za zdravstvo RS, dr. Marjan Česen - Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, g. Jože Veternik - direktor Zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske, dr. Peter Štular - direktor organizacijske enote Zdravstveni dom Kranj pri Zavodu OZG; voditeljica: Maja Zagoričnik (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.30 EPP blok - 3 21.35 Strel na obisku: Vili Resnik 21.45 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.58 Lahko noč in odpoved sporeda 21.59 Odpovedni sport programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Glasbena oddaja "Scena", glasbeni gostje skupina NAPOLEON in MELODIKA 22.20 Videostrani (K sodelovanju vabimo tudi gledalce, saj bodo lahko sodelovali pri nagradnem žrebanju, se z glasbeniki pogovarjali...) TV ŽELEZNIKI 19.00 Zabavna oddaja ŠIK z gosti 20.00 Ansambel "PREZRTI" v klubu O. T. O. ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kinofilija (ponovitev) 18.43 Likovna delavnica na temo drevo (ponovitev) 18.50 Risanke 19.16 videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.25 194. NOVICE MED VODAMI:- občina in krajevne skupnosti, otvoritev pokopališča v Pirničah, petnajstletnica abonmaja v OTH, obnova cerkve, v Valburgi, aktualnosti 21.27 Reklamni blok 21.30 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi predstavitev dobre gostilne. Ob 14.40 bomo Eredstavili enega izmed zanimivih rajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih Eopoldne pa bomo izpolnjevali glas-ene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem. Čisto za konec bomo vzpostavili telefonsko zvezo z uredništvom Gorenjskega glasa R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 39. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa RRGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veietekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER novoz. drama NEBEŠKA BITJA ob 20. uri, prem. amer. drulž. kom. BOŽIČEK ob 16. in 18. uri STORŽIC slov. ljub. grozlj. RABLJENA FRESKA ob 17. uri, amer. melodr. SPREHOD V OBLAKIH ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 18. in 20. uri BLED vesolj, drama APOLLO 13 ob 20. uri PETEK, 8. DECEMBRA TVS 1 10.05 Tedenski izbor 10.05 Otroški program: V zasneženi deželi, 1. oddaja 10.20 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.40 Roka ročka 11.45 Otok opičjega božanstva, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.30 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.05 Film tedna: Vlak skrivnosti, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Detektiva, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija: Umetniki za svet 18.45 Hugo, Tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.10 Načelnik Scali, ameriška nanizanka 0.00 Penzion Oskar, švedski film TVS 2 9.05 Učitelj, ponovitev francoske nadaljevanke 9.55 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.45 Tedenski izbor 10.45 Forum 11.00 Omizje 13.25 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 14.20 Tedenski izbor 14.20 Osmi dan 15.10 Detektiva, angleška nanizanka 15.40 Sova, ponovitev 16.10 Načelnik Scali, ameriška nanizanka 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), posnetek iz Val d'lsera 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Poglej me! 20.05 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 20.55 Stanlev in ženske, angleška nadaljevanka 21.50 (Ne)znani oder 22.50 Ptiči z obale za kamero, videoples 23.20 Koncert orkestra slovenske filharmonije 0.10 TV jutri, Videostrani KANALA 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Go-lavšček 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Dance session, ponovitev 10.30 A shop, televizijska prodaja 12.00,14.00 in 16.00 Novice 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.15 A-shop, televizijska prodaja 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Mladinski program 20.00 To trapasto življenje, 14. del ameriške nanizanke 20.50 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.20 Prepovedani planet, ameriški film 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Gost pike na A, ponovitev 23.25 Jutri bom jokala, ponovitev ameriškega filma 1.30 A-shop, televizijska prodaja M MTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1135. dela 16.05 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.35 Smrt policaja, akcijska drama 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarilna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Nulta točka , ameriški film 21.40 Spot tedna Žive scene 21.45 RadioFM, nadaljevanka 22.15 Izdana ljubezen, kriminalka 23.45 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.15 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle gram 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim 21.45 Nikola Fran-kopan: Meni ljube slike 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 V divjini, dokumentarni film 0.00 Poročila HTV 2 18.30 Besede, besede, besede 18.55 Rokomet: Hrvaška - Madžarska 20.25 Filmi Alfreda Hitch-cocka: Marnie 22.35 Latinica 23.50 Kako izgubiti nedolžnost, ameriški film 1.25 Noč košarke: Orlando -Charlotte AVSTRIJA 1 6.00 Ebba in Didrik 6.25 Mini ZIB 6.35 Družina Nikolaus 7.00 Artexix 7.10 Tim in Struppi 7.35 Am dam des 8.00 Nekoč je bilo vesolje 8.35 Popajeve dogodivščine 9.00 Knoff - hoff - show 9.45 Nekoč je bilo vesolje 10.10 Pes, ki je dobil vojno, kanadski film 11.45 šport 15.00 Glas, Pozdrav Franku Sinatri 15.25 Obveznosti, ameriška komedija J7.15 Hook, ameriški film 19.30 as v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Snaekers, ameriški film 22.15 Šport v petek 22.25 Mlada belka išče..., ameriška srhljivka 0.10 čas v sliki 0.15 Poželenje, ameriški film 1.50 1.50 Androkles in lev, ameriški film 3.25 Kdo je tukaj gospodar? 5.15 Dr. Ouinn HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Julie, Priljepak, francoski film 14.10 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni pro- AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvoboj src, britanski film 10.35 Michelangelo -agonija in ekstaza, ameriški film J2.30 Zgodovinski obrati 13.00 as v sliki 13.10 Drug z drugim 13.50 Ženska mojih sanj, nemSki film 15.25 Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.10 Pariz, pojoče mesto 18.00 Halo, kako ste kaj? 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Koncllski most, 30 let vatikanskega koncila 20.15 Svetloba v temi 22.20 Čas v sliki 22.25 Križem kražem, Vatikan 0.35 Ludvvig van Beethoven Z05 čas za kulturo 2.45 Nepristranski pogled! 2.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 93. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa (v živo po telefonu: 33 11 56), rubrika. VIDEO TRAČ... 22.20 Kamera presenečenja: Napoleon 20.30 Moje telo - lepo in zdravo; sodelujeta: ga. Mojca Zaplotnik - Studio MA, dr. Marjan Fabjan, plastični kirurg; voditeljica: Mateja Praprotnik (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.55 EPP blok - 3 22.00 1. blagoslovljeno božično drevo Slovenije - Kranj '95 22.30 Predstavitev televizije TELE-TV Kranj na Kanalu A 22.45 Glasbena zbirka pokrajinskega muzeja Ptuj 22.50 Novosjt iz zabavne glasbe: Dannv šmid 22.10 Frankfurt po Frankfurtu v Velesovem 23.30 Petkov tedenski pregled, 93. tedenska informativna oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Grom "{glasbena oddaja, novice iz sveta glasbe, tudi glasbeniki imajo rojstne dneve, kontaktna oddaja s sodelovanjem gledalk in gledalcev ter popestritev z dobrim videospo-tom)... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost v studiu 20.00 Zabavna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 KINO Posnetek dobrodelnega koncerta v Kranjskogorski Dvorani 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 VIDEOBOOM 40, lestvica slovenskih videospo-tov 21.10 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Natašo Bešter R TRŽIČ Od študentskih informacij, do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 34. lekcije tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Full podn, top ten 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA- 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.20 Vedeževanej po radiu 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program BLED vesolj, drama APOLLO 13 ob 18. uri RADOVLJICA vesolj, drama APOLLO 13 ob 20.30 uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Paglavec na kvadrat Saj si ne bi upal trditi, kdaj je bil večji paglavec, tale Andrej Šifrer, takrat, ko je bil majčken, mlad poba, študent, ali pa sedaj, ko je "resen" moški, poleg tega pa še čisto taprav toter srednjih let. Par-don, če ga srečate, se vam bo še vedno zdel prav šarmanten mladec, če seveda odštejemo obvezno sivino na glavi. Da ni mladec samo na pogled, ampak tudi tako, odznotraj, pa zagotovo priča dejstvo, da je v devetih mesecih uspel posneti in izdati dve plošči, popravljam, dve odlični plošči. Prvo, "Sedem irskih noči" je celo podkrepil z uspešno turnejo po Sloveniji, druga "Življenje je drag šport" pa se tudi kar dobro primjemlje. Te dni ste lahko na eni izmed slovenskih TV postaj videli tudi najnovejši video-spot za komad "Moja čebela". Zdaj ali vam je všeč ali ne, to je vaša stvar. Iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da je to eden najbolj "ofarbanih" vi-deospotov na svetu in ima kot LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Teja Zmed, Aleš Jelovčan, Jaka Kern in Marko Tihelj, Andreja Oster-man. Jure Herlec, Anja Sajovic, Erika Šolar, Živa Čebulj, Žiga Svete, Klemen Torkar, Ksenija Novak, Mateja Lajovic, Boštjan Potočnik, Martina Pazlar. Irena Hočevar, Nadia DžamastagiČ, Zorica Dimitrič, Marko Bobnar, Alenka Sodja, Nina Končnik, Nina Benko, Maja Begelj, Suzana Kokcdj, Nataša Drobnjak, Andreja Nadišar, Nina Benko, Marjetka Bester, , Gašper Gašperšič, Nina Albreht, Luka Tomat, Iztok Somrak, NikaJaksič, MajaBratuž, NacePrtovt, učenci OŠ Ivana Groharja. Na spomladanski nagradni izlet z Gorenjskim glasom gre Ksenija Novak* tak vse možnosti za vpis v Guinnesovo knjigo rekordov. Nekoliko skrivnosten pa je tudi večni nasmešek slovenske ex missice Janje Zupan, ki nastopa v videospotu kot tista ki zapeljuje. Hmmm... kdo bi vedel, kaj se je dogajalo med snemanjem videospota. In koga so ščitili tisti velikani, njega ali njo. Pisala pa nam je tudi Nada Avsenik iz Kranja. Takole pravi: "Res so sedaj pri nas v modi poustvaritve različnih pesmi, popevk... Vendar mislim, da bi pri pesmici Jež, objavljeni v vaši rubriki v torek, 28. novembra, moral biti omenjen tudi Branko čopič (ježeva hišica)." REKLI SO REKLI SO REKLI Mene pa že ni strah Te je bilo kaj strah, kaj pa trema in te zadeve... sem spraševal Juleta, Zalo, Snelo in Erazma, ki so se nedavno udeležili občinskega otroškega parlamenta v Skorji Loki. Zdelo se mi je namreč, da nobenemu ni prav nič nerodno in da nam za bodoče novinarje, politike in podobne, ki nastopajo, zares ni treba skrbeti... Jule Pleško, 4. razred, OŠ Peter Kavčič "Ja, nič. Mentorica je skupaj sestavila dva spisa, ki sta jih napisala sošolca. Dobro, da je bil vmes vikend, in sem imel dovolj časa, da sem se vse skupaj naučil na pamet. Tudi kakšne velike treme nisem imel, no mogoče čisto na začetku, drugače pa ni problem." Zala Krelj, 8. razred, OŠ Peter Kavčič: "Bila sem že na lanskem občinskem otroškem parlamentu, ko smo se pogovarjali na temo "Moč prijazne besede". Tako me letos sploh ni bilo strah nastopanja. Sicer pa so taki parlamenti kar fina stvar." Špela Camlek, 8. razred, OŠ Peter Kavčič: "Mislim, da z nastopanjem in takimi stvarmi nebi smelo biti problemov, saj preden se kaj zgodi te je malo strah, potem pa steče... Mogoče bom pa še kdaj počela kaj podobnega, saj bom šla po osnovni šoli na Gimnazijo." Erazem Camlek, 6. razred, OŠ Cvetko Golar: "Za take priložnosti se spodobi, da se malo lepše oblečem, zato tudi imam lepo srajco m tole kravatico. Zagotovo pa ne bom politik, ko odrastem, saj mi tak posel ni cisto nič všeč." • Igor K., foto: Tina Povprečna sreča Če si romantično srečal, si čisto povprečen, * ker romantično srečni smo kdaj pa kdaj vsi. Če si zaljubljeno srečen, si čisto povprečen, ker zaljubljeno srečni smo kdaj pa kdaj vsi Če si srečno nesrečen, nisi povprečen, ker srečno nesrečni mi Še nismo bili. • Ksenija Novak, 8. a r. OŠ Gorje duie o svojem potovanju. Ko pnde domov, me obdari. • Jure Herlec, 2. r. OŠ Olševek Miklavž Včeraj je mami rekla, da Miklavž peče piškote. In res je bilo tako. Napisala sem pismo in ga dala na mizo v sobo. V fismu sem napisala, naj mi prinese žogo in BarbUco. Naslednji danje Miklavž pismo že odnesel. Bila sem vesela, ker ga je vzel. Atiju sem povedala, da pisma ni več. Rekel je, da mi bo kmalu prinesel, kar sem si zaželela. Moram pa biti pridna, ker je mami rekla, da Miklavž vse vidi. Darila pa prinese le pridnim otrokom. • Marjetka Bešter, 2. r. OŠ Leše Moj dedi Moj dedi je doma v Olševku. Zelo je prijazen. Rad hodi po svetu. S seboj vzame kamero in posname svoje pustolovščine. Ko pride domov, mi pripove- Odkar brati, berem Pilovi nagrajenci Pil, Pisani list za najstnike, je tudi letos izbiral najboljše časopise, ki jih otroci pripravljajo v šoli ali doma. Med izbranci je tudi pet gorenjskih osnovnošolskih glasil. Priznanji za celoto sta dobila Krik iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju in Koraki iz osnovne šole Mengeš, priznanji za tematsko številko pa geološki krožek iz osnovne Šole Petra Kavčiča v skorji Loki za glasilo Kašča in njeni kamni ter učenci osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi za tematsko številko V Zali. Posebnega Pilovega priznanja pa je bil deležen tudi Drobiž, glasilo učencev iz Prešernove podružnične šole na Kokrici. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Služba me ubija Stara sem dvajset let. Hodim v službo, delam za računalnikom. Delo me strašno dolgočasi in utruja, vse pogosteje se mi ie kar megli pred očmi. Ko pridem domov in s težavo kaj malega pojem, padem na posteljo. Zdi se mi, da ne počnem nič več drugega, kot hodim od doma do službe in spim. To ne pelje nikamor. Nekaj moram spremeniti v svojem življenju, pa ne vem, kaj, manjka mi tudi volje in odločnosti. Morda ste vi pametnejši? Hvaležna bom za vsak nasvet. • Meta iz okolice Kranja Miha, 12 let: Največ lahko zase storiš s tem, da obiščeš psihiatra ali koga, za katerega misliš, da te bo poslušal, nekoga, ki mu zaupaš. Tudi svojemu delodajalcu lahko potožiš, mogoče te bo uslišal, ti dal delo, ki ne bo tako dolgočasno. Poskusi si drugače urediti tudi prosti čas, žlezi s postelje in pojdi ven! Sergeja, 13 let: Ne ostane ti drugega, kot da se vzameš v roke. Na problem skušaj pogledati s pozitivne strani: ob stotinah mladih tvojih let, ki iščejo dobro službo, imaš "krompir", čeprav jemlješ delo kot napor. Očitno uživaš, če se sama sebi smiliš in iz muhe delaš slona. V life bo treba, Meta! Bojan, 15 let: Depresija bo tole, draga Meta. Pravijo, da zelo pomaga bela svetloba in v službi se dogovori, da zamenjate žarnice. Prav ti bo prišel kakšen živahen prijatelj - z njim bela svetloba ni nujna. Če si v zadregi, si omisli kakšnega psa ali mačka, da te bo vsaj skrb za hišnega prijatelja spodbudila in boš šla malo ven. Zelo ti bo pomagalo, če vsak petek dopoldan poslušaš Radio GA-GA, ki ti bo ponovno napolnil baterije. Skrajna varianta je pa odločitev za bioenergetika... Marjeta, 20 let: Svetujem ti, da se vzameš v roke in resno razmisliš, zakaj si tako utrujena. Najbrž je vzrok delo, ki ti ne ustreza. Predvidevam, da imaš srednjo šolo. Si že pomislila, da bi šla študirat kaj zanimivega? Še imaš čas za redni študij. Če pa si šoli dala slovo, zamenjaj službo. Vem, da ne bo lahko, vendar kdor išče, ta tudi najde, če ne jutri, pa čez en mesec. Namesto s strojem začni delati z ljudmi; mogoče boš utrujena, dolgčas pa ti zagotovo ne bo več. Klemen, 22 let: Ko prideš domov, se prisili in pojdi na en dolg sprehod v naravo ter se pogovori sama s seboj. Odgovori si na vprašanje, ali ti je redna služba res toliko pomembna, da jo želiš obdržati za vsako ceno. Če je tako, potem se sprijazni in se ne smili več sama sebi (poišči dobre plati računalnika!), če pa ne, se lepo poslovi in najdi kaj živahnejšega. Vem, da je to lažje reči kot storiti, posebno ker privlačnih služb danes ni na pretek, vendar o svojem življenju odločaš samo ti, škoda je, da ga zapraviš. Svetujem ti tudi da ne zanemariš prijateljev, družbe, v kateri se boš razvedrila in na svoje probleme začela gledati skozi rožnata očala. Če imate težave in potrebujete nasvet, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 -za Mladinsko poroto. REKLI SO REKLI SO REKLI S Študentje so zadovoljni Siki - ste Kranj, 4. decembra - Še pomnite, študentje, kako lačni* nije. sprehajali po fakulteti. Želodci so krulili, žepi pa tako P' Morji da tudi za zemljo niste imeli. Nato je prišel trenutek odr ^ J - boni za prehrano. Sprva malo nezaupljivo nato pa st* -t ^ v leto množičnejše posegali po tej ugodnosti. Letos V^h Wr^c bojazni, da bomo ostali brez bonov. Saj veste, denarje H0v . problem. Vse bi bilo prav, če se ne bi število študentov v leto večalo. Zato se tudi državna subvencija za en boBj ^ ^ bila v povprečju lani 270 tolarjev, postopoma manj5* ^ (ej^n^~ mesec naj bi bila le še 230 tolarjev na bon. J^t^ ^ nove povprašali študente, ki so se sprehajali po kranjskih ul> A koliki meri je njihova prehrana odvisna od bonov. \^ nQ Sandi Žnidar iz Hrastia: "Študij [*,35 bone za prehrano seveda redno ^J, jem. Ker študiram v Kranju, kupuJ^f^'fl bone za kranjske lokale. Mislim.