LETO I. ŠTEVILKA 14. IX. 1944 Lv flHMEri DAKIJEVA AGONIJA 1. Domobransko oko budno čuva nad dolenjskimi kraji. Daki še vedel ni, kdaj je opazilo njegove »premike«. 2. Mislil je, da se bo lahko neopazno izmuznil mimo domobranskih straž in zahrbtno izpeljal svoje načrte. Toda domobranci so že tesno za njim. 3. Še zavedel se ni in že so mu prvi streli iz minometa pretrgali mrežo naklepov. 4. Težko orožje je kmalu razrušilo »herojeve-drhali, ki jih fantje v naskoku uničujejo. 5. Druga skupina je že očistila cesto min za prihod glavnine. Das aufmerksame Auga des landeswehimannes b«w«cht die Unterkrain. Daki ha! nicht elnmal gewuBt. aaS •$ seine >Bewegungen> beobachtete 2. Er dachre unbemerkt ce* landeswehrwache au*zuwei-chen una aus dem Hinterhalt le ne "ISne auszutOhren aber die landeiwehrmanner sind schon dicht hlnler ihm 3. Noch »h« er zur Betinnung kam, durchkreuzten die ersten SchOsse aus den Granatwerfern seine Absichten 4. landeswehrmanner hetten bald das Gesindel des »Heros-i«n Sturm vernichtet- 5. Eine weiteie Grupp« beseitlgt die Minan. »o daB dat Gros ungehindert vorstoBen kann DAKI S AGONIE 6. Tedaj šele se je začel pravi ples. Težki mi-nometi so Dakiju vztrajno dopovedovali, naj počaka, če hoče pomagati Tonetu Fajfarju k domobranskemu »razkroju«. 7. In »heroj« Daki je s svojo XVIII. bežal, bežal... da se je »kadilo« za njim... 8. Da bi Tonetu Fajfarju pripomogel k »razkroju« domobranstva, je na begu pustil domobrancem badoljevske topove, poveljniku zmagovite domobranske skupine pa svojega čilega serca in še celo svojega »posilnega«, da ga bo imel kdo negovati. Vse drugače se konjiček počuti pod novim strumnim jezdecem... Še bolj pa fantom po divjem zasledovanju in lepem uspehu prija cigareta. 6. Nun beginnt der Tanz erst richlig. Schwere Granalwerfer geben dem Daki die Anlwort auf seinen lacherlichen Versuch. dem Tone Fajfar bei der -Zersetzung« der Landeswehr zu helfen Und Heros Daki ist mit seiner XVIII.auf und davon.verlolgt von andauernden Einschlagen krepierender Granaten. Das sind die von den Badogliohelden geerbten Kano-nen, die er der -zersetzten* Landeswehr nach seiner wilden Flucht uberlieB 9. Auch lein Plerd vvechselte den Besitzer Es scheint lich unler der Fiihrung eines richtigen Otfiziert auch wohler zu fuhlen. 10. Besser als gewdhnlich schmeckt den Mannern nach der vvilden Verfolgung und ihrem Erfolg die Zigarette. ' m !> starimi izrodi i v nove case Mit alten Traditionen in neue Zeiten Ob obletnici zgodovinskega 8. sept. 1943 Na praznik Majegu Smurna, na obletnico zgodovinskega osmega septembru 1943, je govoril preko ljubljanskega rudiju slovenskemu nurodu glavni urednik Slovenskega domu< g. Mirko Juvornik. Njegov govor je tako pomemben in važen tudi zu slovensko domobrunstvo, du ga v celoti priobču-jerno. Osmi september 1943 pride v slovensko zgodovino zlasti kot dan krvuvili in bridkih, pu tudi razveseljivih opuzovunj. Ce se bo v teli velikih preizkušnjah, ki se nuui še bližujo, pokuzulo, du smo se iz njegovih strahot kot celotu česa bistvenega naučili, ga bomo lahko praznovali še kot dan narodnega streznjenju, narodnega spametovanja; kot dan vrnitve k sebi! Ker sta od tegu odvisni nušu rešitev in uušu bodočnost, morunto ne le upati, du se bo to zgodilo, temveč moramo z vsemi zavestnimi silami deluti, da bo tako. To je uušu prvu in zdaj, ko kuže, da bo šlo spet enkrat zu vse, tudi nušu ediua dolžnost. Danes, po letu dni od osmega septembru 1943, je čus, du tu spoznanju mirno in breobzirno naštejemo, ker tako zuhteva korist domovine iu nurodu, čigur sinovi smo. Osmega septembru luni srno spoznali, kuj se luhko zgodi narodu, ki je bil navajen — iu mursikduj učen — du gleda najprej na ves svet, nase pu šele teduj, ko je že prepozno; ki ga skrbi najprej rešitev vseh bližnjih in duljnih vprušunj in ljudi, tuko du na lustno rešitev ne utegne misliti prej kukor teduj, ko se že duši sredi pogube; ki posluša vse zlagane in resnične glasove sveta, samo glusu svoje krvi in svojih koristi pu ne; ki je iz nckegu norega, nerazumljivega tucsijunizinu pripravljen žrtvovati se zu kogur koli, zu kakršno koli tujo in nepreskušeuo zumisel ter zanjo stuviti uu kocko,vse, celo glavo in bodočnost; ki sprejemu vodstvo vsukogur, kdor zna kričati in ga slepiti in se ne vpraša po njegovih namenih; ki pričakuje rešitve vedno samo od nekakih velikodušnih zununjih dobrotnikov, ne pu iz lastne moči, lastne zuvesti iu lustnegu delu. Ce smo septembru 1945 morali priti do tega dragega iu usodnega spoznanja, ni tega krivo ljudstvo, temveč tisti, ki so gu v dveh uli treh rodovih naredili zu trs, ki gu vsuk veter maje; zu odprto okno, skozi kutero vlečejo vsi nori prepihi svetu, du tnu lustnegu zruku, v katerem bi živel in rasel, ne ostane nič. Iu ko bo trebu našemu novemu rodu, ki nustuja iz krvi iu ognju, dujuti odgovor zu dni gorja in strahot, ki jih je sprožil lanski osmi september, gu bodo morali dujuti najprej in nujbrž tudi edino tisti, ki so uus tako vodili, učili in vzgajali. Drugo spoznanje izpred letu dni je spoznanje o tem, kakšen je pravi obruz nušegu komunizma, dve dobri leti zakrinkavanega s fruzo o osvobojen j ii. o reševanju nurodu, o novi bodočnosti. Osmi september 1943 uum je pokazal, da se za vso to poplavo gesel, besedičenja, pupirju, nasilju, razdejanja, krvi in umorov, ki jih je mordu kdo še dopuščul iu opravičeval prav zaradi osvobodilne krinke, skriva saino eu cilj in eno bistvo: revolucija z načrtnim uničenjem vsega, kur smo si Slovenci kjer koli ustvarili, pridelali in pretrpeli do sedaj. Osvobodilna fronta se je čez noč izkazala za neznansko laž in za trhlo krinko, izpod katere se je zarezal veliki Uničevalec, krvavi Izcnačevalec in Morilec. Teduj so vsi osvobodilni in odre-ševulni in nacionalni programi stopili v ozadje, ko du jih nikdar ni bilo. Zamenjali so jih likvidacijski seznami, ki so jih do teduj na moč tajili; zamenjali so jih svinec, nož, bencin, žica in vrv; lepe besede iz dveh let agitacije so preklicali Turjak, kočevski proces, Grčarice, Mozelj, jeleudol iu Mačkovec. Osvobodilna frontu ni ne orej ne pozneje nikoli bila tako močna, kukor je biiu tedaj. Edino tedaj bi bila lahko kaj prizadela tistim, o katerih je trdilu. du se proti njim bori — za svobodo slovenskega narodu: edino v zmedo tistih dni, ko je njen tako imenovani sovražnik brezglavo bežal, bi se bila lahko pri tistih, ki jih je razglašala zu svoje zaveznike, izkazala s kakim vojaškim deiunjem. A tukegu dejunja smo zastonj pričakovali. Namesto du bi udarila po »sovražniku«, se je z njim zvezala ter z njegovo pomočjo in njegovo silo udarila — po bratu, kateremu je oznanjala osvobojenje in ruj. S tem je dokazala, zu kaj ji v resnici gre. Dokazala je dalje, kako šibko in pri narodu za-sovraženo se čuti, saj je celo tedaj, ko so njeni prvaki bili morda zares prepričani o lastni zmagi, imela strah ne pred tako imenovanim sovražnikom, temveč edino pred poštenim slovenskim človekom. Zato jo je tudi prav osmi september 1943 kljub vsemu tedanjemu uli tudi poznejšemu videzu pri slovenskem narodu pokopal. Med njo in med tu narod je legla nepremostljiva reka bra-tovske krvi. ognja in podrtin; je zrasel zid državljanske vojne in neusmiljene samoobrambe proti revoluciji, ki je slovenski narod noče. ker ve, da sta vojna ali revolucija za majhen narod usodni; če se pa celo združita, kakor sta se po zaslugi Osvobodilne fronte združili pri nas, sta za tak narod poguba. Tretje spoznanje iz tistih dni je spoznanje o ljudeh, o katerih je ljudstvo mislilo, du so pošteni, če ne celo