^ ,tanei°1JJce £j °dsto v ponudba, ki nam je v loka razpolago kar v redu, vendar so tere reči predrage. Boni, ki si 150 tolarjev, so zame predragi" Gorazd Ažman iz Kranja: Aj kupujem izmenično v Kranju in MT ni. Cene tistih bonov, ki }ih p°°.I kupujem, niso pretirane. So pa v *j jani tudi kar dragi boni. Za"\| sprejemljiva cena od 100 do 1™ 2 jev. Moti me, da v lokalih, ki '■jl,^ veliko gostov, kar malo postrani g1^ na nas študente, ki plačujemo Z/1 Morali pa bi tudi poostriti kontro10 lokali." . * Meta Štefe iz Kranja: "Ker Študij Ljubljani, tam kupujem tudi «J premišljujem pa, da bi jih kdaj H tudi v Kranju. Boni niso predragi..1** bojim, da bi jih ukinili. Po nioJe. morali količino bonov povečati vSj s 25 na mesec. Menim, da boni p^P j \ tudi izrednim študentom, kako*, ostale pravice 'navadnih' študent0* ^ Primož Benedik iz Stražišča: u<3 ' študiram v Ljubljani, pa bone vec^ kupujem kar v Kranju. Tu so ceJeL \ tudi sama ponudba je boljša od K janske. Lahko pa bi študentom p^i \ omogočalo več lokalov. V Ljubljankj v samopostrežnih restavracijah ponudbo in urejenostjo bolj po^ ; • S. Šubic, slike: T. ™ FILMSKA NAGRADNA UG. ANI^ Božiček Kaj se zgodi, če se pri svojem, za otroke v*"^ pomembnem poslanstvu, pri padcu s strehe, ko je &m nameraval v dimnik, poškoduje Božiček? Bo °L otroškega dela družine dovolj dobra zamenjava? rA blem je namreč, ker očku Božičkovo delo prav nič °^ sploh pa v Božička ne verjame. .m To je kratek povzetek prikupne ameriške dxv&% komedije Božiček, v kateri igrajo Tim Allen, r \ Reinhold, Peter Bovle, in je ravno pravšnja prednovoletni čas. Na spored kranjskega kina bo Pn ta teden. » vl^ Nagradno vprašanje tokrat povezujemo z ff* | filmskim junakom, Božičkom. Božiček ima kar "konkurenta", vsi trije pravljični možje pa prinaj' otrokom decembra. Kdo so? - v $ Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski v 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Keanu Reeves je igral v filmih Hitrost, Jy gjilfl Mnemonic, Drakula, Kravji blues, Noro potovanj Ji in Teda, Mali Buda, Moj mah Idaho. Za žrebanje je sep zadoščal en naslov. Brezplačne kino vstopnice P^Ljn^' Damijan Lavtar iz Selc, Stirpnik 2 a, Dominik v Gorenja vas - Reteče 41, Boštjan Gubane fcj^ \9-Šorlijeva 3, in Metka Zavrl iz Kranja, Pot na J05 Čestitamo. S. decembra 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 2L STRAN • GORENJSKI GLAS RZNI GRAFIKONI °v«mbrski pregled investicij v vrednostne papirje, ki so uvrščeni kotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo pripravili tako, da Prikazali izračunane bruto donose za posamezne delnice. Pri ' ?3 indeksnih točk. V tem obdobju je torej pridobil 79,93 o J i^iiA točk, kar pomeni, da je porasel za 5,44 odstotka. Ijcjp >}ovembru smo lahko z delnicami, uvrščenimi v borzno hll?A in B, dosegli dober kapitalski donos. Največje so dosegli U j naslednjih delnic: Primofina 27,30-odstotni donos, Finme-ieD J^5-odstotni donos, Dadasa, 14,60-odstotni donos, Term ta fy21-odsottni odnos, Mladinske knjige Zaloibe, 10,30-ielB ^nos, z delnicami LEK, 7,15-odstotni donos, z delnicami lil *4 e*iega podjetja Grosuplje 4,34-odstomi donos ter z rednimi . toQr*i SKB banke 1,90-odstotni donos. Med delnicami d^imi v kotacijo A in B, pa so bili skriti tudi poraženci i.Ca novembra. Tako so v novembru doživele največji padec jjCe Salusa, - 7,36 odstotka, sledijo jim delnice UBK banke, -odUotka, delnice Probamke, - 2,65 odsotka ter NIKE, - 1,77 m • r. s. ) to1 vsaj NOVEMBRSKA DONOSNOST DELNIC - UMAGOVALCI l7-*w*/» 26,35»/. 14,60% 1321% - 103«% 7,137» 4^4% 1,90% I I I-1 HtlM. HNM. 1» v 1»V TERM. MK IKK GP SKB /A GR. K. ZAŠČITA POTROŠNIKOV FOTOGRAFIJE Na našo pravno pisarno seje obrnila gospa M. M. in nas obvestila o problemih, ki jih je imela pri fotografiranju poročnega obreda. Pri vhodu v poročno dvorano je omenjena gospa na ponudbo fotografa, da slika poročni obred pristala in mu storitev tudi ie plačala. Neprijemo pa je bila presenečena, ko je čez en teden skušala prevzeti slike pri fotografu in je izvedela, da mora za tri komplete plačati več kot še enkrat tako visok znesek. Fotograf je povečanje utemeljeval s svojo strokovnostjo, delom na terenu in ceno materiala. Gospa M.M. se je nato dogovorila, da prevzame le dva kompleta za le plačan znesek, zanima pa jo, če fotograf res lahko ceno fotografiranja in izdelave fotografij določa povsem samovoljno. Cene se oblikujejo prosto, kar za potrošnike pomeni, da mora potrošnik pred odločitvijo o nakupu primerjati cene. V konkretnem primeru to ni bilo mogoče, saj je fotograf ponudil svojo storitev pri vhodu v poročno dvorano. Zato je odločitev gospe M.M., da ne plača dodatnega albuma po ceni, ki se ji je zdela očitno previsoka, povsem pravilna. Tako bi morali ravnati potrošniki v vseh primerih, kadar menijo, da so cene storitev nesorazmerno visoke glede na opravljeno storitev. Edina "sankcija" zoper ponudnika takšnih storitev je v izgubi kupcev, ki gredo raje h konkurenci. In še obvestilo o odprtju nove svetovalne pisarne. Ta deluje v Velenju, na Efenkovi 61 b (tel. 633/855 181 int 33) vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in od 15. od 17. ure. Pravna pisarna ZPS Jure M ar kič Četrta javna dražba delnic Sklada za razvoj Republike Slovenije Ležernost dogovarjanja Ljubljana, 4. decembra - Če smo za tretjo skladovo dražbo lahko rekli, daje živahna, to za zadnjo, četrto, nikakor ne moremo trditi. Investicijske družbe so si očitno že pred dražbo 'razdelile' dele zanimivih slovenskih podjetij, na parketu ljubljanske Borze pa so se v glavnem skušale zniževati cene paketov. Primerjava tretje in četrte nekaterih drugih slovenskih pod- NOVEMBRSKA DONOSNOST DELNIC - PORAŽENCI VIPP MKA PROBANKA EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -*> S AMO ZA ODRASLE -► 156 SU/MIN -+KISSUNE 24 UR V ŽIVO skladove dražbe je povsem nemogoča. Če je za tretjo veljalo, da se družbe pred dražbo mcf seboj niso uspele dogovoriti in so paketi dosegali tudi štirikratno vrednost izklicne cene, temu tokrat ni bilo tako. Od 194 paketov, kolikor jih je bilo tokrat uvrščenih na dražbo, sta samo dvema paketoma zrasli ceni. Tokrat sta bila 'rekorderja' ljubljanska Delo in Drogerija, za oba bodo morali kupci odšteti štiri odstotke več, kot je zanju zahteval Sklad. Za štirideset^ odstotkov ponujenih paketov so bile družbe za upravljanje pripravljene plačati ponujeno ceno, med njimi so paketi Poslovnega sistema Mercator, Fructala iz Ajdovščine, Term Čatež, komunalnih in gradbenih podjetij, med gorenjskimi podjetji se je najbolje odrezalo kamniško Komunalno podjetje, Loka iz Škofje Loke, Tosama iz Domžal, Uko iz Krope, SGP Tržič in škofjeloško Slikopleskarstvo, družbe so za njihove pakete pristale na zahtevano ceno. Sklad pa se je med dražbo odločil tudi za kar nekaj umikov; paketi tovarne Peko iz Tržiča, K.očne in KAM-BUSa iz Kamnika ter kranjske Varnosti so tista gorenjska podjetja, poleg še jetij niso uspeli dobiti svojega lastnika. Paket kranjskega podjetja Varnost je sklad umaknil takoj, ko je bilo jasno, da nobena od družb za upravljanje tokrat zanj ni pripravljena odšteti polne cene. Najvišje znižanje je doživel paket kranjske Iskre Stikala, družba za upravljanje Aktiva bo zanj odštela le 72 odstotkov izklicne cene, sicer pa so družbe tokrat kupile kar za skoraj štiriinštiridseset odstotkov paketov po nižji ceni od izklicne. • U. Špehar IVULIIVU Jft VKI^JIliN IULAK menjalnjca' NAKUmi/IHODKNl I NAKUWVWKXWN1 I NAKUfNl/HtOOAIM 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA j Kranj.Trtič) 19,30 AVAL Bled 89,70 AVAL Kranjska gora 80,40 BANKA CREDTTANSALT d.d. tj 89,50 £ROS($tti1 Mayr), Kranj 88,90 GEOSS Medvod« 89,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88/15 HRANILNICA LON, d.d.Kim) 80,80 HKSViprad Medvode 89,50 HIDAtrtnlca L|ubl|ana 90.00 HRAM ROŽICE Mengee 80,7$ ILIRIKA Jesenice 88,55 BrVEST Škofje Loki 80.80 LEMAKranl 80,80 MIKEL Stranice 80,78 NEPOS (Škofja Loki, TnU) 80,60 PBS d.d. (na vseh postih) 8O0 ROBSON Mengeš 89,80 SHP-SJov. hran. In pos. Kranj 80,70 8KB (Kranj, Radovljica, 8fc Loka) 88.00 SLOVENU ATURIST Boh. Blstrtca 88,15 SLOVENUATLnsT Jesenice 89,30 SZKB Bleg. mesto Žiri 88,80 tal Kranj «9,80 TALONŽsL pestaj Maji I i*i, 7g Bknji 89,80 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d. Sk. Loka VMLFANKranl VKILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Trtic POVPREČNI TEČAJ 89,70 88,80 88,60 89,90 89.80 80,80 89,40 90,40 90,20 00.10 00,30 00,10 00,20 90,3$ 00,10 90,20 00,30 90,24 90,25 90.40 00,20 99,29 90,05 00,05 90,00 90.20 00,10 90.2$ 90.20 00,1$ 90.20 00,10 00,50 00.15 00,35 00,10 90,10 00,00 00.19 12,52 12,65 12,60 12,60 12,74 12,72 12,28 12.70 12,60 12,70 12,72 12,55 12.7$ 12,70 12,70 12.66 12,81 11,80 12,70 12,70 12.48 12,20 12.8$ 12,22 12.72 12,7$ 12,85 12,70 12,4$ 12,74 12,70 12,72 12,20 12.84 12,80 12,78 12,00 12,80 12,80 12,84 12,80 12.80 12.77 12,79 12.80 12,8$ 12,78 12,80 12,71 12,92 12,80 12,80 12,70 12.92 12,90 12,78 12,80 12,79 12,85 12,78 12.8$ 12,78 12,76 12,76 12,81 7,88 7,80 7,7$ 7,80 8,0$ 8,00 7,84 7,80 7,80 8,03 8,06 7.00 8,00 8,00 7,91 8,05 7,9$ 7,50 8,19 8,00 7.80 7,64 7,90 7,70 8.98 8,0$ 7.80 8,10 7,8$ 8,00 8,0$ 8,10 7,01 8.27 8,20 6,20 8,20 8,20 8,20 8.« 0,00 8.20 8.18 8,28 8,2$ 9,20 8,15 3,20 8,20 8.49 8,20 8.30 8,20 8.39 8,2$ 8,30 8.20 8,20 8,20 8,25 8,38 8,20 8.20 8,20 8,24 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podane za tečajnico nam sporočalo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede ne ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. STEKLO •S ZCI O I£Z Prešernova 17, Kranj, tel./tax:064/221-202 Za lepše trenutke življenja! OPEL ASTRA '96 ZA 600 DEM NIŽJE CENE 3 ^GODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE Dodaja vozil, servis in rezervni deli *vtotehna W0 Id d.o.o. *'fltar Koroška c. 53 a, Kranj, tel.: 064/212 191, 224 621, faks: 064/212 191 Gpren|skaćy Banka Banka tj posluhom sCe//wj'e ne&teto. f/masno;/i/v o&i, otroci isi (m//hi&/1. .Ae le eno, oe£. Jo mft/Ane^ in oe/iA&, xo nutao&t1 in ru?nioyoev&. Ja/ (VxaAa ze/ja/mi & o (//ayartyes/i nurascu. predpraznicna ponudba posojil & Potrošniška posojila za vse namene, z odplačilno dobo od 6 mesecev do 36 mesecev, za nakup novega avtomobila pa tudi do 48 mesecev. Q> Konkurenčne obrestne mere: • odplačilna doba do 6 mesecev. T-i- 8,0% letno • odplačilna doba do 12 mesecev T+l 0,0% letno • odplačilna doba do 36 mesecev - gotovina T+l 1,5% letno • odplačilna doba do 48 mesecev - dokumentarno T+11,0% letno (v času odplačevanja posojila zaračunava banka 0,1% mesečno, od vsakokratnega stanja posojila obrestno maržo, ki se kot dadatek prišteva k obrestni meri) Q> Če z našo banko poslovno še ne sodelujete, se obrestna mera poveča le za 1 odstotno točko. Q> Vso potrebno dokumentacijo, ki jo morate predložiti, je možno dobiti na vseh bančnih okencih Gorenjske banke d.d., Kranj oz. v času sejmov v paviljonu Gorenjske banke na Gorenjskem sejmu. Če pa želite vam jo pošljemo tudi na dom. A Informacije dobite po telefonu: 064/221-446 Int. 412. Gorenjska^ Banka Banka«/ posluhom KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Novo v Slogi Nov servis pa še hišni sejem Kranj - Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj in podjetje Moto Zib d.o.o. Jesenice bosta v petek v zadružnih prostorih v industrijski coni na Primskovem odprla servis kmetijskih strojev, v katerem bodo za začetek servisirali SIP-ove stroje ter traktorje Zetor in Lindner. Jeseniško podjejte, ki je zastopnik za prodajo traktorjev Lindner, bo v Slogo preselilo tudi prodajo traktorjev. Sloga bo ob koncu tega tedna pripravila tudi "hišni sejem", na katerem bo kupcem ponujala kmetijsko mehanizacijo, reprodukcijski material in ostalo kmetijsko "blago". V času sejma, ki bo v petek odprt od 10. do 17. ure in v soboto od 9. do 15. ure, bodo za nekatere izdelke veljale nekoliko nižje cene. • CZ. Izobraževanje kmetov in kmetic Trženje kmetijskih pridelkov Žiri - Ker je kmetijske pridelke lažje pridelati, kot jih potlej prodati, so se v škofjeloški enoti kmetijske svetovalne službe odločili, da prvo predavanje v novi jesensko zimski izobraževalni sezoni namenijo prav temu vprašanju. Predavanje z naslovom Trženje kmetijskih pridelkov bo v četrtek, 7. decembra, ob devetih dopoldne v sejni sobi zadružnega doma v Žireh. Predavala bo dipl. inž. Olga Oblak, ki bo predavanje popestrila tudi z barvnimi diapozitivi.. Ženske bolezni Žiri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in aktiv žena Žiri vabita na predavanje dr. Marjete Podlipnik o ženskih boleznih. Predavanje bo v petek, 8. decembra, ob 15. uri v osnovni šoli v Žireh. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov Češnjica - V petek, 8. decembra, ob 15.30 bo v zadružnem domu na Češnjici predavanje Mire Primožič o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za kmete. Na predavanje vabita škofjeloška kmetijska svetovalna služba in aktiv žena Češnjica. • CZ. Pri Brdarju v Vinharjah Srečanje predstavnikov turističnih kmetij Vinharje - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba vsako leto pripravi srečanje kmetov, ki se že ukvarjajo s kmečkim turizmom ah se na to dejavnost šele pripravljajo. Letošnje srečanje bo v ponedeljek, 11. decembra, (z začetkom ob pol sedmih zvečer) na kmetiji Miloša Stanonika, po domače pri Brdarju v Vinharjah. Veterinarska inšpektorica bo predavala o izpolnjevanju sanitarnih in tehničnih pogojev za opravljanje turistične dejavnosti in o tem, kaj na tem področju obeta nova zakonodaja. Na srečanju bodo predstavili tudi vlogo in dejavnost škofjeloške obrtne zbornice ter program kmetijskega izobraževanja za letošnjo jesensko zimsko sezono. Po predavanjih bo večerja in tudi priložnost za pogovor in za izmenjavo izkušenj. • CZ. Kmetijska svetovalna služba Dan krompirja Šenčur - Kmetijska svetovalna služba bo v petek (z začetkom ob pol desetih dopoldne) pripravila v Domu krajanov v Šenčurju "Dan krompirja". Priznana strokovnjaka s področja pridelovanja jedilnega in semenskega krompirja dipl. inž. Tadej Sluga in dr. Miloš KuŠ bosta predstavila nove sorte krompirja, govorila pa bosta tudi o tehnologiji pridelovanja ter problematiki varstva krompirja. Semenarna Ljubljana m Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj bosta pripravila razstavo krompirjevih sort. • CZ. KMETIJSKA t^^rrn ~a f TRGOVINA V-*"V^I Idi KMETIJSKA TRGOVINA CEGNAR v sodelovanju s podjetjem Unichem iz Ljubljane organizira predavanje g. SLAVKA ZGONCA Predavanje bo v petek, 8. 12. 