veliki; o katerih je menilo, da so njegovi. Ne velja šteti, koliko bolj ali manj eno- dnevnih prvakov in prerokov, ki so ob narodni nesreči, povzročeni po Osvobodilni fronti, vsaj molčali, če niso krivcev obsojali, je tedaj odpovedalo in ljudstvu, skočilo za hrbet. Tedaj so se v vrstuh uli celo v vodstvu Osvobodilne fronte prikuzula imena, ki jih je naš narod spoštoval, častil in mursikduj celo poslušal. Ti so teduj pokuzuli, du je njihovo načelo politika vseh vrat, skozi katera je moči priti na površje; narod je na svetu samo zato, da služi za podnožje njihovim stolom in za vsebino njihovim koritom. Po nekaj letih počitka so spet zaslutili veliko priliko za svoboden lov po ljudskih koristih. Menili so, da so že prav blizu kaki pokrovitelji, katerim se je treba prikupiti, du jim bodo pomagali do oblasti in še bolj do posesti. Oprtali so nahrbtnik in šli v gozd, odkoder jim pa slovenski narod ne bo več pustil nazaj. Kakor je za narod bilo bridko spoznanje, da ga je toliko njegovih vidnih sinov v najhujši uri izdalo, tako je po drugi strani vesel, da je usoda tako hitro in tako jasno ločila pleve od pšenice. Četrto bridko spoznanje je lani za Slovence bilo, ko so videli, kako so nuvzlic množici razglašenih voditeljev v usodnih časih sami. Ni je bilo roke, ki bi pokazala pot, ni ga bilo glasu, po katerem je vse koprnelo; ni ga bilo sveta in ne zapovedi, ki smo je bili navajeni vedno čakati. Roke in zapovedi in glasovi so začeli prihajati šele, ko se je ljudstvo v svoji zapuščenosti, bolečini in stiski samo odločilo. Ker se je samo odločilo, se je prav odločilo in zaradi tega ima pravico, biti poslej ono gospodar nad sabo in nad svojo usodo. To so bila grenka, celo krvava spoznanja. Na srečo nam obletnica lanskega osmega septembra ne prinaša samo teh. Danes lahko ugotavljamo tudi, da je v slovenskem ljudstvu še zdrava in močna, neuničljiva sila; da so v njem še vrline, ki mu dajejo spričevalo zrelega naroda; da je v njem še zvestoba vsemu, kar smo kdaj imeli svojega, velikega in odrešilnega; da je v njem še volja do življenja, ki se je pripravljena uveljaviti tudi z največjo žrtvijo, z bojem in krvjo. Takrat je v našem ljudstvu dozorelo spoznanje in prepričanje, da lahko obstane le po lastni sili in lastni volji, da mu bodočnosti ne bo nihče podaril, temveč si jo bo moralo ustvariti samo; da ga pogube in sovražnika ne bo rešil nihče drugi kakor lastni boj in lastna moč. Naše ljudstvo je spoznalo, da so prav odločilni evropski trenutki najmanj primerni za to, da bi pozabilo nase in se dalo begati; da je prav tedaj treba poslušati samo zapovedi svojih koristi in svoje bodočnosti. Spoznalo je, da je prav v takem času, kakor je bil pred letom dni in kakor kaže, da je danes, treba biti strnjen in da je treba najprej odstraniti vse, kar bi to strnjenost od znotraj izpod j edalo. Naše ljudstvo je spoznalo komunizem in njegove cilje; doživelo je revolucijo in ve, kam se mora glede njiju postaviti. Skratka, spoznalo je, da mora prav danes gledati nase in skrbeti zase; da mora samo krmariti svoj čoln in ne se zmeniti za svet, kateremu smo Slovenci že itak dali preveč moči in še bolj preveč krvi. In poroštvo bo osmi september 1943 za nas dan streznenja in prerojenja, je tudi dejstvo, da danes stojimo s puško ob nogi na straži svoje bodočnosti, da zanjo že delamo, se borimo in živimo ter da smo zanjo, to se pravi zase, pripravljeni tudi umreti! Spomini in opomini is celice št. 1 Dobro se spominjam zadnjih dni, kako smo se v kolerskih zaporih poslavljali od življenja. V lakih okoliščinah človek jasneje vidi napake preteklosti in uvidi prave smernice, po katerih bi moral narod. Naj navedem nekaj izrekov mojih prijateljev iz tistih težkih dni. Veliko žrtev in idej je treba, da se človek umiri. Veliko človek r življenju ljubi, a najlepša je ljubezen do matere iti domovine. Pozdravi obe! (Poročnik Drago Tomažič.) Dolžnost vršil, prisego držal, kaj mi mar! (Poročnik Marjan Strniša.) Nič ne drži izrek: vojska je svetinja, nikar se v njo ne vtikaj. — Vojska z idejo je svetinja in če te ideje nima, je kakor fijakarski konj z zasenčenimi očmi, da ne vidi, ali vozi prijatelja, ali sovražnika. ali ga pelje na svatbo ali v smrt. (Stotnik Pavle 1'ošnar.) Vsako nepotrebno trošenje narodovih sil o nepravem časti in na napačen način bo spravilo odgovorne na zatožno klop. (Stotnik Marjan Teplti.) Ko bi človek ne vedel, da živi. se bori in umira za svojo družino in otroke, bi mu bilo še težje. (Habič.) Le pogum! Borci za idejo ne umirajo r mehkih pernicah. Poglejte Kristusa! Nismo ne prvi ne zadnji! i. škoda, da nimamo nobene sliko s tega posrečenega večera, ki se ga je udeležil tudi mojster Sternen, vrhniški domačin, ter mnogo odličnega občinstva iz mesta in bližnje okolice. Teden pozneje, t. avgusta, pa so tudi dotuobrunci v Dolenjem Logatcu stopili na oder Prosvetnega domu ter uprizorili lepo ljudsko igro »Graničarjic hrvatskega pisatelja Kreudenrcichu. Igra je bila dobro igrana ter jo po vsebini zelo primerna zu sedanji čas; z nekaterimi stavki naravnost zadene najsodobnejše naše razpoloženje, ko polkovnik svečano pribije: »Gospoda! Delam nu tem, du se iztrebijo iz našega narodu ropi in umori in da nuj se naš uurod proslavi n kulturnem in prosvetnem delu, kakor se je tolikokrat proslavil na bojnem polju.< Za to prireditev ima poleg režiserja največ zaslug domobranec Slavko Erzuožnik, ki je igral tudi eno glavnih vlog. Odlikovulu sta se pa najbolj oče in hčerka Andrej in Mujda Uršič, ki sta obu podalu dobre značaje. Izmed domobrancev so stopili v ospredje zlasti jutunikar, Cankar, Cerur in Mele, i/.uied igralk pa gdč. Mačkova Majda in Cilka. Dobri so bili skupni prizori hlapcev in dekel, pa seveda tudi domobranski šrumcl, ki ga je vodil Ivan Cankar. Prireditev je v ccloti lepo uspela. Dotuobruuski četi v Dolenjem Logatcu lahko samo čestitamo, du v času, ko stoji na straži, dobi še zmeraj časa zu prosvetno delo med ljudstvom. Podoba sodelavcev za to igro naj jih ovekoveči v naši domobranski reviji. ustvarjanja« Lavo: Polgan grad v St. Rupertu. Spodaj levo: Poigana iola v St. Rupertu. podaj demo: Polgan prosvetni dom na aloMni god pri Mokronogu. Nesporno dejstvo je, dn so bilu nemška gledanja v zgodovini usmerjena vedno na zuhod, ki zanje v toku zgodovine vzhodnih predelov evropske celine ni nušel potrebnega razumevanja. Le nekaterim je bilo znano, da je šele odpor nemškega človeka proti vzhodnim narodom zavaroval Evropo pred mongolskimi plemeni in s tem omogočil obstoj njenim narodom in državam v današnjih oblikah. Danes doživljamo največji svetovnonazorski sju>r v zgodovini. Plutokraciju in boljševizem sta organizirala azijat-stvo proti evropskemu novemu redu. Spet se glasi geslo: Zavarujmo Evropo pred vzhodom! Naloga tegu gesla naj bi obstajala v dokazovanju, kako globoko je utemeljena vodilna zahteva neinštva v Evropi za zavarovanje življenjskega prostoru ue samo nemškemu, temveč tudi ostalim evropskim kulturnim narodom proti plutokrutskim in boljševiškim načrtom svetovnega znvojevanjn. Druga svetovna vojna je predvsem spor svetovnih nazorov. Politične, vojaške in gospodarske odredbe niso v svojem poteku nič drugega kot vsestranski poskus, kako preoblikovati svet duševno po svoje. Evropa in z njo ves svet stoji danes pred odločitvijo: Ali za gospostvo visokovrednih, ali za gospostvo manjvrednih plemen z zasužnjenjem in uničenjem zdravih plemen, — ali >.a red, ali anarhijo, za kulturni povzdig ali padec. Iz SSSR noj bi bila vržena žareča bakla na vse dežele po svetu. Geslo, s katerim