1995, ob 19. uri v kulturnem domu sv. Duh pri Škofji Loki. VLJUDNO VABLJENI! Da ne bi delali škode v gozdovih! Novoletna jelka - brez jelke V tržiški občini bodo na predlog župana Pavleta Rupar ja od 18. decembra dalje svoji*0 občanom brezplačno delili novoletna oz. božična drevesca. Ker je jelka ogrožen* gozdarji ne dovolijo, da bi jo ogrožali še s izsekavanjem za novoletne okraske. Kranj • Približuje se čas, ko bomo stanovanja, hiše, poslovne prostore, vasi, ulice in mesta okrasili z božičnimi oz. novoletnimi drevesci. Čeprav so umetne novoletne jelke, kakršne ponujajo trgovci, po izgledu že zelo podobne naravnim, se večina vendarle odloča za postavitev drevesc, ki imajo svoje korenine v naravi. Gozdarji in vsi drugi, ki jim ni vseeno,1 kaj se dogaja z gorenjskim (in slovenskim) gozdom, ob tem opozarjajo na spoštovanje predpisov, predvsem pa na razumno poseganje v gozd. Ko si je tržiški župan Pavle Rupar ogledoval občinske gozdove, se mu je porodila zamisel, da bi občina v evropskem letu varstva narave, predvsem pa zato, da bi preprečili nenadzorovano sekanje drevesc v tržiških gozdovih, svojim občanom brezplačno ponudila božična oz. novoletna drevesca. Župan bo svojo zamisel v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kranj in republiškim skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi uresnittl: od 18. decembra dalje bodo drevesca zastonj delili v atriju občinske stavbe. Da pri tem ne bo prihajalo do zlorab, bodo od vsakega zahtevah, da bo status "tržiškega občana" izkazal z osebnim dokumentom. Predvidevajo, da bo okoli tristo drevesc že zadoščalo za potrebe Andrej Avsenek, vodja blejske enote> se dogovorili, da bodo letos z republuj ne pa iz območnih enot, pozvali la?0^ gozdov in občane k temu, da naJJL tako dovolj ogrožene gozdove ne »ajo nestrokovno in nenadzorovan sak gozdni lastnik bo lahko brezP18^ 3 dobil deset "plomb" (to pomeni' g* V Smrekke od 660 do 1.430 tolarjev Gozdno gospodarstvo Bled bo smrektce, ki jih je pridobilo pri čiščenju driavnih gozdov, prodaja' h v skladiim na Rečici in v Bohinjski Bistrici, verjetno pa tudi na Jesenicah. Cena bo odvisna od velikosti. Za meter veliko bo treba odšteti 660 tolarjev, za poldrugi meter veliko 990 in za dvometrsko 1.430 tolarjev. občine in da "akcija" občinskega proračuna ne bo olajšala za več kot 60 tisoč tolarjev. "Če bomo vsaj deloma preprečili nenadzorovan posek, bo namen dosežen," pravi župan in poudarja, da bo v prednovoletnem času tudi komunalni redar poostril nadzor. Župan pa ima "v žepu še eno idejo, ki jo 00 (po italijanskem vzoru) poskušal uresničiti prihodnje leto. Gre za to, da bi občanom ponudili drevesca, posajena v lončke, in da bi ta drevesca potlej, ko bi bila primerna velika, ob koncu leta okrasili v božično novoletna drevesca. Na večje poseke le z odločbo v žepu Za podobno pobudo, kakršno je dal tržiški župan Pavle Rupar, drugje na Gorenjskem za zdaj še nismo slišali, je pa to tema, o kateri v teh dneh precej resno razmišljajo v Zavodu za gozdove Slovenije oz. v njunih območnih enotah na Bledu in v Kranju. Kot je povedal no doDU deset "plomb" (to pomen1 bo toliko drevesc lahko posekal v sVGH gozdu in jih podelil sorodnikom, WL teljem, znancem in drugim), medtcfl> bo za posek večjega števila dre^j moral pridobiti odločbo zavoda gozdove in plačati "plombe", dovoljuje le posek, ki ne bo škoduj gozdu, in sicer posek drevesc Fj; daljnovodi in na pašnikih, drevesc^ jih izločijo iz preveč gostih sestoj^ Jelke ni dovoljeno sekati, ker je rjj zdaj na Gorenjskem zelo malo p* JJj . sicer je precej ogrožena. V blejski so lani izdali okoli dva tisoč "pl00, letos pa jih bodo verjetno še več. Na Hrvaško in v Srbijo pa niČL Če so nekdaj v gozdovih na obm<« nekdanje kranjske, tržiške in loške občine pred novim letom pose*j tudi do petdeset tisoč smrečic*, katerih so jih veliko* prodali tudi . Hrvaško in v Srbijo, jih bo zdaj, »^J izvoz precej zapleten in drag, po kranjske območne enote zavod« 1 gozdove zadoščalo za domače V°.a približno šest tisoč. Toliko imajo zalogi tudi plomb, ki jih bodo lastni*: gozdov izdajali na sedežu kraje*:, enot Tržič, Škofja Loka, Kokra, z^J niki, Poljane in Kranj. Lastniki go^JJ ki bodo želeli poseati več kot okrasnih drevesc, bodo morali P°. ^ plomb (cena je deset tolarjev) prio^ j; še odločbo, ki določa pogoje za P08^ prodajo drevesc se ukvarjajo predvsjv nekateri kmetje iz okolice Šen*^ Besnice, Cerkelj, deloma pa tufl* škofjeloškega območja. • C. Zapl*^ Dogovor med zbornico, upravo in ministrstvom Veterinarji preložili opozorilno stavko Ministrstvo bo zavodom poravnalo stare obveznosti do 20. decembra. Ljubljana - Ker je država vili do konca novemb zamujala pri plačilu nalog, ki jih je veterinarski službi predpisala z odredbo o obveznih ukrepih za odkrivanje in pre Vlada predlaga spremembo zakona o veterin^ Poenostavili bodo lastninjenj; Ljubljana - Republiška vlada je predlagala državnemu zboru, postopek lastninjenja zavodov. V zavodih so z lastninjenjem že začeli. Po veljavnem zafc0''t(,ifl ra, poravnalo do 20. decembra, decembrske račune pa januarja prihodnje leto. Če za državno lastnino prenesli na Veterinarski zavod Slovenije in utjA ^ar delež občin, za preostanek lastnine pa bi tako kot vsa ostala P Jji pC(j( morah pripraviti program lastninskega preoblikovanja in ga _ t* Uvrs agenciji, v gorenjskem živinorejsko veterinarskem zavodu ^ Tyifi očitno pametnejši od ostalih in so bolezni, so veterinarji za pe tek, L decembra, napovedali, da bodo prenehali ukrepati na vilo iz proračuna za premoženja, ki bi "ostal po nolranji razdelitvi in notranjem - f področju t.i. obveznega pnhodnje leto. Veten- delnic, ni primerna rešitev. Še posebej zato ne, ker gre **A zdravstvenega varstva živali, narska zbornica se bo zamotan, dolgotrajen in drag postopek (v nekaterih primerih p1.5,8 letošnja proračunska bodo pripravili in bodo tudi ostanek prepustili državi. V večini o sredstva, jih bozagoto- zavodov pa so ob pripravi programa ugotovili, da javna PrtK^p vk SI £at< Prirc velesl prav •fedis P« to »cele vojte . Ui tpvnj flalor ki G lanj Pravi Letč nas r odbo fcem »ami ysaki "npr. »aert Spi Še P0'< kui k , nar Pa obi Lo Pre obi \io o Vi K Na odr slab, *aši ; N; tako olo skupaj s predstavniki republiške veteri presegli vrednost družbenega kapitala za lastninjenje). Doslej dva veterinarska zavoda v Sloveniji oddala program lastninjenrj, narske uprave tudi pri- tem pa bi e*nemu od njih ostalo za javno prodajo vsega osem mu > ~ že lani sklenili, da program* -j »kol prečevanje živalskih kužnih to^ ne bodo zadoščaja dragega postopka lastninjenja in skromnega ostanka ^rem0^!«] Prist ^eti «*m Pre< bilo očitno boljše od Kranjčanov le v začetku tekme. Triglavan* zlasti dobro zaigrali proti koncu srečanja, ko so se Polzela*10^ Kivsem približali. Zlati so se izkazali Drobnjak, Krčma* , afnar. Na lestvici Al lige vodi ekipa Smelt Olimpije p1* Interierjem in Idrijo, Triglav pa je na zadnjem, dvanajstem me* V soboto v Kranj prihaja ekipa Litostroja. V A2 košarkarski ligi je Loka Kava gostila Smelt OlimpiJ^ mladi. Ločani so zanesljivo slavili 85:74 (41:26). Na lestvici^ ekipa Kraškega zidarja, ki ima 23 točk, na drugem do četn . mestu pa so Pivovarna Laško, Krka in Loka kava s po 21 točka Ločani v soboto odhajajo na derbi kroga v Laško, kamor vaDJ tudi svoje navijače (prijave v bifeju hale Poden). Tudi košarkarji Didakte iz Radovljice so v soboto za^JeoVs novo zmago in se še učvrstili na čelu B lige. Tokrat so bili nji«?01 e Reke, ki so moralij Rezu i sol "ja jfc guMim prvakinje, ekipo Jezice, ter izgubila 64:74 (28:36). Ločanke so §H 'žrtev" košarkarji Snežnika Kočevske r svojem terenu priznati premoč Gorenjcev. Rezultat je bil 58w1 V športni dvorani na Podnu-pa je bil v soboto tudi dert>' ženski ligi. Domača ekipa Odeje Marmorja je gostila drža*^ a ekipa Odeje Marmorj Hce, ter izgubila 64:74 (28:jo/, lmiou*« — dobro začele in vodile do 10. minute, nato pa so izkušenejše goS) prevzele pobudo in zanesljivo slavile. • D.R., V.S. KARATE IZJEMNI USPEH KRANJČANOV Reka je bila v soboto, 2. decembra, prizorišče pr*e\j mednarodnega turnirja z imenom "Dan borilačkih vešiin« » , gaje organiziral Karate klub Ina Delta Rijeka. Organizatorji»J Izjemno dobro organizacijo pokazali željo, da bi ta turnir p0* tradicionalen. j; Predtekmovanja so bila dopoldna, popoldan pa je skuJ?&L zabavnim programom potekalo finale v vseh kategorijah, samega tekmovanja v karateju je bilo tudi tekmovanje v ju(£( izpeljali pa so tudi modno revijo kimon, nekaj plesnih točk, tudi nekaj demonstracij karateja, juda, aikida in tai chi chuafl3. Turnirja se je udeležilo sedem klubov iz različnih držav s skup 160 udeleženci, tekmovalo pa se je v vseh starostnih kategorij3^ katah, ter borbah. Karate klub Kranja je na to tekmovanje p°*t osem tekmovalcev, ki so v veliki konkurenci dosegli izje01" rezultate. fli V borbah pri mlajših mladincih sta v kategoriji nad ^ kilogramov osvojila Andrej Fojkar drugo in Igor Stoja*0 tretje mesto. • so Od osmih tekmovalcev jih je sedem tekmovalo v katah in vS dosegli visoka mesta. V starostni kate gori i mlajših dečkov je Matej Ristič tretje mesto, Luka Podgorelec pa peto mesto. J\ Pri starejših dečkih je Matic Pelcel osvojil drugo in A*1 Oblak tretje mesto. ^ je V mladinski konkurenci sta nastopila Adi DžuzdanoviČ. * osvojil tretje mesto in Andrej Fojkar, ki je bil peti. jjji Pri dekletih pa je nastopila le Bojana Dujovič v kate? starejših deklic in osvojila tretje mesto. • Andrej Kožuh . PLAVANJE TRIGLAV TRETJI Plavalni klub Olimpija je minuli konec tedna pripravil dober, tokrat že 4. mednarodni plavalni miting Mi kl a vi 95. ;\ Na mitingu imajo pravico sodelovati deklice kategorij * (letnik 1982/83) in B (letnik 1984 in mlajše) ter dečki A (!e{» 1981/82) in B (letnik 1983 in mlajši). Skupini A sta plavali' ^ metrske discipline, skupini B pa 50- metrske. Tokrat seTjJjjje. bazenu v Tivoliju zbralo 557 iz 28 klubov Slovenije, I^Hjj Slovaške, Češke, Hrvaške in Makedonije. Med ekipami j.e ^ najboljša zagrebška Mladost, ki je zbrala 8023 točk, druga f A prva ekipa prireditelja tekmovanja Olimpija s 7335 točkarnii pa .kranjski Triglav s 6945 točkami. Radovljica je bila peta s j3 točkami. Najboljša plavalka skupine A ie bila Breznik, ll ^ (Olimpija), ki je na 100 m kravi dosegla 683 točk, v skupim Jjjj Kumprej Tanja z ravenskega Fužinarja, ki je na 50 rn V d dosegla 570 točk. Med dečki je bil v skupini A najboljši K° jjji Slaven (Mladost Zagreb) s 742 točkami na 100 m prsno, v skup B pa Ilirjan Radoševič Luka s 485 točkami na 50 m prsno, j j( Med Gorenjci so bili najboljši: Kranjčanki Kovač Neža, ^ zmagala v skupini A na 100 m prsno s časom 1:17,53, in Can ^ Anja, ki je bila najboljša na 50 m hrbtno s časonv-^j) Radovljičan Jenko Jan je zmagal na 100 m hrbtno s ca < 1:04,25, Kranjčan Kovač Jaka pa je bil tretji na 100 m P1* časom 1:09,94. • I. B. UMETNOSTNO DRSANJE USPEŠEN ZAČETEK SEZONE JESENIŠKIH DRSALCEV Jesenice, 4. decembra - Z zavzetim in vztrajnim "-izpred vsem v mlajših selekcijah tekmovalci in tekmovalke drs ga kluba Jesenice dosegajo vedno boljše rezultate. ^ V novi sezoni so prve lepe uspehe dosegli na niednaro* p kriteriju v Celju, kjer sta se najbolj izkazala Alenka Zi« Grega Urbas med mladinci. . 0 # Tudi s tekmovanjem za pokal Slovenije v Ljubljani s i Jeseničani vrnili zadovoljni. Pri mladincih je Grega Urbas zi° y v tej kategoriji pa so Jeseničani tudi ekipno zasedli prvo mes jj, pionirskih vrstah sta Nena Stojanovič in Teodora PoŠtič zrn t> ekipno pa so bili Jeseničani drugi. 0$tfc Naslednji mednarodni izziv čaka mlade jeseniške umeVL !P:: IfMtfJI z dolgoletno prakso in mednar-* odno kvalifikacijo. Knjigo z zgovornim naslovom "Spet zavoj k bregu - ne, hvala," K> govori o novih spoznanjih pri učenju smučanja in predvsem 0 tem, kako si pri smučarskih užitkih na snegu lahko pomagaš sam in kako ti pomagajo drugi, sta avtorja skupaj z založnikom (Knjižna zadruga) predstavila v okviru letošnjega sejma Šport ^ rekreacija v Ljubljani. Ob predstavitvi sta tudi poudarila, da So jima pri nastajanju knjige pomagali mnogi, zlasti pa sta hvaležna tovarni Elan in Tiskarna knjigoveznica Radovljica. V. Stanovnik ili ZWm % ŠPORTNO PLEZANJE DOBILI SMO ŠE ZADNJE DRŽAVNE PRVAKE Preteklo soboto se je končalo državno prvenstvo rudi za srednje kategorije. Kljub temu da so bili kar trije prvaki od štirih znani že pred tekmo, je bilo na umetni steni v Škofji Loki izredno razburljivo. Novi državni prvaki so postali: Katarina Štremfelj pri starejših deklicah in Maja Šuštar pri kadetinjah, ter Aleš Česen pri starejših dečkih in Matej Sova pri kadetih. Tekmo je ponovno vzorno organiziral Plezalni klub iz Škofje Loke. Kar v treh kategorijah smo dobili zmagovalce šele po dodatnem plezanju najboljših dveh v superfinalu. Medtem ko so potekali boji za skupno razvrstitev v vseh kategorijah le za ostala mesta, pa je bilo pn kadetih dolgo časa precej negotovo, kdo bo zmagovalec. Skupno zmago v letošnjem državnem prvenstvu si je končno z dobrim sobotnim nastopom priplezal Matej Sova, ki je ugnal domačina Aleša Strojana. Rezultati iz Škofje Loke • st. deklice: 1. Katarina Štremfelj, 2. Blaža Klemenčič (obe PK Škofja Loka), 3. Špela Šeliga (Šaleški AO); kadetinje: 1. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 2. Katja Šturm (AO Lj. Matica), 3. Rebeka Poček (SPO Radovljica); st. dečki: 1. Blaž Rant, 2. Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič); kadeti: 1. Matej Sova (ŠPO Tržič), 2. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 3. Tomaž Jevšnik (Šaleški AO). Skupna uvrstitev državnega prvenstva - st. deklice: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. Saša Truden (ŠPO Tržič), 3. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka); 4. Špela Šeliga, 5. Urša Šeliga (obe Šaleški AOJ; kadetinje: 1. Maja Šuštar (AO IJ-Matica), 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 3. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica}, 4. Katja Šturm (AO Lj-Matica), 5. Alenka Krejan (Posavski AK); st. dečki: 1. Aleš Česen, 2. Blaž Rant, 3. Anže Štremfelj (vsi PK Škofja Loka), 4. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), 5. Boštjan Potočnik (AO Impol); kadeti: 1. Matej Sova (ŠPO Tržič), 2. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 3. Peter Bračič. 4. Tomaž Jevšnik, 5. Gorazd Hren (vsi Šaleški AO). • Andrej Štremfelj NAŠI ODLIČNI V SHEFFIELDU Po tretji tekmi za svetovni pokal, Id je bila pretekli konec tedna v Birminghamu, se je del naše reprezentance udeležil še mednarodne boulder tekme (plezanje kratkih plezalnih smeri v nizkih stenah) v Sheffieldu. Na prvem mestu je tokrat treba omeniti odlično 5. mesto Vilija Gučka, ki je v konkurenci 35 tekmovalcev pustil za seboj celo vrsto znanih imen. Gučkova odlična uvrstitev je po izvrstnih rezultatih Martine Čufar v svetovnem pokalu lep prispevek moškega dela reprezentance k zelo uspešni sezoni. Zmagal je Malcolm Smith (GB), drugi je bil Eli Chevieux (CH) in tretji Mark Leaxh (GB). Tudi naš drugi predstavnik Aljoša Gorm se je uvrstil v finale in na koncu zasedel 12. mesto. Pri ženskah sta bili naši dve prav tako odlični, čeprav konkurenca v ženskem delu ni bila tako močna kot pri moških. Zmagala je Rusinja Choumilova, na drugem in tretjem mestu pa sta bili Metka Lukančič in Martina Čufar. T. Česen STRELSTVO PIŠTOLARJIPREDOSELJ ŠE VEDNO NEPORAŽENI Ekipa Predoslej, ki nastopa v II. slovenski ligi z zračno pištolo, je v petem krogu gostila ekipo D. Poženel iz Rečice pri Laškem. Predosljani so ponovno dokazali svojo kvaliteto in z rezultatom 1630:1612 krogov ugnali goste in tako osvojili svojo peto zaporedno zmago. Slabše pa je nastopila ekipa, ki nastopa v II. slovenski ligi s standardno zračno puško. Tokrat so na strelišču v Predosljah gostili strelce IX. korpusa iz Pirana, ki pa zaradi oslabljenih domačinov (brez Andreje Malovrh) niso imeli težkega dela in so s 1683 krogi ugnali Predosljane (1646 krogov). • F. Mubi FRANC KALAN Bil sem priča nenavadno spoštljivemu pogrebu. Na mestnem pokopališču v Škofji Loki smo se v oljem krogu 30. novembra 1995 poslovili od prijatelja, priznanega športnega pedagoga in kulturnega delavca Franceta Kalana. Stanovski kolegi, prijatelji in krajani so se želeli pokloniti njegovemu spominu v večjem številu. On pa je še pred nekaj tedni, do konca utrujen od hude bolezni, ielel svoj mir in tišino. In res! Bilo je spokojno mirno, le na drugi strani pokopališča je zazvenela pesem Tišina, ta prelepa spremljevalka mnogih lalostnih trenutkov. Nato pa se mu je še prijatelj in stanovski kolega zahvalil za opravljeno pedagoško delo in prijetno drulenje, s skrbno izbranimi besedami, ki so do solz ganile vse prisotne. France Kalan je bil rojen pred 82 leti v Škofji Loku Po zaključeni gimnaziji se je vpisal na Vojno akademijo v Beogradu, jo končal 193/. in nato kot oficir služboval na: Otočcu, Sušaku, Novem Sadu in Mariboru. Po drugi svetovni vojni pa je nadaljeval študij telesne vzgoje in zemljepisa na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V zelo usodnih dneh za slovenski narod, po okupaciji 1941., se je kot zaveden domoljub še isto leto vključil v OF v Škofji Loki, kasneje pa je v Ljubljani opravljal različne naloge vse do 2. avgusta 1944, ko je bil zaradi izdajstva aretiran in zaprt. Jeseni 1945 je bil z dekretom nameščen kot učitelj telesne vzgoje najprej na nižji, nato pa na višji Gimnaziji v Škofji Loki Imel je izjemen občutek in veselje za delo z mladino. Zato ni naključje, da je ie v prvih povojnih letih začel s taborjenji, tečaji plavanja in smučanja, šolo v naravi, poletnimi planinskimi pohodi, Spormimi popoldnevi, med prvimi v Sloveniji ustanovil šolsko športno društvo, gradil šolske in druge športne objekte, organiziral in tudi sam tekmoval za športno značko ZREN itd Za svoje zadovoljstvo je tekmoval v orodni telovadbi (športni gimnastiki), smučarskih skokih in maratonih, osemkrat pa prehodil tudi Slovensko planinsko transverzalo. Skoraj deset let je vodil občinski aktiv učiteljev telesne vzgoje. Skratka, bil je delaven, urejen in dober pedagog, s pravo mero občutka za poloiaj in ielje učencev. Kljub 6-članski druiini in polni zaposlitvi je svoje znanje in sposobnosti prenašal tudi v krajevne organizacije in društva. Bil je denimo: prvi knjiiničar Ljudske knjiinice in njen ustanovni član, predsednik Kulturno umetniškega društva, predsednik Fiskulturnega društva, član Turističnega društva, predsednik Ljudske tehnike itd Z navidezno lahkoto je počel vse mogoče: zbiral knjige, študiral, prevajal, učil, treniral, tekmoval in planiral še dolgo po upokojitvi 1973. Vsa leta je z velikim veseljem in ponosom spremljal razvoj slovenskega smučanja. V zadnjem obdobju pa je o tej temi še posebej rad spregovoril s svojim sinom Jarom. Zgradil si je dom, kije bil vedno pravo druiinsko ognjišče, kjer je gostoljubno sprejemal prijatelje in znance. Za svoje obseino in kvalitetno opravljeno delo ni dobil vseh priznanj, ki bi jih zaslužil. Zato naj bo ta zapis le skromna zahvala in pogled na njegovo ustvarjalno pot. Š hvaleinostjo se ga bomo spominjali učenci, sodelavci in prijatelji, s katerimi se je tako zelo rad družil. • Ivan Križ nar POČITNIŠKI SMUČARSKI TEČAJ Kranj - Kljub temu da Mestna občina Kranj Športni zvezi Kranja namenja skoraj nič ah izredno malo sredstev, ta vseeno skrbi, da se aktivnosti odvijajo. Tako bo v času božično-novoletnih počitnic organizirala prevozni smučarski tečaj na Pokljuki. Tečaj bo namenjen tako začetnikom kot dobrim smučarjem. Zadnji rok za prijavo je 20. decembra 1995. Dodatne informacije nudijo: ŠPORTNA ZVEZA KRANJ, tel. (064) 21 11 76 ali 21 12 35. • Jože Marinček SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 So severni steni in druga doživetja med imalajsko smučarsko odpravo SKI8000. HIMALAJSKA ODPRAVA NA SIJOČO STENO Gašerbrum pomeni v jeziku domačinov Sijoča stena. Kdor je videl barvito žarenje sončnega zahoda v skalnih in ledenih prepadih m na grebenih teh gora, ie ve zakaj. Vrhov s tem imenom je sedem, naš cilj Gašerbrum 1 pa je Hed njimi najvišji. Imenuje se tudi Hidden peak ' Skrita gora, ker pogled nanjo zapira obzidje nižjih, šest in sedem tisoč metrov visokih vrhov. Vodja Slovenske smučarske himalajske odprave SKI 8000 Gašerbrum 1, kot se je uradno imenovala, je bil Ljubljančan Janez Golob, pri Petinpetdesetih letin še vedno izvrsten alpinist. 'Ata" v prenesenem in dobesednem pomenu je °U zadolien predvsem za organizacijo in l*peljavo "podjetja", ki se imenuje himalajska odprava. Med tremi petindvajsetletnimi "mlad-c\", odličnimi alpinisti in smučarji je bil Janezov pi Urban, poleg njega pa še Celjan Matic Jošt m mojster strmih spustov s sneino desko Zirovčan Marko Čar. Simon Čopi iz Bovca jih p imel enaintrideset, sam pa sem bil na svoji °smi himalajski odpravi pri petintridesetih letih I« drugi najstarejši član. Na svojih prvih treh himalajskih odpravah sem bil najmlajši med Mani. Kje so že tisti časi! Kot običajno sem Prevzel tudi zanimivo, zahtevno in včasih nehvaležno- vlogo zdravnika odprave, ki je svojevrsten izziv, morda celo večji od vloge Plezalca. V sposobnosti tovarišev nisem dvomil, saj je vsak imel za seboj odlične dosežke, PORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN Člani odprave SKI 8000 na ledeniku Abruzzi, zadaj Gašerbrum 1. Od leve proti desni Simon Čopi, Matic Jošt, Marko čar, Iztok Tomazin, Urban in Janez Golob. skrbela pa me je njihova neizkušenost na velikih višinah. Edini sem bil že večkrat nad osem tisoč metri, prav izkušenost pa ie tam dostikrat odločilna za uspeh ali celo za preživetje. Absolutnih resnic v Himalaji ni, kar se starosti himalajcev tiče pa zaenkrat velja, da so najboljša leta za plezanje v najvišjih gorah med tridesetim in štiridesetim. Takrat je praviloma najboljše razmerje med izkušenostjo, preudarnostjo, vzdržljivostjo in močjo. Seveda so tudi izjeme.Vrhunsko dejanje v Himalaji, najsi bo to plezanje, smučanje ali kaj drugega, zahteva ie med pripravami, ki se navadno začnejo od pol do enega leta prej, toliko časa in energije, da postane način iiv ljenja in ne le veliki cilj ali športni izziv. Pomemben del naporov mora biti usmerjen v zbiranje denarja in opreme, saj smo alpinisti sami za vse - brez managerjev, trenerjev in drugih, ki sicer skrbijo za športna moštva. Treningi in druge priprave moštva SKI 8000, odlični vzponi in smučarski spusti v domačih in tujih gorah, so bili zabeljeni Z množico težav. Negotovost odhoda je bila spričo pomanjkanja denarja rdeča nit naših skrbi. Minevale so desetine sestankov, stotine telefonskih pogovorov, iskanje sponzorjev, nagajanje temnih sopotnikov našega alpinizma...poleg naših nemajhnih službenih, študijskih in drugih obveznosti. Družine himalajcev imajo pomembno vlogo - pomagajo in trpijo. Slednje še posebej velja za čas po odhodu odprave v gore na drugem koncu sveta, ko so pretrgani vsi stiki in ostanejo predvsem skrbi in upanja. Konec maja smo vendarle odšli, siti vseh neprijetnosti in negotovosti, željni prihoda v svet visokih gora, ki mu vsak na poseben način pripadamo. Iz Zagreba smo s postanki v Zurichu in Amsterdamu prileteli v Pakistan, v deželo, ki se ponaša z mnogimi od najvišjih, najtežjih in najlepših gora na svetu. Na časmem mestu med njimi je bila naša gora, Gašerbrum 1. KOMENTAR PREJELI SMO Nevarna razmerja Jože Novak, zunanji sodelavec Nepričakovano priznanje slovenske vlade t. i. Zvezne republike Jugoslavije je še vedno v središču pozornosti slovenske politične javnosti. Predvsem seveda zato, ker nihče ni znal (ali hotel) povedati tehtnih razlogov, ki so slovensko vlado vodili v tako nepričakovano dejanje. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v petek na posebni tiskovni konferenci pojasnjeval, zakaj je vlada priznala ZRJ. Najbolj čudno je Drnovškovo stališče, da priznanje ni povezano z nasledstvom po rajnki Jugoslaviji. Dosedaj je večina političnih komentatorjev menila, da bo Slovenija lahko pogojevala mednarodno priznanje Srbije z ureditvijo odprtih računov iz bivše Jugoslavije. Janez Janša ie ie pred dvema letoma predlagal, da naj bi pogojevali odpravo ekonomskih in kulturnih sankcij proti Srbiji z ureditvijo nasledstva po bivši Jugoslaviji. Predsednik vlade dr. Drnovšek poleg tega tudi z besedico ni omenil premoien-ja slovenskih podjetij, ki ga je leta 1991 Srbija enostavno nacionalizirala. Vrednost tega premoženja je (bila) nekaj milijard nemških mark. Ravno tako Drnovšek tudi ni omenil vojne škode, ki jo je Jugoslovanska armada povzročila med vojno za Slovenijo leta 1991. Po oceni Peterletove vlade je JLA povzročila za nekaj milijard dolarjev vojne škode. Edini nekoliko prepričljivejši razlog za priznanje ZRJ je dejstvo, da se bodo z uresničevanjem mirovnega sporazuma v Daytonu verjetno normalizirale razmere na Balkanu, toda vseeno to ni nobeno opravičilo za enostransko in prehitro potezo slovenske vlade, ki je s tem zaigrala pomemben adut v odnosih s Srbijo. Do priznanja ZRJ je najbolj verjetno prišlo zaradi močnih pritiskov srbskega lobija v Sloveniji, ki ie od začekta leta pritiska, da naj bi Čimprej navezali diplomatske in gospodarske stike s Srbijo. Najprej je to marca letos zahteval Zmago Jelinčič, ki je ie leta 1984 v Beogradu v srbščini izdal knjigo o zdravilnih zeliščih. Zanimivo je, da Jelinčič ni zahteval, da Srbija vrne ukradeno slovensko premoienje in plača vojno odškodnino. Kmalu zatem so na neuradni obisk v Ljubljano prišli srbski ekonomisti. Takrat so mediji, ki so močno naklonjeni predsedniku Kučanu propagirali, da je potrebno čimprej navezati stike s Srbijo. Danes se Jelinčič kar sam ponuja za prvega slovenskega veleposlanika v Beogradu, seveda pa mu ne pade na pamet, da bi zahteval, da naj bi Srbi vrnili tisto, kar so ukradli. Na Drnovškovi tiskovni konferenci smo lahko opazili tudi Špelo Furlan, tiskovno predstavnico predsednika Kučana, kar seveda ni običajno. Kot pravijo politični opazovalci, se je omenjena gospa pojavila februarja 1994 skupaj s Kučanovim svetovalcem generalom Zorcem, na tiskovni konferenci Janeza Janše v času največjih polemik med Janšo in Kučanom o pristojnostih nad Slovensko vojsko. Zato lahko upravičeno domnevamo, da se je Drnovšek s stisnjenimi zobmi odločil, da bo vlada priznala ZRJ, ker se je moral ukloniti pritisku močnega Kučanovega prosrbskega lobija. Kot opozarjajo nekateri politični opazovalci, se je navezovanje (neuradnih) stikov s Srbijo začelo potem, ko je bil v začetku leta v Mladini objavljen intervju z nekdanjim načelnikom KOS JLA Aleksandrom Vasilievičem, v katerem je povedal, da je Milan Kučan v času sluienja vojaškega roka sodeloval s KOS. čez nekaj mesecev je v Slovenijo prišel na turistični obisk zloglasni general Milan Aksentijevič. Kot pravijo dobro obveščeni viri je bil pred nekaj dnevi na obisku v Ljubljani Vuko-man Zarič, srbski poslovnei iz Cipra, ki je s pomočjo Tarna pobral mastne provizije. Zato je ZLDS v parlamentu s takšno ihto sprejela driavna poroštva za Tam, čeprav je celo dr. Joie Mencinger povedal, da Tarna ni mogoče rešiti. Upam, da nas ne bodo prepričevali, da se ne vrečamo na Balkan, kajti iz njega sploh še nismo odšli. Lastnik podjetja PROINFO, d. o. o., Kranj izkoristil invalida Zaradi nesreče sem bil prisiljen zamenjati sluibo in se tako znašel pri samostojnem podjetniku Marku Vra-ničarju, lastniku podjetja PROINFO, d.o.o., Kranj. Po dogovoru s SPIZ-om smo podpisali pogodbo za enoletno prekvalifikacijo, katere stroške krije SPIZ in potem nastopi redna zaposlitev. To leto je g. Vraničar za mentorstvo zavod izkoristil v največji molni meri in slutil lepe vsote, seveda tudi za dneve, ko sem bil opravičeno odsoten (preverjeno!). Leto se je bliialo koncu pogodbe in g. Vraničar mi je zagotavljal, prav tako socialnim delavkam, redno zaposlitev ali vsaj podaljšanje prekvalifikacije za pol leta, kar bi bilo zanj seveda zastonj! S tem je bil dolian napisati mnenje, za katerega je socialnim delavkam trdil, da ga bo napisal, a je meni osebno lagal, da ga je ie poslal... Po dveh mesecih dela sem g. Vraničarja prosil za zasluženo plačilo in se je začel ne Kljub vsemu s s^ jem Tomo Polajnar SLOVENSKI LUNIN H0Ut>An 1996 S»0M M A -PKAT-iftA To, da Luna vpliva na naše življenje, so vedeli že v davnih časih. Kako pa zdaj vpliva na setev in opravila na vrtu, polju, sečnjo lesa, razmnoževanje živa!1, operativne posege in zdravljenje, hujšanje in za kakšna opravila ter posle J' primeren določen dan, boste najbolj temeljito izvedeli iz Slovenskega Lunineg* koledarja 1996, ki ga je za Vas pripravila Meta Malus. ! Cena koledarja je ista kot lam, 660 SIT. K tej ceni je treba prišteti še 5 * prometnega davka, torej je skupna cena 693 SIT Za lanske stalne naročnike je koledar 10 % cenejši - le 624 SIT. Zato Vafl! priporočamo, da se ob naročilu odločite za stalno naročnino. Poštnina fll vračunana v ceni. • Vaša naročila sprejemamo na naslov CZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 610°° Ljubljana ali po telefonu 061/173 53 60. NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek)............................................................................................. Naslov.................................................................................... Pošta......................... 1. Nepreklicno naročam Slovenski Lunin koledar 1996. Pošljite mi ga po povzetju. 2. Želim postati stalni naročnik Slovenskega Luninega koledarja z 10 % popustom. Želeno obkrožite: ____fah (kot navadno pri denarjuA izgovarjati, da mi bo pM* *v«>ii; takoj, ko njemu za mentor* 1 vo plača SPIZ. Vedel sem, ko sem j slišali in nikoli se še nisva videli. Marija je spet planila v jok. se še nisva Toda včasih, ko človek ne ve več, kaj bi, se oprime vsake bilke, ki jo vidi pred seboj... Marija mi je v pregrganih stavkih začela pripovedovati o svoji hiši in o vrtu, s katerim je veliko dela. "Sama sem za vse," jepotoiila. Sin študira v Ljubljani in se bolj poredko vrača domov. Zmeraj se zgovarja na izpite." "Nimate nobenih drugih sorodnikov?" sem pohitela z vprašanjem, ker nisem ielela, da bi mislila, da mi je v nadlego. "Imam. Še preveč. Nekaterih še poznala nisem!" je planilo iz nje. Potem je začela neutolažljivo jokati. Tesno mije bilo pri srcu, ko sem jo poslušala. Nisem videla njenega obraza niti se mi ni sanjalo, kaj bi to pomenilo. "Saj vem, da vas nadlegujem," se je čez doglo časa spet slišalo. "Toda ne morem drugače... nekomu moram povedati... nekomu moram zaupati. Za nasvet bi rada prosila vedeievalko, ker res ne vem, kaj naj naredim..." In potem sva bili spet nekaj časa tiho. Bogve, kaj se lahko zgodi, da se mora človek v svoji stiski obrniti na vedeievalko. "Pred pol leta mi je umrl mot," se je na drugi strani spet oglasila Marija. Jecljaje je pripovedovala podrobnosti o trenutkih, ko se mu je zazrla v obraz. In potem tisti grozni šok. Ko se ji je krik ustavil v grlu in ko se ni mogla niti premakniti. Zdelo se ji je, da je za nekaj časa izgubila zavest. Toda potem je začela kričati na ves glas, da je njen sin ves prestrašen prinorel iz zgornjega nadstropja, ne vedoč, kaj se dogaja. "Tega, kar se je dogajalo potem, se ne spominjam več aobro. Bilo je kot v Žrožnih morastih sanjah pa vsi tisti ljudje, i so prihajali in odhajali in mi stiskali roko ter me objemali v tolaibo. Sestra me je silila naj kaj pojem, toda ie misel na hrano mi je bila odvratna. Drugi so mi kupili črna oblačila, ker nisem bila sposobna misliti s svojo glavo. Zadnje popoldne jeJ>ilo najhuje. Tega sploh ne morem opisati... Oprostite mi, ker tako zmedeno govorim... " Potolaiila sem jo. Kakor sem vedela in znala. "Ne vem točno kdaj, toda nenadoma sem zagledala neko tujo iensko, ki je za roko driala fantka. Čudno se mi je zdelo, kaj počne zraven nas. Nikamor je nisem mogla dati, k nobenemu sorodstvu ni sodila. Spominjam se, da sva se s sinom enkrat spogledala, toda to je bilo vse... Tista mora je minila. Ljudje so se porazgubili po domovih in s sinom sva ostala sama. Čez čas je prišlo njegovo dekle in še onadva sta izginila v svoji sobi. Bala sem se ugasniti luč. Povsod okrog mene so se risali strahovi in če sem le zaprla oči, sem pred seboj videla prizore, ki so se odvijali z neverjetno naglico: najino prvo srečanje, rojstvo sina, potovanje na Ohridsko jezero, drobni prepiri. Celo tega sem se spomnila, ko me je pred leti enkrat samkrat udaril. Veste, pa ni bilo nič takega. Malo je bil pijan, jaz sem mu pa ugovarjala. Na to pa je bil silno občutljiv. Kaj ienska lahko in kaj ne." Marija mi je potem začela podrobno opisovati njuno skupno iivljenje. Njeno pripovedovanje je bilo tako iivo, da sem si brez večjih teiav predstavljal roie, ki jih je imela na oknih in kanarčke, ki jih je gojil njen mot "Največkrat sem jih morala hraniti sama!" se je prvič malo zasmejala. "Potem je nekega lepega dne prišlo pismo. Od odvetnika. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo do zapuščinske razprave na sodišču še daleč... vsaj tako so mi dali vedeti." Marija je spet planila v neutolailjiv jok. Pogledala sem na uro. Minila je ie ura, kar sem dvignila telefonsko slušalko. "V tistem pismu je pisalo, da je imel moj moi še enega sina in da ga je priznal in da ima sedaj ta otrok prav take pravice, kot bi bil najin. Tedaj sem mislila, da bom umrla. To je bilo huje kot... kot.. kot..." "Čez čas so se pred menoj zbudili drobci s pokopališča. Spomnila sem se neznane ienske, ki je bila skupaj z otrokom. Vedela sem, čigavo je bilo pismo. Šele naslednji dan sem ga bila sposobna prebrati. Pisala mi je, da sta se z mojim moiem poznala še več kot 15 let. Da je prihajal k njej, ko je imel službene opravke na tistem koncu Slovenije. In da sta se krasno razumela. In da je imel malega rad. Da se je z njim igral in da sta skupaj sestavljala modele letal. Ona ga je razumela in mu včasih po sluibeni plati svetovala in ga spremljala pri poslovnih partnerjih." "Moj svet se je podrl. Vse tisto, kar ffl11 toliko pomenilo, se je sesulo v prah. Vene1V samem dnevu sem videla, da je bilo rflOl iivljenje ena velika lai. Vse, kar sem verje' in v kar sem zaupala, je bila lai, lat lat..""Zakaj potem hočete iti k vedet1' valki?" me je zanimalo. t "Zato, da mi bo povedala, če je tisti otr° res njegov. In tudi zato, da bom videla, če m bom morala dati kakšen dele i." ^ "O, saj ne bo šlo tako enostavno! Ne boj*, se pustila. Verjemite mi, da se ne bom- rf% dam na pol klavir, moje roie, kanar**r avto? Vse to sva imela skupaj. Ničesar ni ?tl samo moje ali samo njegovo. Bilo je najt110' razumete, najino!!!?" n Marija je med jokom začela kričati-ienskah, ki so brez sramu in se nastavl)aJ ■ moškim. O svetu, ki je pokvarjen in mu n prav nič verjeti." Q "Mogoče pa bi^ bilo bolje, če bi se s gospo dobili in se pogovorili?" .t. Marija je umolknila. Očitno sem rev nekaj takega, kar ji ni bilo všeč. -J "Ko -bi šli tudi vi skozi podoben pekel m jaz, kaj takega ne bi predlagali!" je rnwc jezno odgovorila. "Kaj pa pravi na to vaš sin?" - "Jezen je. Še dobro, da ima dekle, ki i potolaii in mu stoji ob strani, drugače " vem, kako bi bilo." "Lahko o vaši usodi kaj napišem? Marija se je takoj strinjala. ,Q "Mogoče bo kakšni pomagalo, da ne ° doiivela kaj podobnega kot jaz," je dodaia> preene se je poslovila. ^ "Nikar mi ne zamerite, če sem va ukradla toliko časa za svoje teiave!" ml > rekla ob slovesu. Toda, Se preden sem jo lahko prosila, t™ me še kdaj pokliče, da bi mi povedala, ko se je vse skupaj rešilo, je ie odlo*1 telefonsko številko. Upam, da Marija danes te ve, kako in ^ Kaj pa ji je svetovala vedeievalko Mira, p najbri ne bom nikoli izvedela. H, ni Ko* Km Pre v* A*« te K Ni ki 1*6 te t? fes r3 nt rt«, Wca o odvzemu ^tojnosti županu ^dvorske občine 1'tniki SKD v preddvorski občinskem svetu smo se m' J EVor,v'' ^na elanek iu~ si J" 6omo odgovarjali, "tav bi mu marsičemu oporekali. Nismo stran- to* i ^ in menimo, da je bolje, J* o konkretnih nespora-up^h pogovorimo. \tor* tir kfUan;M pa nas >e sPod~ i w° PisanJe predsednika se.tonskega sveta Preddvor, *a Je bilo prikazano, da \ Ž!)anu odvzete pristojnos-l^r zaradi tega marsikaj v ^ ne bo narejeno, in da je ifi^Plod neke nove "čmo-koalicije, kar je med Wt uPravl^eno porajalo Ig j na vprašanja. Resnica L'c> da nobene pristojnosti niso bile odvzete, le *iiurna določila o financir-% *rt*jevnih skupnosti je a«1] loa/ trfba izpolniti. Ideja o a ^an P° ^6 nasta^a PreSreun ki Ijv^ nekaterih članov Pa za Preddvor Se £ »etiko naredili. ^Pkler imamo v statutu \FPone krajevne skupnosti, t e~te treba tudi ustrezno Locirati. Pripravljeni pa vi se pogovarjati tudi o MjG.čni organiziranosti v to$> s tem, da mora biti *0]Vljen enakomeren raz-^l5eh krajev v občini, s tyi!m poudarkom na raz-L demografsko ogroženih O^' Seveda Pa ie tako lp.f.mbne spremembe treba E loti s spremembo statuta I Pohodnih obravnavah %?°rm krajanov, ne pa z j kom. *0/etem le z na^e stran* Eyfea končana, za v prikri* pa vodstvu občine ^'ogamo, da se o bistve-jL stvareh poskušajo pre- us*laditi tudi 5 tetami, in da predloge za svet bolje pripravijo. I^niki SKD: Stane Bergant, I Kri in Srečo Robiek %' nekdaj ljubljenega ffnjskega Jjnozdavnika **ka Bedenka I S?1.Pripadnika generacije, Pl h? Prem^ada za obor-I th i Prestara za poza-pi^dvojnih dogodkov, me i ^je gospodov A. Pauli-**etra Smuka pod rei jh* nas^ovom v rubriki Wujje'' smo" Gorenjskega Spi PSorčilo. Zato se ie Bol: opravičujem svojcem ^ega g. Bedenka, ker Sb iaz Ponovno oiivl-^Pomin na njihove teike jfo^' Toda moram se ogla- *Ubtfrav oom s tem Mogoče P0 " cenjenega prijatelja. K(i*0rno branje vseh ob-^nljn*h prispevkov pod >0 oh* nas'ovom 5 primerja-% 5t°ječe dokumentacije, Jjity?0teg mnoiice zgodo-mu? netočnosti gospodov \li*a m Smuka, vsaj štiri \:na mnenja o vzrokih g- Bedenka. Da jih \8edenka so obsodili na * Ho°dniki iz Ljubljane, ker S^rProtoval brezsmiselne-Ptranju velikonemškemu Reichu. Za nemško oblast ie bil ta uboj medslovenski obračun, ki se njih ne tiče. (Povzetek članka A. Paulina v rubriki "Prejeli smo", Gorenjski glas z dne 26. 9. 1995). - Vinko Bedenk je umrl mučeniške smrti, ker se je odločno in pogumno protivit boljševiški nevarnosti in se iz ljubezni do svoje domovine in do vas Gorenjcev zvesto priznal k Reichu. (Karawanken Bote 23. 9. 1942 - Gorenjski muzej). - Gorenjsko partizansko vodstvo je v drugi polovici julija 1942. leta odločilo, da je vsak poskus bratomorne vojne treba zatreti ie v kali. Zato je Janeza Brodarja, dr. Vinka Bedenka, Antona Umnika kot okupatorjeve sodelavce in organizatorje belogardizma obsodilo na smrt. Smrtna kazen nad dr. Bedenkom je bila izvršena 2. 9. 1994 (Ivo Jan, kronika Kokrški odred I str. 370). • Gospod Bedenk je imel veliko napako. Bil je lahkoveren v odnosu do Nemcev in do lastnih soljudi. To zadnje ga je stalo iivljenja. To pa zasluti ponovno obremenjevanje udeleiencev ali njihovih svojcev s travmami tistega časa pri prevrednotenju nekaterih medvojnih dogodkov na Gorenjskem. (Povzetek članka g. Smuka v hibriki "Pisma" Gorenjski glas 7. 11. 1995). Ker imamo tako o smrti g. Bedenka štiri vzročno si nasprotujoča mnenja, si bom dovolil, povedati tudi svoje: - Gospod Bedenk je umrl, ker je kot nesporno priljubljena in vplivna oseba takratnega časa, naivno nasedal gestapovskim igram in propagandi ter v tej svoji naivnosti skušal tudi pregovoriti Samčevega Janeza, da bi počenjal isto, kar je potem počenjal njegov brat Miha Same v nadaljnjih letih okupacije nad Gorenjci in tudi sinom pokojnega g. Bedenka. Če je bilo to počenjanje vojni zločin, pa naj presodijo pristojni. Tako je proti koncu okupacije razmišljala in govorila večina Gorenjcev z ieljo, da se tragedija Bedenkove dru-line čimprej pozabi, kar se je tudi zgodilo. Tisti posamezniki, ki so mislili drugače, pa so g. Bedenka v njegovi naivnosti ie pred smrtjo in po njej, pustili na cedilu. Danes pa si njihov potomci privoščijo oiivljanje travm z nekakšnim evropskim prevrednotenjem zgodovine, kot piše g. Smuk. V zvezi z napletanjem o "evropski" samoohranitveni in dovoljeni kolaboraciji, pa me resnično moti na naivnost in nevedenje preračunano zamolčevanje tega, kar je Evropa resnično naredila s svojimi kolaboranti, kot so bili Quislihg, Petain, Laval -da ne naštevam naprej • in njihovimi somišljeniki. Po drugi strani pa sem prepričan, da bi bili od nacistov okupirani evropski narodi, če bi imeli svoj Mladi vrh, svoje Draigoše, Janče, Jelenov lleb, Graško goro in nazadnje, svojo Poljano, ponosni na take svoje samoohranitvene in driavot-vome pomnike in jih ne bi popljuvali s "posameznimi vojaško nepomembnimi partizanskimi provokacijami", kot piše g. Smuk. Opravičujem se za vulgarnost, ki mi jo bo kdo očital. Toda vsem takim in podobnim pisunom o dovoljeni kolaboraciji, bi za preteklost, sedanjost in za prihodnost rad odgovoril s preprosto, pošteno in ie dolgo znano zdravo kmečko resnico, da prdniti in rinček stisniti istočasno ni mogoče in tako tudi kolabor-iranje in osvobajanje, ter osamosvajanje, istočasno zdruieno v enem narodu, ni moino. Temu se v Evropi smejejo. Zato sem za pribli-ievanje Evropi z miselnim in dejanskim vzorcem driavot- vornega narodnega ponosa, p.S.Nočem biti mrhovinar. Ne cij brez-obzirno brska po ne pa s prekopavanjem kosti maram> da bi izpadel kot kosteh ene in druge strani. V političnem boju za oblast. uavaSki istirjenec, ki zaradi Zato se v zvezi s to tematiko Kristijan Perko petdeset let trajajočih frustra- ne bom več oglašal. ZANIMIVOSTI Danes goduje Miklavž Ko je bil Miklavž nekoliko mlajši Čas pusti svojo sled na prav vsaki stvari. Razvoj, napredek, vse to je pustilo svojo sled tudi v Miklavževanju, sta v pogovoru ugotavljala Anton Bukovnik in Frančiška Ekar. December je bil v otroških očeh vedno mesec pričakovanja. Najprej je v niso prišel Miklavž, nato Božiček, v zadnjih nekaj desetletjih de-dek Mraz. Le kaj mi bo letos prinesel? Se bo ustavil pri nas doma, sem bil dovolj priden? Vprašanja, Id so si jih male flave neumorno postavljale, rvi je k hiši prišel Miklavž. Pa ni prihajal nikoli sam. Spremljali so ga angeli in seveda parklji. Ko se je pred hišo zaslišalo rožljanje verig, so se otroci poskrili pod mize. Odprla so se vrata... "Ko so se odprla vrata, se je v izbi vedno prikazalo nekaj ognja. Očitno je eden od parkeljnov pred vrati zažgal nekaj bencina. Prav zato sem mislila, da so vrata v pekel nekje tam pri naših vratih, da se je ogenj prikazal, ko so prilezli iz svojega domovanja na zemljo," se spominja Frančiška Ekar. "V hišo je stopil Miklavž, spremljala sta ga dva angela in cela četa parkeljnov. Eden je bil še posebej hud, ravili smo mu Lucifer in je bil še posebej hud. Ta je s seboj nosil velik pleten koš, v katerem ie nosil na glavo obrnjeno lutko. Iz koša so se videle samo noge, tako da smo otroci mislili, da je Lucifer v koš stlačil porednega otroka. Strah je bil zato še večji, stiskali smo se v kotu pri mizi in čakali." Ob prihodu Miklavža je vsak otrok moral zmohti očenaš. Otroci so sedeli za mizo v kotu klopi, pred hudički sta jih na vsaki strani mize 'varovala' starša, med njimi in črnimi zverini- cami pa je bila miza. A gorje tistemu, ki ni hotel moliti. Parkeljni so mizo ročno umaknili, zažvenketali z verigami, nato pa so zagotovo molili prav vsi. Ko so zmolili, je Miklavž po sobi vrgel nekaj krhljev, pa jabolk, hrušk, orehov, kaka dva dneva pred mik-lavževanjem so se fantje odpravili po vasi od hiše do hiše in nabirali dobrote za Miklavžev koš. To so počeli Eribližno do konca vojne, asneje ne več. A včasih ni mogel biti vsakdo Miklavž ali parkelj, {'e pripovedoval Anton Bu-:ovniK. Ta čast je pripadala samo tistim pravim fantom, ki so preživeli fantovski krst. Ko so bili zadosti stari, to pa je bilo nekako ob koncu šole, so starejši fantje za svoj podmladek organizirali krst. Vse nove člane so stisnili pod veliko sito in jih ?rav pošteno polili z vinom, o krstu so fantje zvečer lahko hodili na vas, na vaški ples in seveda bili Miklavži in Parklji. Priprave pa so bile hudo tajna stvar. Zanje so vedeli skorajda samo tisti, ki jih je tisto leto doletela ta čast. Delitev vlog je bila zelo hierarhična, začel si kot angel, napredoval v parkelj-na in kasneje lahko postal Lucifer ali Miklavž. Ko so s košem hodili po vasi in zbirali prispevke za Miklavževa darila, skorajda ni bilo hiše, kjer ne bi ničesar dobili. Tako so slavnostni večer vsakič pričakali dobro pripravljeni. Obhodili so celo vas, precej več, kot obhodijo današnji tupališki Miklavži. V zadnjem času je postala konkurenca tudi na tem področju huda stvar, vsak kraj pa hoče imeti svoje domače parkeljne in Miklavža. Obleka je bila včasih hudo pomembna reč. Miklavž je imel lepo belo obleko in zakrivljeno pastirsko palico. Črni vragi so bili zares črni in kosmati, odeti v kožuhe, namazani s sajami. Prav slednje so dekleta najbolj sovražile. Ne glede na to, da so vragom še dopoldne in morda celo popoldne pomagali krpati njihovo parkeljst-vo, so bile zvečer brez prizanašanja tarče črnih rok. Takrat se je to pozabilo, dekleta pa so bila po odhodu Miklavževega sprehoda skorajda tako črne, kot mali vragi sami. V Tupaličah ima miklav-ževanje zares dolgo tradicijo, ki je bila za kratek čas menda prekinjena le med vojno. Danes so parkeljni mlajši in manjši, taki, ki bi jih črni vražički nekdaj strašili, sedaj strašijo druge. Miklavž prav tako ne pride več v vsako hišo. Pa ne po svoji krivdi. Ponekod pravijo, da je za obiskovalci vse umazano, spet drugje ne odprejo vrat, ker se malčki črnih pojav preveč bojijo. Kakorkoli, tudi delovno področje se je tupališkim parkljem nekoliko skrčilo, pa vendar pogumno vztraja- {o še naprej. Kot vsako leto )odo tudi letos prišli k gospe Frančiški, ta bo iz omare potegnila lepo oprano in zlikano obleko. Ko se bodo po obhodu utrujeni vračali, bodo pri njej obleko zopet pustili umazano. Pa nič ne de. Frančiška prav dobro ve, da je tradicijo treba ohranjati, njen pralni stroj pa bo kot že tolikokrat prej poskrbel za umazanijo. Miklavž, pravijo, da bo, vsi tisti žlehtni' pa se že lahko začnejo tresti od strahu. Pa ne premočno. • U. Spehar Medi Sun MEDICINSKI IN ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Kidričeva 47a, SI-64000 Kranj Tel./fax: 064/21 87 87 Pomožna zdravilna sredstva Ortopedski pripomočki Program inkontinence Nogavice proti krčnim žilam Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure * VELIKA IZBIRA PERILA IZ ANGORA VOLNE ZA ŽENSKE IN MOŠKE. # NAJ VAM BO TOPLO! IZDELKI IZ MERINO VOLNE. ^Praznično de kotirana darila %fc GORENJSKI GLAS • 28. STRAN HALO, GLASOV KAŽIPOT a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 g QLA.(§0 V KAŽIPOT M Napojilo x« objavo eprsjomomo po tete/onu 064t223-Utfaksu 0641222-917 ali osebno m Zoisovi 1 v Kranju oz. povošti - dolZ30. ure dan prod Uidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki' Izredno ugodna. NAJ - NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 IZPIT ZA TO VORNJAK V Avto šoli B. & B. IN AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET Palmanova 19.12., Madžarska - Lenti 7.12., Trst 19.12. Rozman, tel.: 064/715-249 SILVESTROVANJE Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 V ŠPANIJI Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 TeUfax: 064/325-257 Tekstilna trgovina "CVETKA" Tel: 064/225-162 DU TRŽIČ Cena samo 600 DEM. JA-MITOURS, Kranj, tel.:224-130 ali 213-160 Pralni stroj P. S. 608X Sušilecperila S. P. 600 X Barvni TV BTV 51-55 TTX Prodajni pogoji: gotovina: 13 % popusta teki: 10 obrokov brez obresti, NOVOLETNI POPUSTI že za samo 57.520,-že za samo 39.770.-že od 48.000.- dalje Sporočamo, da bo od 27. 11. do 31.12. trgovina odprta od 9. -19. ure, sobota od 9. - 12. ure. Dobro založena trgovina vas VABI in PRIČAKUJE, tudi na MIKLAVŽEVEM sejmu v Kranju. Organizira v decembru 1995 tečaj DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA. Inf. na tel.: 52-155 MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg7 PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 VINO -DARILA VINOTEKA VIKY, ŠENČUR GASILSKA 9 064 41 384 Lenti, 14.12., božični Munchen 16.12., Trst 12.12. Drinovec tel.: 064/731-050 Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih*vinogradnikov: že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširili ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa se nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudi: ob nedeljah. NUDIMO PROSTOR ZA SKUPINE! Odprli smo nov prostor za večje skupine. Nudimo hrano po naročilu. Rezervacije: Gostilna - Pizzerija Dare, tel.: 221-051 ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? i HALO PI-BtP 221-051 NAKUPOVALNI IZLET BUNDE od 3.000 - 4.900, otr. puliji 1.200, flanela srajce 1000.-, otr. trenirke 1.300 -1.700, bluze 1.900, otr bunde 1.900 - 4.500, Nakup na več čekovi TRGOVINA TOSCANA, Tomšičeva 15, Kranj (v starem mestnem jedru) HALO PI-BIP, 221-051, DOSTAVA PIZZ, MALIC, ZREZKOV, PIŠČANCEV, KALAMAROV IN SOLAT - PO NAROČILU! na Madžarsko • LENTI - vsak četretk in soboto ob 2.30 uri, odhod: avtobusna postaja Kranj, Hotel Creina in izpred športne dvorane na Planini. Tel.: 064/214-963 Milan LEKERO - NOVA TEL ŠT.: 245-125, 245-124 Dobavimo in montiramo rolete, alu žaluzije, lamelne in plise zavese. Nudimo Vam tudi veliko izbiro notranjih vrat, strešnih oken in podstrešnih stopnic ter furnirane ali folirizirane stropne, stenske in talne obloge. Vljudno vabljeni! LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO 10 ŽE PEČENIH, BOGATO OBLOŽENIH SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH PIZZ! DOSTAVA NA DOM ZA 2.500.- SIT! organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 LEKERO do.o. Razstavno prodajni salon C. na Rupo 45 Kokrica pri Kranju Tel:245125 ali 245124 AKCIJA PEČENIH PIZZ! Tel: 221-051 ZAČETNI {RAČUNALNIŠKI TEČAJ i OBLIKO VANJE IZ organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 GLINE NADALJEVALNI TEČAJ KNJIGOVODSTVA REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK NAKUPOVALNI IZLET MEDIACOM, do.o. Bleiweisova 6, Kranj SOBNI DIGITALNI TERMOSTATI KRANJ: urnik: sobote od 15. - 16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,00 SIT BLED: urnik: sobote, nedelje od 18. • 19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT, otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenej drsalk 200 SITJESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. - 15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247,081/651-014, Mavsarjeva 46, 61357 Notranje gorice Palmanova 19.12., Madžarska - Lenti 16.12. Telefon: 242-356 Konrad Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 od 9.600 do 11.600 SIT (mod. Intellitherm), mod. Danfoss TP 5 E -11.200 SIT, mod IMIT CRX/2 9.500 SIT, kotlovna avtomatika 9.600 SIT. TERMOTECNICA • TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586. ELEKT. ORODJE vrtalni stroj 580 VV-SIT 7.900, kotni brusilnik 1800 W - SIT 15.800, vibrac. BLACK & DECKER vrtalnik 400 W - SIT 6.400, baterij, izvijač BD 9018 - SIT 4.000. FELISATTI TERMOTECNICA -TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586. (100 m od trga levo) OUNI GORILNIKI Lamborghini 16-47 KW - SIT 33.300, garnit. za cisterno 5.900 SIT, dize Danfoss 800 SIT. term. rad. ventil Oventrop 3.000 SIT. meš. ventil Besser 1" SIT 3.500. TERMOTECNICA-TRBIZ - tel.: 0039-428-2586. & HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 223 111 Izleti V Avstrijo Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in ostale, da organizira v sredo, 20. decembra, enodnevni izlet v Avstrijo. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 223-433. V neznano Kranj • Planinska sekcija Alpe-tour Kranj vabi na planinski izlet v neznano, ki bo v soboto, 9. decembra. Avtobus bo izpred Hotela Creina odpeljal ob 7.30. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijave in vplačila pri Jožetu škorcu na Golniku 44 ali po tel.: 46-400 do srede, 6. decembra. Prireditve M Duma Levantina Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 duet Duma Levantina -Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc -izvajal pesmi Židov, med njimi pretežni del pesmi sarajevskih in solunskih Židov. Predavanje z diapozitivi škofja Loka - V Knjižnici I. Tavčarja bodo jutri, v sredo, ob 18. uri R. Primic ob diapozitivih predstavil potovanje po Boliviji in Peruju. grmac Podbrezje 127/A Tel.: 064/731-500 BOGATA PONUDBA JEDI HIŠNE SPECIALITETE ajdovi in sirovi štruklji bakalca z žlinkrofi bedančev kotlet postrvi in škampi malice in nedeljska kosila POSEBNA SOBA ZA SKUPINE DO 30 LJUDI Odprto od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure. Vzdrževanje fotoaparatov škofja Loka - V Knjižnici I.Tavčarja bo v četrtek, 7. decembra, ob 17.30 Drago šetina predaval o delovanju in vzdrževanju fotoaparatov. "Imejmo se radi" škofja Loka - Folklorna skupina Tehnik Škofja Loka vabi v četrtek, 7. decembra, ob 19.30 na prireditev Imejmo se radi. Na prireditvi, ki bo v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku, bodo nastopili: Ivan Hudnik, Irena Vrčkovnik, Ansambel Vesna, Ansambel Glas Slovenije, Ansamberl Folklorne skupine Tehnik, Komorni pevski zbor Cecilija Kobal in drugi. Prireditev bo povezoval Marjan Šneberger. Miklavž v Škofji Loki Škofja Loka - Na Mestni trg v škofji Loki bo danes, v torek, ob 16.30 prišel Miklavž s svojimi parkeljni. Po krajšem programu bo otroke popeljal na Loški oder, kjer bo ob 17. uri igrica za otroke. Miklavževanje bo ob isti uri tudi v Frankovem naselju v atriju novega bloka. Miklavžev sejem Tržiču - V atriju občine Tržič bo še danes, v torek, odprt Miklavžev sejem. Uri pravljic škofja Loka - Jutri, v sredo, in v četrtek bosta obakrat ob 18. uri v Knjižnici Ivaaa Tavčarja uri pravljic z Majdo Oblak. Predavanja M Bolivija, Peru škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri predavanje z diapozitivi Bolivija, Peru.O fotoaparatih Škofja loka - V Knjtt*{j Tavčarja bo v organizaciji/_ Ažbe v četrtek, 7. decenjJJ 17.30 uri predavanje z nas»» delovanju in vzdrževanju g£KF atov. Predavai bo Drago V, >bči Obvestila t* Dom na Ermanovcu Planinski dom na Ermanovj v zimskem času oskrbo^, sobotah, nedeljah in Večje skupine naj se naj tel.: 695-022. Krvodajalska akcija Tržič - Rdeči križ SJJi obvešča, da bo krvodaJialsW,', ja v Tržiču danes in jutri, v * sredo, 5. in 6. decembra isije LePa 1 ol edn ta m- -si' lovoj «OVOJ btieti '»»tale ^silci Mov: Jfllavs &rn anil * za Ročk kitarista na Kranj - V knjižnici ^ ^ Kranj bosta v četrtek, 7. | >ra*i,-' bra, ob 13.15 nastopila njjj, .g"n ista Denis Bajželj in Anže mvo 5-ooo, Razstava slik Gluhodjj }8la* Žiri - V obnovljeni Galeji ^ Razstave ^ bode Žiri'bodo v' petek. S-^J^JJ« bra, ob 19. uri odprli ''Sito', izbranih del slikarja Iv vana dedova. znani brati« berem avos d.o.o., huje 231' tellfax 0641331 0i>j£ Prava računalniško^* - %■ Ko prižgete J Power Plus računal je takoj pripravljen*' Računalniški okojl $ MS MS DOS In MS Window» • it instalirani- Tako pa razen časa Prlh'* ko«1 tudi dtnar, aaj ja pag'«d \ 9 naša okna cenovno ugO"n - a-^R OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec JOŽE REBOLJ, dr . stom. speč otroškega in preventivnega zobozdravstva V spominu nam bo ostal kot dober sodelavec. Od njega se bomo poslovili jutri, 6. decembra 1995, ob 14.30 uri na kranjskem pokopališču. SODELAVCI ZOBNE POLIKLINIKE KRANJ OSMRTNICA Pravijo: imeti. Jaz pravim: imeti rad. Govorijo: uspeti. Jaz: ne umreti mlad. T. Pavček V boju z boleznijo, polna načrtov, da bi spet sedla v šolske klopi, nas je zapustila DIANA PAŠIĆ učenka 5. a razreda O. Š. A. T. Linharta Radovljica SOŠOLKE, SOŠOLCI, RAZREDNIČARKA IN KOLEKTIV ŠOLE Radovljica, 4. decembra 1995 l8|efon "Pan ITE ■C 'n L>ski o flii>— te Hi 2 novi jraz"1 bčina Bohinj misija za kmetijstvo in gozdarstvo nisija za kmetijstvo in gozdarstvo občine Bohinj, na podlagi 8?Pa 11. seje Občinskega sveta Občine Bohinj z dne 27. 11. f> objavlja za kmete na območju občine Bohinj za 1995 leto 'ednje TISE ^siranje obrestne mere za najete investicijske kredite, in w*r za: .^Vogradnjo in adaptacijo kmetijskih objektov, novogradnjo in adaptacijo objektov, namenjenih T9 dopolnilno dejavnost na kmetijah, ^etijsko mehanizacijo, l stalo kmetijsko opremo. cioV%n''c' vlo9e 23 vračilo že plačanih obresti v letu 1995 vložijo na '!°jS8Iov: Občina Bohinj, Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, savska c.35, 64264 Boh. Bistrica. i morajo priložiti potrdilo finančne institucije (banka, HKS) o mih obrestih v letu 1995. k za oddajo je 15. december 1995. . nanciranje nakupa teleta Anjo rejo - pitanje. «i m?silci morajo vlogi priložiti: in telet iz lastne reje za zgodbo o pitanju, sklenjeno z Gozdarskokmetijsko h* 9° Srednja vas v Bohinju, ,Wun o nakupu telet oz. potrdilo o pripustu, ^jjjvo o staležu živine, grdilo o oštevilčenju, tos se uveljavlja za teleta, težka do 120 kg in znaša 00,00 SIT/komad. k za oddajo vlog je 15. december 1995, in sicer na naslov: 'čina Bohinj, Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, 8'avska c. 35, 64264 Boh. Bistrica. K !?f|nanciranje analiz vzorcev zemlje in krme v višini 70 % od rstfj JJ* analize. a C ^lave sprejema Svetovalna služba v Bohinju, Srednja vas 73, 30 * decembra 1995 .ptetne informacije gl_ ^fon 723-400 ali 721-689 li i* t^datne informacije glede razpisov dobite pri g. Dušanu Joviču, J^sednik Komisije za kmetijstvo in gozdarstvo J*an Jovič, ing. u&art: Kramar, dipl. ing. 'RADII* aO*. OBLAČILA Prodam MLIN za kavo, znamke Bizerba, primeren za trgovine. 0331-849, po 16. uri 30151 Prodam barvno in ČB TV Iskra Panorama, ekran 59 cm. 0241-509 Prodam HI Fl stolp Samsung 360, cena zelo ugodna. Sebastjan Kovač, Visoko 11, 64212 Visoko_30179 AVTORADIO PIONEER in zvočnike, prodam. 0225-151 30201 Prodam VARILNI APARAT za avto-geno varjenje, vse v kompletu. IB723-750 30228 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7. Kranj, O221-037 ali 47-534 2 HLODOVINO in ŽAGAN LES vseh vrst stalno odkupujemo. Ugodne odkupne cene. Plačilo takoj! O 061/ 614-018 30121 Kupim 3/4 m3 suhega KOSTANJEVEGA LESA 3 cm debeline. O 66- 177 30101 GLASBILA LOKALI SYINTHESIZERJI Casio, Yamaha, Roland, po ugodnih cenah v trgovini SINKOPA.O 802-274 in 801-211 GR. MATERIAL SNEGOLOVCI po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319. zvečer Prodajamo in montiramo: LAMINAT-Nl PARKET po zelo ugodnih cenah. LEKERO, 0245-124, 245-125 29977 Prodam vrtna železna VRATA po zelo ugodni ceni. 041-663 30039 Prodam tarifno priklopno uro 220 V in starinska dvokrilna vrata. O 633- 862 30217 Suhe hrastove in kostanjeve deske ter letve 5x4. 0731-125 30227 Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto z ordinacijo, ena je opremljena. K 3 KERN Kranj, d.o.o. , 221-353 27962 Na Bledu oddam prostor (100m2) za majhno obrt. 078-693 29793 Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, ODDAJANJU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT 022-44-77 29868 Konjeniški klub Kranj NAJAME prostore in zemljišče za svojo dejavnost v bližini Kranja. Tel.: 212-886, zvečer to&LI OGLASI g? 223-444 ^^ARATI STROJI 'TEL YANNI,d.o.o., - KOM-PONUDBA. Ne izgubljajte jL Pokličite zastopnika na O p sil2'256- 064/218-317 23052 5jfSONIC TELEFONI, telefaxi, l* 'n telefonske centrale. Servis ^ ^skih aparatov. O 632-59524838 \i jS^SONIC-brezžični TELEFONI, s ali tfJR2*n RADIO . Sff ^^telefon. 0633-733 gozdarsko opremljen, ^ V^Tl. 064/697-079 «1143 2 %y< dvojno tipkovnico, daljši \ft> od 13.650 SIT dalje; plačilo v 2°roka. q 0609/630-102 27254 JJ° prodam ZAMRZOVALNO 0 in TV. 0311-553 29630 s telefonom in 30137 "o prodam CIRKULAR s 3 Motorjem, koritom in mizo. 30148 C^o prodam STROJ za vezenje X^_8 GLAV. 0241-694 3009B Hte, manjši REZKALNI STROJ Se Einžgarjeva 4 a, stan. 27, _30098 termoakumulacijsko PEČ 3 vv*£l7-573_30101 fig STROJ za kemijsko čiščenje snjam za osebni avto. Cena PIZZA DELOVni ČAS: .VSAKDAN OD 83° - 2200 IDE DEL J A OD llo0-22°j AKUMULATORJE vseh vrst najceneje na Gorenjskem nudimo v AGROIZBIRI Čirče. Primer: 12 V 100 Ah 9.490 SIT, 12 V 120 Ah 13.920 SIT, 12 V 160 Ah 15.490 SIT, 12 V 184 Ah 18.700 SIT. Nudimo dveletno garancijo, plačilo s čeki, servis. Pokličite nas na tel.: 064/324-802_30009 Prodam STRUŽNICO TNP 200 B. 0241-479, doma 241-413 sono Prodam MIZARSKI PONK. 0731-376 30114 Prodam ŠEPING za kovino znamke Klopp, dolžine 600 mm. 0874-030 Prodam 5 let staro NAKLADALKO SIP ŠEMPETER s hidravličnim dvigom grebena. 0730-727 30199 TURISTIČNO DRUŠTVO DOVJE -MOJSTRANA prireja v sredo, 6. 12. 1995, ob 18. uri v Kulturnem domu na Dovjem OKROGLO MIZO 0 možnostih financiranja in kreditiranja turističnih objektov VABLJENI vsi, ki vas ta tema zanima. VENERA klub in ženitna posredovalnica vabi vse, ki se sami in iščete družbo ali partnerja, na spoznavne večere s plesom. V Energoinvestu v Črnučah 9.12. ob 20. uri Miklavževanje z darili. Rezervacije in žrebanje vstopnic. Mobitel: 0609/631-868 15.12. srečanje v Lescah IZOBRAŽEVANJE Inštaliram angleščino za osnovne in srednje šole. O 56-095, 225-467 27550_ Instruiram vse osnovnošolske predmete. O 064/24-29-01 30129 KUPIM Hlodovino vseh vrst in celuloze odkupujemo. O 55-151, dopoldan, 57-848 zvečer 28530 £EM. 00609/628-133 xn7 skoraj novo PEČ na petrolej. v oglasnem oddelku. 30133 ^ALPO Cesta Staneta Žagarja 30, telefon: 331-656, 324-818,324-491, odprto vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. db 13. ure TAKOJŠNJA MENJAVA VAŠIH LETNIH GUM ZA ZIMSKE! VOZNIKI, POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST! Najem v Kranju (Stražišče) nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju in eanko stanovanje vnadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221-353 28773 250 m2 pisaren na Prešernovi oddamo, 350 m2 trgovino v Centru, prodamo. O 061/131-10-02 30142 Kranj - okolica najamem ali odkupim prostor za gostinski lokal. Q312-385 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ center lokal OPTIKA oddamo za 15 let, odkup inventarja in investicij obvezen, 35000 DEM, trgovski lokal potreben obnove 30 m2 v Tavčarjevi ulici, Planina III frizerski salon. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30236 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: Kranj Center 75 m2/l, po 2400 DEM/m2 v obnovljenem dijaškem domu; cca 300 m2 uporabnih površin za 150.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 30237 ZA NAŠE STRANKE NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE NA GORENJSKEM, V KRANJU ODDAMO večjo proizvodno halo, atraktivni lokal za trgovino ali agencijo, prostor za obrt in skladišče. APRON 331-292, 331-366_30243 Prodamo v Šk. Loki na odlični lokaciji prodamo poslovno-stano-vanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom, primeren za trgovino ali drugo poslovno dejavnost. K 3 KERN Kranj, 221-353 30254 Največja decembrska pohištvena akcija V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU - akcijski popusti do 35 % - več kot 1000 možnih vrst kuhinj - Izdelava sedežnih garnitur po meri - velika Izbira uvoženega pohištva iz zaloge - plačilo na obroke, prevoz, montaža ŠKOFJA LOKA Kidričeva 16 A tel.: 634-606 Delovni čas: 9.00- 12.00 in 15.00- 19.00, sobota 9.00-13.00 rada: omara z drsnimi vrati, 2. nagrada: jedilniška miza, 3. nagrada: klubska miza Pošiljajte rešene križanke in kupončke V petkovi številki Gorenjskega glasa smo objavili nagradno križanko in nagradni kuponček podjetja Sint, d.o.o., iz Škofje Loke. Z objavo kupončkov bomo nadaljevali do konca meseca decembra. Vaša naloga je, da kupončke zbirate. V prvih dneh januarja pa bomo med poslanimi križankami in kupončki izžrebali lepe nagrade. Torej, za rešitev križanke imate Še dovolj časa, prav tako tudi za zbiranje nagradnih kupončkov. Do konca decembra lahko prvo ali drugo ali pa oboje pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj ali na Sint, d.o.o., Kidričeva 16a, Škofja Loka. Nagrade vas čakajo! Ugodno prodam smučarska PAJACA 14 let, ženski 42, bel.0874-030 Prodam skoraj novo rjavo, usnjeno jakno z resami št. 38-40 in bele ženske DRSALKE št. 40. Vopovlje 22, Cerklje, 0422-623_30149 Prodam KRZNENO JAKNO polarna lisica, velikost 40. 041-455 ■ 30174 Ugodna prodaja TRENIRK. RUBIN Kokrica, 0224-151 30204 PRIDELKI Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Poljšica4, Podnart, 0731-164 30153 PRIREDITVE DUO EVERGREEN - prosti termini še od 25.-30. decembra in petki v novem letu 1996. 0623-077 30100 Vabljeni na silvestrovanje 31. 12.1995 in na novoletni ples 1. 1. 1996 v hotel Transturist v Škofji Loki. Igra ansambel Maj s pevko Niko. Rezerva* cije po telefonu: 064/624-026. Družba nad 10 oseb lahko brezplačno koristi sobo za silvestrovo. POSESTI PRODAMO v Železnikih prodamo vrstno hišo v gradnji, Žirovnici prodamo pritlično, podkleteno hišo in 2800 m2. v Šk. Loki (Godešič= prodamo nedokončano hišo in parcela 1000 m2, v šk. Loki (smer proti Zmincu) prodamo visokoprltlično hišo na parceli 500 m2, v Žireh prodamo hišo z.vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN KRANJ. 221-353_27443 PRODAMO v Žireh ugodno hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 223-353 2B771 NAJEM v pritličju hiše dajemo v najem 95 m2 prostora, primernega za obrt ali skladišče. K 3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 28775 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 370 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 200 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 29649 V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 616 m2, po 70 DEM/m2, v šutni parcelo 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo . K 3 KERN Kranj, 221- 353 29651 4^ Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, ODDAJANJU in NAJEMU hiš. stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT.O 22-44-77_29869 Najamemo stanovanjsko hišo v Kranju ali bližnji okolici. Doba 5 let. 0215-024 29947 Prodam GARAŽO v šorlijevem naselju. O326-299 30104 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 30230_ HIŠE KUPIMO: Gorenjska starejšo hišo na manjši parceli in novejšo hišo v Kranju ali okolici. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 30233 Prodam GROB v Smledniku. 0327- 800 30147 Krvavec - Jezerca, VIKEND v gradnji 45 m2, parcela 333 m2 prodam ali zamenjam za stanovanje. O061/ 344-896 30159 KO^gSK A C. S T»l. 064/52-233 TO3HEDUJEMOPRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. PARCELE KUPIMO - gradbene: v okolici Kranja več parcel od 500-1000 m2 in ob vpadnicah parcele od 2000 do 10.000 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 30234 HIŠE PRODAMO: Mojstrana večjo hišo z obnovljeno streho, primerno za penzionski turizem, BLED visokoprltlično enostanovanjsko hišo na parceli cca 500 m2, BEGUNJE okolica obnovljeno hišo z lepim razgledom in vrtom. HIŠE PRODAMO Kranj Prims-kovo 1/2 hiše z vrtom in garažo; nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, poslovno hišo s 500 m2 uporabne površine ob prometni vpadnici s parkirišči, v Centru večjo starejšo enostanovanjsko hišo z lokalom v mirni ulici. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30236 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Kranj Primskovo 2500 m2 ob cesti, Huje 2 parceli po 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo; Podkoren 2000 m2 za gradnjo apartmajev. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, O22-33-00 30238 VIKENDE PRODAMO: pod Krvavcem 700 m n.v. nedokončan vikend na parceli 3 ha + 1 ha gozda; MAKOLE pri Slov. Bistrici novejšo visokopritJično, opremljeno hišo na Barceli 3000 m2 za 80.000 DEM. OM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30239 Na Dolenjskem pri Velikem Gabru prodamo posest (gozd, njive, travnike 5000 m2 skupaj s hišo in gospodarskim poslopjem). UGODNO! Na Gorenjskem KUPIMO: zazidljive parcele in novejše hiše ali potrebne adaptacije. APRON 331-292, 331-366 30244 PRODAMO: V MEDVODAH prodamo pritlično hišo, cena 150.00 DEM, hišo dvojček na Primskovem za 200..000 DEM, v Pirničah prodamo visokoprltlično hišo na parceli 700 m2, Lescah večjo poslovno hišo ob Slavni cesti, v Žg. Bitnju visokopri-ično hišo in 1000 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 30250 Prodamo v Kranju blizu kopališča novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta, v Kranju 30 let stara in adaptirana visokopritlična in delno podkletena hiša, 700 m2 parcela, v Tupaličah prodamo nedokončano visokopritlicno hišo, staro 20 let, cena 180.000 DEM. K3 KERN Kranj, 221-353 30251 Prodamo na Kokrici prodamo priti-lično hišo, delno podkleteno, poleg je garaža z drvarnico, parcela = 700 m2, cena 185000 DEM neto, na Podljubelju prodamo podkleteno hišo, zgoraj brunarica, na parceli 1600 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353_30252 Prodamo v bližini Cerklej zelo ugodno večjo pritlično hišo in ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2, lokacija je sončna in mirna. K 3 KERN, Kranj, 221-353_30253 V Podkorenu prodamo zazidljivo PARCELO 2500 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 30255 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem. K 3 KERN Kranj, 221-353 Blizu Radovljice prodamo bivalni VIKEND na parceli 1000 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221-353 30257 SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. ^JV^^^^aO gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, NEPREMIČNINE fe/./fax: 064/22 33 76 IIimJIT-l'T^Ml KRANJ - HIŠO V III. GR. FAZI, NA PARCEL11300 M2 KRANJ - P0SL0VNO-STAN0VANJSK0 HIŠO V BUŽINI CENTRA KRANJ - STRAŽIŠČE - DV0STAN0VANJSK0 HIŠO NA LEPO UREJENI PARCEU 600 M2 KRANJ - BRIT0F, HIŠO V III. GR. FAZI, NA VEČJI PARCELI KRANJ - PREDOSLJE, HIŠO V IV. GR. FAZI Z NOVEJŠIM G0SP. POSLOPJEM, NATARCELI1500 M2, PRIMERNA ZA OBRTNIKE ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEU 1500 M2 ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS, STAREJŠO HIŠO, NA PARCELI 700 2, PRIMERNO TUDI ZA VIKEND, CENA 60.00 DEM ŽIROVNICA - HIŠO V IV. GR. FAZI NA PARCELI 600 M2 CENA UGODNA KRANJ - BLIŽINA CENTRA, ODDAM01000 M2 POSLOVNIH PROSTOROV Z MOŽNOSTJO DEUTVE NA VEČ MANJŠIH, PRIMERNE ZA VSAKRŠNO DEJAVNOST KRANJ - STRAŽIŠČE - ODDAM0130 M2 POSLOVNEGA PROSTORA V PRITLIČJU KRANJ - CENTER V BLIŽINI SODIŠČA ODDAMO V NAJEM 60 M2 ZA MIRNO DEJAVNOST ŠENČUR - ODDAMO TRGOVINO V OBRATOVANJU Z ODKUPOM INVENTARJA IN ZALOG. CENA ZELO PRIMERNA. GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 5. decembra # •tek, POSLOVNI STIKI Gostinci in ostali! Ugodno: LESENA NOVOLETNA DARILA. 0 718-182 30127 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. 0081/611-078 Ugodno prodam SUHA HRASTOVA DRVA. 0401-527 30120 r Prodam rabljena 2 pograda z jogijem, cena 100 DEM. Zlato polje 3 a, Markovič 30195 RADIO 104.5 />|U 105.9 107.3 107.5 91.2 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 ŠPORT Ugodna prodaja rabljenih drsalk, pancarjev, smuči. RUBIN KOKRICA, »225-151_30200 Rabljene drsalke, pancarje in smuči, vzamemo v komisijsko prodajo. RUBIN Kokrica, «225-151 30203 STORITVE STAN. OPREMA Poceni prodam 2 fotelja in 2 kavča, tapicirana. 0 47-118_29758 Prodam FRANCOSKO POSTELJO 200x140. «325-193 soioa Sprejemam vsa gradbena dela in fasaderstvo. B 324-771 ali 0609/ 623-869 27260 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.« 332-053 27888 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro In strokovno! 0331-450 27909 Izoliram cevi centralnega ogrevanja in hladilne sisteme. Registrirana obrt. 0 061/485-360, zvečer! 28197 nova trgovina v Škofji Loki na Partizanski cesti 1 / stara vojašnica/ telefon: 624-201 M & ALPLES mHggmmmmmmmmimmmimmmimmmmmiimm WEBE5BE1 M ATA DO R TV ANTENE, montaža, servis, do-graditev A. M MTV kanala. 0225-255 Kakovost s katero je prijetno živeti! Pospravljamo pisarne, čistimo tapi-sone, itisone, stekla. Čistilni servis HRIBAR BLESK,d.o.o., Kranj, 0331-431 29848 Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, ODDAJANJU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT 0 22-44-77_29871 PRODAMO dvo, tro in štirisobno stanovanje na Planini. MANDAT 0 22-44-77 *»873 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 186 I ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, malo rabljeno, prodam. 0624- 014 30131 Zelo ugodno prodam KUHINJO VERA. 083-762 *>171 Panasonic BREZPLAČEN KLIC IN INFORMACIJE 080-1590 Tjtelefon trade KAMIONSKI PREVOZ tovora - 3 t. 0064/218-798 28573 SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.štev.0324-698, Smledniška 80, Sdprto od 9.-17. ure. SE PRIPORO-AMO! 28898 ŠIVANJE po naročilu in popravila! 0326-839 29723 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. Tudi na obroke. 0213-218 29747 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, okna, vrata, stenske, stropne in talne obloge, lekero, 0245-124 IN 245-125 29978 Popravilo previtje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov. Naklo, Pivka 20. 0 47-490 30094 Servis orodja Iskra, B&D, AEG, Makita, Bosch, ELU, Hilti. Naklo, Pivka 20. 0 47-490_30095 Montaža gorilcev - meritve servis in napeljava avtomatike. ESA, 0327- 319 30102 "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To ie odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas • v prodaji je ie 6. natis! Maria TVeben Zdravje iz *Bažje Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je še vedno samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Nagradno žrebanje: med našimi naročniki bomo izžrebali 5 lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 ■ dnevna potovanja z avtobusom v RIM. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:................................ Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 izdelovanje testenin Gv&oAefc GROaOVŠKOUI DOMAČI REZANCI PoNte jih v trgovinah z živili _po Sloveniji_ Popravila vseh vrst gospodinjskih ŠIVALNIH STROJEV. 0061/611-189 30103_ RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 soiai Opravljam vsa zidarska, slikoples-karsa in fasaderska dela. 0715-625 30187_ SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, bojlerjev, štedilnikov, sesalcev... 0242-037 30168 SERVIS oljnih gorilnikov, avtomatike, meritve, montaža - BETA-s.d.o.o., 0874-059 30190 Sprejemam naročila za izdelovanje gobelinov po vaših željah. 0730-121, Majda 302ie STANOVANJA Prodamo stanovanja: v šk. Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več-stanovanjski hiši, 3 sobno stanovanje v pritličju, Novi svet. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 27942 V Kranju najameva 2 sobno STANOVANJE v bloku, s telefonom in CK. 052-122, po 16. url 29307 V okolici Radovljice oddamo 3 sobno in 1 sobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 29670 V Radovljici in okolici najamem stanovanje do 200 DEM. 0714-120 29718_ Oddamo trosobno neopremljeno komfortno stanovanje z vrtom in garažo v Stražišču. MANDAT 0 22- 44-77 29867 Na Jesenicah prodam 2 ss, v izmeri 60 m2. 0 83-154 30152 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju dvoinpolsobno Vodovodni stolp 68 m2 85.000 DEM, Planina II. dvoinpol sobno 73 m2, 95.000 DEM, v Šk. Loki trosobno 78,6 m2 96.000 DEM, Železniki garsonjera 21 m2, 34.000 DEM, enosobno 38 m2 46.000 DEM. POSING d.o.o. 0 061/126-23-14 od 9. do 18. ure. 30177 V KRANJU najamemo pisarno za mirno dejavnost. V KRANJU in ŠK. LOKI najamemo ali kupimo garsonjero ali enosobno in dvosobno stanovanje. POSING d.o.o. 061/126-20-13 od 9. do 18. ure_3Q178 štiri članska družina išče stanovanje za mesečno najemnino 300 DEM.0064/710-104_30182 STANOVANJA PRODAMO: Kranj-šorlijevo nas, 54 m2, nizek blok/HI., prodamo ali zamenjamo za 3ss v pritličju, 1300 DEM/m2; Zlato polje: 3,5 ss/IV, 95 m2, mansardno, obnovljeno, et. CK, 92000 DEM; 2 ss 56 m2, novo, CK, 90.000 DEM; Planina II: 3 ss/VII., 82 m2. 2 balk., 1200 DEM/m2. 2,5 s/l, 68 m2, 1200 DEM/ m2; 1 ss, 37 m2, novo, 60.000 DEM; CENTER: novo, lepo 1,5 s, 45 m2/ll, 1550 DE M/m 2; 2ss/VII., 60 m2, obnovljeno, CK. 1400 DEM/m2, RADOVLJICA: novo 3,5 ss, 80 m2/lll; balkon loža, 140.000 DEM; Bled Želeče: 76 m2/l., 3 ss v novejši hiši s pos.vhodom, 125000DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30231 STANOVANJA KUPIMO - KRANJ garsonjero, 1 ss in 3 ss v pritličju. OM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30232 STANOVANJA ODDAMO: Kranj garsonjero v hiši s pos. vhodom, polletno predplačilo 350 DEM/mesečno, ŠKOFJA LOKA garsonjera v bloku, 480 DEM/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 30240 STANOVANJA in stanovanjske hiše najamemo v okolici Kranja, šk. Loke, Radovljice, Jesenic. Provizijo plača najemnik. APRON 331-366, 331-292 30241_ KUPIMO: v Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Bledu enosobno, dvosobno ter trisobno stanovanje s CK ali brez. Pripravimo pogodbo. APRON 331-292. 331-366_30242 Prodamo Kranj - atrijsko stanovanje 90 m2 na Planini 3. K 3 KERN KRANJ, 221-353_30245 Prodamo: Jesenice 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM, 1 garsonjero 31 m2 po 1100 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 »246 Prodamo Tržič 2 sobno stanovanje 48 m2 v bloku, z opremo 65000 DEM, prepis takoj. K 3 KERN Kranj, 221-353 30247 Prodamo Kranj 3 sobno 79 m2 na Planini II, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini I. K 3 KERN, Kranj, 22-353 Prodamo: Kranj 1,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nadstropju z opremo, 3 sobno stanovanje 74 m2 v pritličju prodamo po 950 DEM/m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 30249 VOZILA DELI Prodam: 2x AVTOPLAŠČ Micheiin 205/75 R 16 zimski, 2x kolo komplet za Jugo, 3 x platišče za fičota, 1 x prikolico tov. za os. avto 105x155x30. 0217-583 30124 Prodam dve obnovljeni zimski gumi dim. 175 - 70/13 IN vetrobransko steklo za Z 101. 0403-275 30134 Prodam vlečno kljuko za Z 750 in 101. 0241-509_»i« Prodam 4 platišča za FORD ES-CORT z gumami 155 x 13. 0695- 095 30187 VOZILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem torek, četrtek, petek, sobota. 049-442 29008 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo -Portogruaro s kobmijem, sreda. 049-442 29010 Odkup in prodaja vozil in prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, šk. Loka, 0634-148, 0609/632-577 29106_ Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, najceneje lahko kupite v AGROIZBIRI Cirče. Primer: 12 V 50 Ah že za 49J90 SIT. Nudimo brezplačno montažo, dveletno garancijo, plačilo s čeki. 0324-802 29343 KARAMBOLIRANO VOZILO ALI VOZILO V OKVARI TAKOJ ODKUPIM« 061/12-73-856 ali 0609/61- 44-84 29706 Vse vrste vozil uvoz iz Nemčije na zalogi preko 40 vozil. Kredit do 5 let, staro za staro. Provoz Hrušica. 0 064/871-272 ali 0609/635-550 ali 0609/633-333 odprto od 10.- 18. ure ob sobotah od 9.-13. ure 29710 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-23! ZDRAVJA LJUBEZEN.? ENAR? POKLIČITE! ODKUP-prodaja rabljenih vozil, konkurenčne cene. 0323-298, 331- 214 29968 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. do jul. 1996. 076-894_soore BMW 326, letnik 1987, prodam. 0 76-028 30093 AUDI 80 1.8 S, letnik 1989, prodam. Finžgarjeva 4 a, stan. 27, Lesce 30099 Z% 35000 SIT prodam Z 1300, letnik 1976, reg. do 5/96 in večjo tovorno prikolico za avto - cena po aogovoru. 0802-140 30112 Prodam ŠKODO FORMAN. *Jj 376___ Prodam HYUNDAI LANTRO^^ SI, letnik 1992, 84 KW. 114 K*. do 30.7.96. 0881-009 __^ FORD ESCORT KARAVAN 16WJ ^ eno leto. z vso dodatno Sr-pp s. Brodam ali menjam za rlA' ™ ložen prevzem leasinga. w 628-133_____ Prodam os. avto SIMCA11"°' 1976. 057-509 ^ Prodam Z 750, letnik 197&IJ 20.5.96. 0218-905 ___^ R 5 CAMPUS, letnik 1^1 34.000 km, 3 vrata, bel* ohranjena, prodam za 8.9W ■ 0 061/59-641_____^ JUGO 45, letnik 1984, ufl/j prodam. Ferlan, Stara Loka e * Loka Prodam ŠKODO FAVCflljGL 93. rdeče barve. 0734-023. Prodam NISSAN 1.4, I«*1* SUNNY. prevoženih 47000J« an do okt. 96. 0061/627-790 SATELITSKE ANTE' AVTOMATSKI VRTLJIVI S# Možnost plačila 2 do ttlt%* tel.: 064/422-585,42 SAT TRADE d.oj; Poženik IO CerJSJjP Ofc VOLVO 480 ES, letnik iBj}^ ohranjen, elek.stekla, elek.00, f ■ računalnik, servo volan. <■/■" f- %. ^' dogovoru. 064-283 NE ta Prodam JUGO 55, 85/8, 19°° 049-280 TIPO 1.6 IE SX, 4/93, kovinah dodatna oprema. 057-231^^ jgCej^ ^ OPELVECTRA 1.6 I GL, W*J karamboliran, prodam. 06<; I 30156 """p JUGO 55, letnik 1988, refl' „ cena 3300 DEM. »714-879. K, uri Prodam registrirano, karanj Z 101, letnik 1986. 058-2Oo^ Prodam SUZUKI SVVIFT 1-3jp letnik 1990, metal siva barvaj 11/1996, za 11.800 DEM. w 626__^ JUGO 45, letnik 1986, J«* «, 1996, prodam. 0 634-80**,^ Prodam Z 101, letnik 1987 * 005 [pftCROCISČC Djj 090 41 , astrologija, vedeževa-r i razlaganje sanj. J izračunavanje sre^ "A Prodam Z 850. O 310-593' nt jg številk za igrejaj^r^. dan Prodam OLD CIT, letnik "4 neregistriran. O212-304____^ Prodam R CLIO 1.2 RN, letniK 4 066-728 ____ Prodam ohranjen, rdeč 4 rtnik 1990, prvi lastnik, c**1 4 letnik DEM. 0312-255 PASSAT KARAVAN 1,8, letnfj FORD EŠCORD 1,8 16 Vje*1'^! prodam. RUBIN KOKRICA 151 __J MITSUBISHI COLT 1.2, I«** 4 poceni prodam. 0714-120 ---*k R 4 TLS, letnik 1981, refl-»j, ohranjen, prvi lastnik prodam. 0731-086 Prodam OPEL OMEGA KA^t letnik 1991, 2.0 I, bela barv«" t 18200 DEM. 0622-854____j PEUGEOT 405 GLD Kj^f* letnik 1990, lepo ohranjen. DAM. 0332-761 JUGO 55, letnik 1990, lepo o" 4 prodam. 0332-761 __ HYUNDAI PONY, letnik 1JV JUGO 55, letnik ^90. P f AVTOSERVIS LUŠINA, W I PEUGEOT AVT0HISA KAVCIC d.o.o. MILJE 45 64212 VISOKO tel./fax: 064 43-142 9. IN 10. DECEMBER DAN ODPRTIH VRAT TESTNE VOŽNJE Z NOVIM MODELOM PEUGEOTA 406 *ek, 5. decembra 199-5 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS >O60 pj*nikova 19, 64208 Šenčur *i ^Lfax: 06 4/4 r oTć 5j3 Ji* s* AVTO ALARM mobitel 0f s^^cenl gervit z« prodajo in rr«'iialo Mešani pevski zbor MUŠICA VIVA Kranj, vabi k sodelovanju NOVE MOŠKE PEVCE (tenorje in base). Vaje so vsak torek in četrtek ob 20. uri v Zadružnem domu na Primsko-vem. VABLJENI! Dodatne inf..tel.: 323-696 30182 OSTALO Prodam JASLICE z lesenimi figur-ami. Razinger, B 800-015 30130 ZAPOSLITVE Zastopajte prodajno uspšenico -VIDEO NADZOR - trgovine, lokali, hiše. BOTON,d.o.o., 0222-014 29355 Mlajša upokojenka išče delo na svojem domu. ©211-642 30215 Za redno zaposlimo KUHARJA z delovnimi izkušnjami. 045-038 29535 iT? je*'1 z k K r Tre Prešernove brigade 6/4 Lv>K< \_ , rti *olesa ff> dirkalno KOLO ali navadno ' 'J 5 prestav. 067-037 30157 VESTILA Kranj dnevni izlet na Madžarsko s 0||ern torek, četrtek, petek, so- ■""■442 29009 t s[M&49 lJ?NEVNI NAKUPOVALNI IZLET V^'lo-Portogruaro s kombijem -«»49-442 29011 Smo proizvajalec medicinskih proizvodov za osebno rabo. Iščemo akviziterje predvsem z Gorenjske. 0802-274, 801-211_2sm Zastopajte proizvode Road star- TV, video, HI-FI, avtoradiji, itd. BO-TON.d.o.o.. 0222-014_rev* DZS redno ali honorarno zaposli več ZASTOPNIKOV. Honorar ali OD 150.000 SIT in več. Informacije vsak Jorek na O 331-445 29556 Pizzerija v centru Kranja honorarno zaposli DEKLE za pomoč v kuhinji, s 222-430 Zaposlim samostojnega AVTOKLE-PARJA, lahko priučenega. Kličite od 7-8. ure ali od 18. do 19. ure na ©241-168 29760 Takoj honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. Đ222-233 29818 NATAKARICO IN VOZNIKA z B kategorijo, zaposlimo. O 221-051, dopoldan 30085 Za Dolenjsko, Gorenjsko in Primorsko iščemo ZASTOPNIKE, delo po šolah. Đ620-565 30136 Nudim vam dober zaslužek v prostem času. O 061/614-040 30139 Pizzerija RANČ Podreča išče KU-HARICO ali KUHARJA. 0401-157 Honorarano zaposlim NATAKARICO za strežbo v pizzeriji. O 324-699 30166 Zaposlimo več zastopnikov DZS, odličen zaslužek - poskusite. ©57-432, od 7-8. ure 30213 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.d.o.o., ©222-014 29353 Sprejmem delo na dom, lahko tudi šivanje. ©324-094 29688 Zaposlimo prodajalko ali pripravnico za delo v živilski trgovini. ©242-646 Zaradi širitve v našem prostoru iščemo zanesljivega KOMERCIALIS-TA-KO, zastopnika za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov. Nudimo možnost visokega zaslužka. Pogoj: resnost pri delu, lasten prevoz in telefon. Pokličite nas od 8. - 16. ure na 0 061/264-474 2000 DEM in več z najnovejšim programom DZS. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in redne zaposlitve. 0 064/51-812, 0609/634-584 28884 ŽIVALI j^Vm ." naravni sistem zdravljenja. Pizzerija v centru Kranja redno ali tečaj v Kranju od 9.