hoče židovski boljševizem podnetiti svetovno revolucijo, da bi na njegovih razvalinah zavladal nad narodi, se glasi: Ruši, da boš vladal! Zid je na temelju svojega plemenskega sestava asocialni element, zločinski tip. Komunizem kot politična organizacija svetovnega zločinstva je po globinah svoje človeške manjvrednosti nasprotnik vsukegu temeljitega reda. On ne pozna niknkega kulturnegn povzdig«, temveč samo kulturno uničenje. Po njem je postal obširni in bogati ruski prostor dežela najstrašnejšega pomanjkanja in najtršega terorja. Kot je bil prevzem oblasti po fašizmu v Italiji resen znak za ves svet, da se še nahajajo v Evropi narodi, ki niso hoteli kloniti pred internacionalnim boljševiškim gospostvom, tako je pomenila nacionalnosocialističnn revolucija v Nemčiji in postavitev španske države reda pod generalom Frankom za židovske svetovne zavojevalnc načrte resen protisunek. Toda židovstvo se Je zagrizlo v svoje načrte. Njegovo sovraštvo je zasledovalo »fašizem« z brezsrčnimi sredstvi. Najjačja njegova šahovska poteza je bil«, združiti boliševiško Rusijo in plutokratsko Anglijo v zavezništvu proti kvišku stremeči Nemčiji in proti novemu evropskemu redu. To zavezništvo je uspelo samo zato, ker je židovski boljševizem umel z umori odvzeti carski Rusiji njeno vodstvo, krvavo podrediti narode tega rarstva in vzpostaviti preko dežel svoje gospostvo. Nadalje se je židovstvu posrečilo prepojiti v zadnjem stoletju trndicionalno angleško vodilno plast v poli-tičnera, gospodarskem in kulturnem pogledu ter pritegniti nase mišljenje naroda, ki ga v temelji lahko smatramo kot germanskega. Isti postopek se je vršil v Severni Ameriki, kjer vlada danes židovsko-boljševiškn klika s svojimi dninarji. Zaradi tega je razumljivo, dn je židovstvu uspelo pod vodstvom Anelije ustvariti oboroženo zvezo proti Hitlerjevim miroljubnim ciljem. Naloga Poljske in Francije kot najbolje oboroženih držav je bila, s silo izbrisati sistem, ki v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru ni več dovoljeval židovstvu nobenega vpliva. Hitri konec Poljske pa jc takoj ob pričetku vojne dokazal, da ni mogoče tako hitro spraviti narodnosocialistične Nemčije nn kolena. Prišlo je do izvedbe načrta za podaljšanje vojne, v katerega je bilo zapletenih vedno več Nemčiji sovražnih držav. Belgija, Holandskn in Norveška so bile predvsem po svojem vodstvu nazorsko močno navezane nn židovsko-plutokratsko Anglijo. Toda tudi te države niso mogle zavrniti usode. Z eno zmagovito potezo so bile kljub angleški pomoči skupno s Francijo vržene ob tla. Balkanski državi Jueoslavija in Grčija sta prav tako plačali svojo podložnost Angliji s popolnim političnim in vojaškim porazom. S tem je bil praktično odstranjen poslednji evropski nasprotnik osnih sil. Tako je židovstvo izgubilo svoj prvi boj za nadvlado v Evropi. Sovjetska zveza kot poslednje kopninsko orožje Anglije in pluto-kracije je morala biti za tem pritegnjena v vojno, da bi strln osovraženi nacionalni socializem. Ce je sovražna stran mislil«, dn bo zadela nn nemško vojsko, oslabljeno od prejšnjih vojnih pohodov in trpečo nn nedostntkih v materialu, tedaj se je pošteno zmotila. Nemčiji in njenim zaveznikom je nspelo v poletju 1941 z nezaslišanim napredovanjem tolči Sovjete na vsej fronti kljub njihovemu obupnemu odporu. Tako so Nemci že v zimi isteea leta dosegli strnjeno črto, ki je segala od Severnega morja preko Ljeningrndn do Tnganrogn nn Azovskem morjn. Tudi težki boji v zimi in spomladanske ofenzive Sovjetov niso mogle uničiti odpora Nemčije in njenih zaveznikov. Ce opazujemo potek dogodkov od poljskega pohoda, pridemo do zaključka, da ima na uspehih največje zasluženje edinole vodstvo, ki je sovrnžne napadalne nakane vedno pravočasno spoznalo in jih prehitelo. Pa ne samo to, da je znalo s pravočasnimi svetovnonazorska borba izvedbami izpeljati učinek vojaških podvigov v svojo korist, ampuk je nemškemu narodu prihranilo mnogo krvavih žrtev s tem, ker je svoje podvige izvrševalo največkrat v času, ko sovražnik svojih predpriprav še ni izvršil. Napore nemških in zavezniških čet je Vodj« večkrat pohvalil. Doseženi so bili zaradi tega, ker se je volja zu razumevanjem narodnega socializma in s tem tudi evropskega poslanstva vtisnila globoko v srce naroda. Temu je dokaz tudi junaško zadržanje vsakega posameznega vojaku in njegova vera v germanizem. To izhaja iz zavesti, da je žrtev za narod življenjska potreba in moralna dolžnost vsakega posameznika. Narodnosocialistični svetovni nazor se je s tem jnčje utrdil kot židovsko-plutokratsku ali židovsko-komunističnn miselnost, kar je v bistvu eno in isto. Danes ne gre samo za biti ali ne biti nemškega naroda, temveč stoji na kocki bodočnost vseh narodov, ki imajo pravico živeti svoje lastno življenje po zakonih svoje narodnosti in svojega plemena. Na daljnem vzhodu bojuje boj za svoje življenje in svoj obstanek Japonska. Evropa pa se je stalnemu ogrožanju in va-ruštvu, ki bi jo prej ali slej dovedlo do poloma, uprla in se je pod nemškim vodstvom dvignila k ustvarjanju novega reda in razvoja. Istočasno z Nemčijo so nastopili prostovoljci vseh narodov in držav, ki so v kakršni koli obliki občutili na svojem telesu židovsko-plutokratsko pest ali rdečo zver. Danes stoje v vrstah SS tisoči in tisoči evropskih prostovoljcev, ki so se še pred nekaj leti po krivdi njihovega po Židih in njihovih plačancih zapeljanega vodstva deloma z orožjem v roki borili proti Nemčiji. Danes je položaj Nemčije popolnoma drugačen kot v letih 1914—1918. Takrat je bil ves svet proti nemštvu, ki svojega svetovnega nazora ni jasno pokazalo. Danes pa stojijo na njeni strani močni zavezniki z istimi ali vsaj podobnimi ideali. Državne ureditve, ki so bile doslej v Evropi veljavne, izgubljajo vedno bolj na svojem pomenu. Pojavlja se nova sknpna miselnost, ki bo zajela vse življenjsko področje evropskih narodov. Dom obran ci ! Gospod Stanko Sedlak, ki je napisal v »Jutru« vrsto člankov, polnih domovinske ljubezni Ln narodnega čutenja, nam je poslal članek, ki ga z veseljem priobčujemo. Bratje, ki ste se odločili, da ob strani svojega rodu, z njim pre-vihrate viharje, ki so vstali ob hudi uri velikih trenj nad Evropo in našo zemljo, pozdravljeni in Bog vas živi! V najusodnejših dneh naše povesti, v času naših najtrših in odločilnih borb za življenje in bodočnost vsega našega malega naroda, ste vi, bratje, kovači tistega jeklenega ogrodja, na katerega naj in bo slovenski rod po večni zamisli božjih in človeških zakonov postavil svoj resnični narodni dom. Vi ste zidarji naših novih ognjišč, vi ste poklicani, da prižgete ugasle luči naših slovenskih tradicij, našega očetovskega izročila, ste poklicani, da okrenete zavoženi rod na pot. ki so jo hodili naši možje, ki so živeli in umirali za naše misli in našo besedo. Domobranci, vi ste poklicani, da z rdečih praporov odtu-iencev našega rodu strgate imena našega, bratje, vašega Cankarja, Prešerna. Levstika. Gregorčiča, Kosovela, Gubca... tista imena, ki so si jih prilastili in nadeli, da bi krona in duša slovenstva krila in opravičevala njihovo izdajalsko početje nad narodom in njegovimi velikimi zgodovinskimi mejniki. Bratje domobranci spredaj na okopih, na vas je, da operete čast slovenskega imena in večnega simbola, ki naj vas vodi do zmage nad zlom. — čast naše slovenske zastave. V njenih barvah so zapisane in do večnosti uvezene besede tistih Slovencev, ki so simbol vse naše vere spoštovali in cenili bolj od življenja. Bili so to naš Cankar z vrhniškega klanca doma. Prešernov France