-10.12. honorarno zaposli NATAKARICO. S 3! ©064/325-640 30169 222-430 Prodam PRAŠIČA za zakol 100-150 kg. Ažman. Suha 5 29732 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi dr. JOŽA REBOLJ Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 6. decembra 1995, ob 14.30 uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI Kranj, 4. decembra 1995 rt rt 0 lik1; Njegova dela bodo govorila o njegovi veličini. Odšel je naš dragi mož, očka, deda in praded FRANC KALAN Od njega smo se poslovili na njegovo željo v krogu njemu najdražjih 30. novembra 1995 v Škofji Loki. Njegovi: žena Draguša, hčerki Jagoda in Jasna, sinova Jaro in Jane k z družinami Škofja Loka, 1995 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica, teta in tašča IVANA ŠTER ^feno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Visokega in Milj, prijateljem in znancem 30140 Plemenske KUNCE pasme FRANCOSKI OVNAĆ, stare 6 mesecev, samce in samice, prodam. © 45-532 30141 Prodam mlade papige skobčevke, lepih barv. © 064/41-905 soisi Prodam mlade papige, agapornise in nimfe. Tržič popoldan, © 52-231 30183 Prodam telico staro eno leto. O 312-292_30184 Prodam PUJSKE 40 kg in kupim TELETA, starega do 14 dni. ©682- 745 30185 Prodam polovico krave. 064-011 30189 Prodam TELIČKA, starega 14 dni.Žabnica 45, ©311-813 30102 Kupim teleta bikca, lahko črno beli. ©733-121 som Prodam TELIČKO simentalko za nadaljno rejo, težko 140 kg. ©45- 246 30214 Prodam TELICO za zakol. Velesovs-ka 2, Šenčur 30218 Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro'' oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed prištevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljeni) Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov: SE Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: TELIČKO za pleme prodam in krmilni krompir. Poženik 9 30205 Prodam PRAŠIČE za zakol. Gorica 10, ©714-324 30206 Prodam teden dni starega črnobe-lega BIKCA. Osel, Voglje Na vasi 20, ©49-072 30207 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. ©733-783 30219 Prodam 10 dni starega BIKCA. ©46-022 30222 Prodam MLADIČA SIBIRSKI HUS-KY, star 4 mesece, modroki. ©723- 750 30229 •ZAHVALA Nenadoma smo dne 29. novembra 1995 pospremili na zadnjo pot našo drago mamo ANGELO KOCJANČIČ Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob njenih prvih težkih trenutkih pomagali, kakor tudi zdravnici dr. Smid-Peharčevi za dolgoletno pomoč, g. župniku za besede slovesa in obred, pevcem iz Trstenika. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem iz Peka in Merkurja za izražena sožalja, za spremstvo na njeni zadnji poti, za podarjeno cvetje in sveče. VSI NJENI Tržič, Ljubno, 29. novembra 1995 ZAHVALA V 87. letu je tiho odšla od nas naša draga mama, sestra, tašča, stara mama, prababica in teta MARIJA SIRC roj. Traven, Tekčeva mama z Luž Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Beleharju, g. župniku Isteniču za lep pogrebni obred ter pevcem za izpete pesmi. Posebna zahvala podjetju Navček in ge. Mih. Lepa hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Hčerki Štefka in Marija z družinama ter sestra Ivana Luže, Visoko, Srednja vas, Češnjevek ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata ANTONA BOGATAJA roj. 1922 s Fužin se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so mu izkazali zadnje spoštovanje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Brunu Skumavcu za prelepe poslovilne besede, organizaciji ZB in KS Trebija za poslovilna govora, g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred, članoma Pihalne godbe Alpina Žiri za zaigrano Tišino, sorodniku J. Bogataju, dr. Erženu in osebju bolnišnice Petra Držaja za prizadevno pomoč in zdravljenje pri njegovi zahrbtni bolezni. Hvala vsem, v katerih bo še naprej živel v lepem spominu. Žalujoči: žena Hlka, sestra Marjana, sinova Tone in Branko, hčerke Tončka, Ivanka, Tilka z družinami in ostalo številno sorodstvo Ovadeni direktorica in računovodkinja Zarje Iz družbenega podjetja v zasebni Nar? Kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe sta osumljeni 43-letna V. K. S in 35-letna G. M., slednja tudi dveh kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja. Ljubljana p.o. na jegistrskem miranje, ki je bila v Zarji od odobrila lastninski program, ki sodišču kaže vrednost v višini januarja do konca aprila 1994, je med drugim predvideval, da 64,900.000 tolarjev^ otvoritve- ne kaže na to, da bi v Zarji se podjetji združita takoj po ravnali v nasprotju z zakoni Jesenice, 5. decembra - "Obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je 43-letna V. K. S. z Jesenic zlorabila svoj položaj direktorice družbenega podjetja Zarja Jesenice, ko je z ustanovitvijo by pass firme v zasebni lasti in vodenjem podjetja Nar, d.o.o., Jesenice od začetka leta 1992 do konca 1993 omogočila, da so se prihodki od prodaje trgovske- na bilanca stanja Zarje d.o.o. pa vrednost premoženja v višini 36,562.000 tolarjev, kar je dobrih 28 milijonov tolarjev manj in po besedah Boštjana Sladica predstavlja oškodovanje družbene lastnine. G. M. je osumljena tudi storitve dveh kaznivih dejanj v nasprotju z oziroma, še več, da bi bodisi direktorica ali računovodkinja zagrešili kazniva dejanja. Na končani prisilni poravnavi. Agencija programa ni potrdila iz formalnih razlogov; ker je bila na sodišču vložena prijava, fa blaga družbenega podjetja nevestnega gospodarjenja. V larja Jesenice kanalizirali v prvem naj bi prikrila dejstva, vložena kazenska ovadba, je Boštjan Sladic včeraj pojasnil, da kriminalisti osumljencu niso dolžni ničesar pojasnjevati, obveščati so dolžni samo zasebno podjetje Nar, ki pa s daje Zarja lastnik nepremičnin državno tožilstvo. Vida Koml-stroški nakupa in prodaje niso v vrednosti 2,294.000 tolarjev s janec Sodja je še razložila, da bili obremenjeni." tem, da naj bi neresnično so se v Zarji 1990. leta stečaju Tako je v uvodu v nov prikazala vrednost družbenega zavestno ognili tako, da so primer domnevnega gospo- premoženja, spravila organe prenesli del poslovanja profit-darskega kriminala prejšnji upravljanja v zmoto ter oš- nih enot na by pass podjetje teden dejal načelnik UKS kodoval Zarjo. V drugem pri- Nar, ki so ga ustanovili vsi Boštjan Sladic. Pojasnil je še, meru, ki ji ga očitajo krimina- delavci, takrat zaposleni v vprašanje, ali ovadeni mora Zarja pa je prišla v Sklad za vedeti, da je proti njemu razvoj. J« da naj bi V. K. S. z omenjenim dejanjem oškodovala Zarjo za 155,570.000 tolarjev. V. K. S. naj bi kot direktorica Zarje, 35-letna G. M. pa kot vodja računovodstva v Zarji zlorabili svoja položaja in pravice s tem, da sta opustili nadzor zakonitosti poslovanja podjetja oziroma neverodos-tojnosti zajemanja poslovnih sprememb pri izdelavi otvoritvene bilance premoženja za družbeno podjetje Zarja. S tem naj bi Zarji napravili za 28,371.000 tolarjev premoženjske škode. Ustanovitveni vložek ustanovitelja Tekstil listi, pa naj bi G. M. manipulirala z zalogami trgovskega podjetja Zarja in zasebnega podjetja Nar, s tem pa Zarjo oškodovala za 2,085.000 tolarjev. Druga plat zgodovine Zarje Direktorica Zarje, diplomirana ekonomistka Vita Komlja-nec Sodja, je v obširni "drugi plati zgodovine Zarje" dejala, Zarji, z enakim^znesKom ustanovnega kapitala. Tako je promet v Zarji s pomočjo vzporednega Nara ponovno stekel, tedaj so lahko šele sprožili postopek prisilne poravnave za matično podjetje Zarja. Na podlagi revizijskega poročila Agencije je radovljiška družbena pravobranilka zahtevala, da se Zarja in Nar "Vzporedno podjetje Nar smo legalizirali tako, da je postalo "hči" Zarje, pretežni del kapitala v Naru je družbeni kapital in je torej Nar v Sopolni lasti in v upravljanju iarje. S tem naj bi bila vsa polemika okrog Nara rešena, zal pa na kranjskem registrskem sodišču po enem letu, kar smo priglasili spremembo registracije vzporednega podjet- t*a, zadeva še ni rešena, zpeljan je bil postopek prisilne poravnave. Številke 155 milijonov tolarjev, za kolikor naj bi oškodovala družbeno premoženje Zarje, ne razumem. Še bolj čudna je trditev o prikrivanju objekta. Gre za Piskovo oziroma Brejčevo hišo, ki je bila denacionalizirana, za lokal v njej Nar lastnikom plačuje najemnino. Nerazumljivi so mi tudi očitki glede zalog, ki so bile predmet Gradil bo jeseniški Gradiš Včeraj dopoldne sta direktor Gasilsko reševalne službe £35LJ^ezOs°Jnik in direktor jeseniškega gradbenega Z JŽ? -?radiS Franc Po«ačar v KranJu Podpisala pp?odbo o gradnji nadomestne stavbe gasilsko reševalne službe-Komisija, ki jo je vodil odvetnik Bogdan Greif, je med B£ ^najustreznejšega predlagala jeseniški Gradi«, ki je bil tudi izbran, medtem ko]e kranjski Gradbinec, kij« Dil prav tako v ožjem izboru, napovedal pisno pritožbo. (i Gradiš bo za 322,2 milijona tolarjev zgradil nadomestijjj ojašnice po t.i. na# po bo začel prostore GRS na območju kranjske vojaš funkcionalnega ključa na roke. Z deli . decembra, končal pa konec septembra prihodnje let-Gradiš je bil po ceni za dobrih 57 milijonov ugodne) ponudnik od Gradbinca. - H. J., foto: T. Doki združita, kar pa je bilo tisti hip nesmiselno, s tem se je strinjal, , da jo je vest o vloženi kazenski kot trdi direktorica Zarje, tudi revizijskega pregleda Agencije ovadbi presenetila, saj s tem ni družbeni pravobranilec v in zanjo niso bile sporne," bila seznanjena, niti dokumen- Ljubljani, ki je pristal, da pojasnjuje direktorica Zarje tacija Agencije RS za plačilni umakne postopek v trenutku, Vita Komljanec Sodja. • H. promet, nadziranje in infor- ko bo Agencija za privatizacijo Jelovčan Razplet ali nov zaplet pri gradnji bohinjske elektrarne Bo prišlo do obnove postopka? Bohinjska Bistrica * Ministrstvo za okolje in prostor je razveljavilo sklep radovljiške upravne enote, da se enajstim krajanom s Zoisove ulice v Bohinjski Bistrici ne prizna lastnost stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoHenja. Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes s sodelavci se je v petek v Bohinjski Bistrici sestal s predstavniki občine, investitorjev male vodne elektrarne Bistra na Bistrici in krajanov Zoisove ulice, ki že vse od začetka gradnje opozarjajo na sporno lokacije strojnice.Problem, ki so ga nekateri izrabili tudi za "nabiranje političnih točk", namreč ni več samo bohinjski, ampak je presegel občinske meje in "segel" že do Ljubljane oz. ministrstva, kjer so, dobro obveščeni o dogajanju v Bohinju, tudi dali pobudo za petkov sestanek. Kot je znano, je enajst krajanov s Zoisove ulice v Bohinjski Bistrici Že potlej, ko so Jože Cvetek in ostali investitorji male vodne elektrarne na Bistrici pridobili lokacijsko dovoljenje, zahtevalo, da se jih zaradi zaščite vodnogospodarskih, kmetijskih, ekoloških, urbanističnih in lokalnih interesov prizna kot stranko v postopku. Radovljiška upravna enota je maja letos njihovo zahtevo zavrnila z obrazložitvijo, da gre za zaselek hiš, ki so od vodne elektrarne oddaljene 120 do 140 metrov in da so na lokacijsko obravnavo zaradi morebitne zaščite lokalnih interesov povabili predstavnika krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Krajam so se na radovljiški sklep pritožili, ministrstvo za okolje in prostor pa je pred nedavnim izdalo odločbo, s katero ga je razveljavilo. Kakšna bo nadaljnja usoda male vodne elektrarne, je težko napovedati; bržkone pa bo prišlo do obnove postopka za pridobitev lokacijskega • dovoljenja in do preselitve strojnice na drugo mesto. Če se bo to res zgodilo, bo treba spremeniti tudi občinske prostorske dokumente. • CZ. Poskus umora se je spre vrgel v umor Hči zabodla očeta Blejska. Dobrava, 5. decembra - Torkovo dejanje, ki so ga kriminalisti okvalificirali za poskus umora, se je sprevrglo v umor, saj je 61-letni Franc G. zaradi posledic uboda z nožem v Kliničnem centru umrl. V torek, 28. novembra, ob 14.45 so iz jeseniškega zdravstvenega doma obvestili policiste, da so k njim pripeljali hudo ranjenega moškega z Blejske Dobrave. Komisija urada kriminalistične službe je takoj odšla na kraj in ugotovila, da je bil tistega dne ranjeni 61-letni Franc G. z Blejske Dobrave doma skupaj s 30-letno hčerko V. G. in petmesečnim vnukom. _ Ko je hčerka pripravljala kosilo, naj bi jo oče začel nadlegovati. Temu se je uprla in ker je v roki ravno držala kuhinjski nož, je z njim očeta zabodla v desno stran trebuha. Ranjeni Franc G. je sam odšel iz stanovanja k najbližjemu sosedu, povedal, kaj se je zgodilo, nato pa se vrnil domov, odšel v spalnico in legel na posteljo. Hčerka je po dejanju nož skrila. V pogovoru s preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem je opisala potek dogajanja. Dejanju je očitno botroval alkohol in neurejene družinske razmere. Preiskovalni sodnik je osumljenko po zaslišanju izpustil. Zabodeni oče pa je v nedeljo v Kliničnem centru umrl. • H. J. Podjetnik se je spravil na "dacarja" Grožnje zaradi (pre)visoke dohodnih Škofja Loka, 5. decembra - Škofjeloški policisti so te ^ obravnavali primer kaznivega dejanja ogrožanja vara0*' ti. Osumili so znanega 39-fetnega 'podjetnika M. * * Škofje Loke. ( ^ u Avtoprevoznik M. P. naj bi se spravil na "dacarja", podpisal odločbo ministrstva za finance - Skofjelo**^, izpostave republiške uprave za javne prihodke, o odnwV davka za leto 1994. Po tej odločbi mora M. P. pl*J dohodnino v znesku 45,800.000 tolarjev. To je osurnlje^P M. P. očitno tako razjezilo, daje začel uslužbencudavkarij! podpisniku odločbe, groziti, med drugim naj bi dejal, da£ nekomu plačal 50.000 mark, da ga bo likvidiral. Večkratg je tudi po telefonu klical v pisarno ter grozil posredno pj6* sodelavke, češ da bo davkarja "pospravil, da ima oroz>S dovoljenje in podobno. V telefonskem pogovoru naj bitu večkrat zahteval, da se odločba razveljavi. . Ker gre za predlagalni delikt, to je pregon na PtC oškodovanca, bodo policisti M. P. ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, f 3$ včerajšnji tiskovni konferenci v UNZ Kranj povedal * kriminalistov Boštjan Sladic. • H. J. toprai NESREČE KA3 Se 7£ZI$ ? VO Si SAMA H0TCLA. V smrt zaradi okvare krmilnega mehanizma Kranj, 5. decembra - Prejšnji ponedeljek zjutraj sta se na hitri cesti pri Naklem z lado nivo smrtno ponesrečila zakonca Gluhar iz Radovljice. Voznik Boris je takrat iz neznanega vzroka zavil na nasprotni pas in trčil s tovornjakom. Preiskovalni sodnik in državna tožilka sta zahtevala izvedenski pregled Gluharjeve lade nive. Inšpektor UNZ Kranj Brane Habjan je včeraj povedal, da je izvedenec Vinko Magister že ugotovil pravi vzrok nesreče. Le tri mesece stari nivi je odpovedal krmilni mehanizem. Sicer pa je bilo pretekli teden na gorenjskih cestah sedem hujših prometnih nesreč. Razen zakoncev Gluhar, ki sta umrla, so bili huje ranjeni štirje, lažje pa šest udeležencev. Med vzroki spet prevladuje neprilagojena hitrost, pri dveh nesrečah pa je bil prisoten tudi alkohol. kolesom prečkati cesto 0 J . letni Dejan P. Koje Kle^ fomei otroka opazil, se je \ \ ,^nik V BMVV trije hudo ranjeni ^^\S^S^ ffl' Podtabor - V sredo, 29. bolnišnico, od tam pa v f^j %h novembra, ob pol petih po- nj center, v™"^ vumeti1' ?o r poldne je počilo na magistral- Djj trezen V Biinjah spet pešec i Zfr B«»j,.- MJ-S*- ni cesti pri priključku Kranj-zahod. 30-letni Jeseničan Mladen K. je z BMW 318 na zaviralnem pasu zapeljal na neutrjeno bankino, vozil po njej 70 metrov, ko je sunkovito zavil nazaj, pa je avto začel bočno drseti in trčil v terenca, s katerim je nasproti pripeljal 23-letni Vincencij Z. iz Tržiča, ki je zavijal desno na priključek Kranj-zahod. Mladen K. in otroka, petletna Monika ter triletna Spela, ki sta sedeli zadaj, so bili hudo ranjeni, lažje ranjena pa je bila sopotnica Vincenci-ja Ž., 65-letna Štefanija Z. iz Tržiča. S kolesom pred avto Lesce - V soboto, 2. decembra, ob 10.45 je 20-letni Klemen T. iz Lesc s twingom peljal po Finžgarjevi cesti. V rahlem preglednem desnem ovinku je z desne strani nameraval s vozila so v soboto ob '^^A f>\ hitela v Bitnje. 39-letm ify> l^r T. iz Kranja je s tovornp^ 24) .?las Ve [OD GRADOM m mnm MŽDČ.lELs 5M55 vozil od Žabnice proti V bližini hiše Zg. Bitnje v\ Ju zavil preveč v desno te\j ^ bočnim ogledalom zadel n , l ca Dejana G, starega 20^ 7°rn Kranja. Ta je obležal v Jraj, ima dva zloma, vozniku u vornjaka pa je alkotest P°rM ž, zal 2,44 grama alkohola j ^ kilogram krvi. Ubežnik v katrci G V soboto ob 5.55 je oojP semaforiziranem krizi*** Britofu. Neznanec je « *f beige barve kranjske reg* cije G 2... ie v križišču levo in zadel avto vozni je peljala naravnost od curja proti Predosljant-trku je neznanec odpe proti visokem, ne da bi vil. Njegov avto je poškodju po levi prednji strani. ?°»M vabijo voznika oziroma ■ naj se oglase na PP Q, oziroma pokličejo na fa/jm • H. J«'0 •ne* b|a =*ADiO 313 STEREO POROČILA - GORENJSKA DANES - VSAK DAN OB 14. URI