z Vrbe, Levstik, Gregorčič, kmet Gubec, svobodnjak in borec za našo pravdo in mučenik, in še mnogi mnogi drugi! Vse njihove besede, bratje, ki so jih svojemu narodu in svoji zemlji govorili in zapisali v ljubeani in v spomin, je čas narodovega življenjskega toka zapisal z neizbrisnimi črkami v našo neomadeževano slovensko zastavo, vaš prapor, s katerim prinašate nam in svojemu narodu vstajenje. Zavedajte se, da je z vsemi pravičnimi Bog! Verujte, da je po vseh težkih preizkušnjah, za vso Golgoto in križevim potom napočil dan zmage Dobrega. Za vse nas pride Pomlad. Pride ura. ko se boste po borbah z rdečo zlobo, z odpadniki slovenskega imena, odpočili. Takrat se bo za našo zemljo, za naš rod in za vas brate darovala velika zahvalna maša Za vas. bratje, ki ste zastavili svoja srca in svojo kri. da nam očuvate najdražje kar imamo: Boga. Mater in Domovino ... Stanko Sedlak. Domobranci v zasedi LJL-2 Bole z v o/de so prižigajo nad Starim gradom. Daleč na zahodu se vleče nad gorami oranžen trak. Dolino so potapljalo \ mračne sence- Ob potoku v Dednem dolu so vzdigujejo moglo, so širijo, zavijajo hišo in pobočja v svoj mehki, hladni plašč. Višnja gora so zdi ko kupček drobnih škatljic. \ rahlem odsvitu so blešči cerkveni zvonik, ki je kakor kazalec na večni uri stoletij. Potem pa, ko ugasnejo zadnje svetlobe rumenkastih odsevov za gorenjskimi planinami, zagrne zemljo noč. Po kameniti poti na Stari grad škripljejo nakovani čevlji. Sklonjene postave sopihajočih domobrancev lezejo navkreber. Kolona se vleče kakor kača pod nizkim krivenčustim drevjem. Stražarji ob bunkerjih stoje ko ukovani; silhuete jeklenih cevi se zaznavajo na temnem nebu. Nekje spredaj so zatrzali španski jezdeci. Trije ali štirje zapored. Kolona je izginila \ gosto temo. V noč. Domobranec na bloku je zaprl vhod. Na vzhodu se je ta čas vzdignila luna. Obsijala je prostrane košenine na Kuclju in uprla svoj obraz v majhna, globoka okna pobeljenih hiš na Vrhu. Kako krasen razgled se je nudil sem od Pristave! Le še konček višnjegorskega mesta je videti- V hišah prižigajo in ugašajo luči. Rahli zvoki harmonike udarjajo na uho kakor daljni odmev. Podčastnik pripoveduje spremljevalcu: »Tri rdeče, napad-Štiri rdeče, protinapad. Tri bele: akcija je končana. Pomoči ne potrebujemo-« »Dobro! Na snidenje- Srečno pot!c Tlesk peta se zgubi v šumu gomazečih nog. Svež veter nalahno preobrača veje- Iz teme prihaja vonj po ciklamah- Svetle jase vabijo v poletno noč - - - Kolona na tej in na oni strani čistine. Vmes se leskeče cvetoča ajda- Fantje vdihavajo njen vonj in se sklanjajo pod težkim tovorom municije in orožja- Kratke sence se love ob meji. Tisto noč so bili v zasedi najbolj korajžni fantje. Kriška vas je ostala za njimi kakor zelenica v puščavi. Tudi hiše ni videti izza gostih sadovnjakov. Neskončna plan, prepolna okroglih vzpetin, drobnega grmičevja in osamljenih dreves se pne pred domobranci. Tu bi uzrl mačko, ki bi lovila miši sredi gmajne. Široko smejoča se vozi luna skozi kristalno modro nebo. Zvezde so se skoraj porazgubile. V Novi vasi se je patrola ustavila. Vse okrog vasi so se brez povelja postavile straže. Stražarji so polegli po sencah krajnih jablan in nastavili puške. Sum v vasi je potihnil. V hiši sredi vasi so prižgali luč- »Sveti križ in Mati božja, samo da niste rdeči! Tako sem se pa ustrašila, da vam ne morem povedati,« je s poudarkom vzdih-nila stara žena. »Bojimo se jih ko hudobe...c Poročnik je hitel pomirjevati. Prileten gospodar je vabil pod streho. Nekaj domobrancev je posedlo za mizo. Mati je prinesla kislega mleka in velik hleb kruha- Potem se je razvil pogovor. »Zadnjič so izropali vso vas- Cela procesija najboljše živine je mukala, ko so jo gnali čez Sv. Duh proti Krki- Meni so odnesli t so obleko- Koliko so nakradli pri drugih, še sam ne vem. Pet težkih voz so odpeljali. Tako je že tri leta. In jutri bo nedelja, pa nimam kaj obleči, da bi šel k maši-< Stara korenina se je skoraj zasolzila. Tesen molk se je oklenil navzočih. Potem so spet začeli pogovor. Zunaj je glnha noč: luna se je pripeljala nad Polževo in bo-zato razsula svoje bledo srebro. Osojni lazi so se zasvetili v svetli bleščavi in pomolili svoje dolge, iztegnjene jezike globoko med -mrekovje. Položna ravan je srkala sveži zrak. Za hišo so se začuli koraki- Pritajen klic je izzvenel v tisto smer- Potem komaj slišno geslo: komandir stražo se jo približal stražarju. Ta se je vzdignil na komolce in odložil puško. >Mroz?« »Ravno prav. No mraz, ne vroče. Le tako sumljivo tiho je. Sicer je lopo ko malokdaj- Spominjam se onih večerov fnntovunju pred vojno, kako je bilo lepo! Tedaj bi si ne mogel prodstuvljuti, da bo kdaj tako kot jo danes. Kdo jo mislil tedaj na komuniste!« Pogovor so nadaljnje, a besede vendarle ne prodrejo srebrnega /raka. V daljavi se zaganja pes, nad Sv. Duhom so je utrnila zvezda in padla v neskončnost. Komandir se jo oddaljil. Domobranec, ki jo pravkar mislil na svoje dekle iu na vesele ure mirnih noči, se je /leknil iu uprl puško. Daleč nekje čez hosto je počil strel. Potem drugi. Nato je bilo spet tiho ko v grobu. Ob ilveh so se zamenjale straže. »le kaj čutiti?« ■Miši ni slišati! Meni so zdi. da nimajo korojže.« Novi stražar jo rnzkrouil strojnico iu legel kraj nje. Podprl si je brado s pestjo iu motril svetlo planoto. Kakor na dlani je iniol vsako steblo pred seboj. Vsak grmiček mu je bil ko njegov žep. Svečani mir 111 tisoč isker po košenini. Tedaj so iiu Blatu zaregljale strojnice. Rnzpočilu se je mina. Potem druga iu tretja-In spet strojnice. Stražar se je prevalil, vzdignil glavo iu poslušal. Za trenutek je potihnilo, pa so se spet oglasile puške. To pum... Ta—pum... Kako domače jo slišati tu pok mav-zorice! A to je daleč. Fant je uprl pogled po košenini tja proti Sv. Duhu. Mesec se je skril za slemenom kozolca, na katerem je šumelo seno. Nekdo si je popravljal ležišče. Potem je zakikirikal petelin. Jutro bo. Nekoliko je začelo hladiti. Domobrance si je potegnil preko hrbta šotorsko krilo, spodvil rob in se umiril. Luna na nebu se je srečavala z belimi oblački, ki so se podili na vzhod, ko jate golobov. Slemena streh v Novi vasi so se nadela z motnim sijajem. Sonce sadovnjakov so se pretognile daljo čez ograde. Iz stoj je prihajal žvenket verig: živina je vstajalo. Na vzhoda se je za spoznanje svetlikalo. Temna modrina je postajala vse bolj sinjo. Nazadnje se je orumenila kakor pozlačen nadih. Jutro je vstajalo. N« zahod iu no jug se je odstiral pogled. Mrak se je gubil- Po hribih so se zabelile vosi in cerkve. Straže so še nepremično ležale pod drevesi iu uživale čisto jutro. Po kozolcih so se zbudili domobranci, si pomoli oči in se očistili bilk. Potem je vstala vsa vas- Dekletu so z. vilami iu koši hodila v hleve. Starci so prinašali sena. Domobranci so so zbrali sredi vasi. Razšli so se po hišah- »Kako je bilo nocoj vse mirno! loko mirno že zlepa nisem spala- Kar sedite! Privoščite si po mili volji.« Žena ne ve, knko bi se bolj zahvalila* Fantje so posedli za mizo, na katero so prinašali zajtrk. »Preveč bo škode, mati,« se skuša nekdo opravičevati. »Ce raje vidite, da požro komunisti, pa pustite.« Tako se je odrezala- Domobranci so se uojedli do sitega- Mlad fant je od- \ezal svojo torbo in začel deliti domobransko revijo. Po vseh hišah jo je raznesel. Mlado in staro je seglo po krasnem branju- Poročnik je poveljeval zbor. Domobranci so izvršili svojo nalogo. Uvrstili so se in odšli, polni vtisov prelepe noči in prijaznih ljudi. Dekleta so jim mahala z robci- Bohotne rože so jih pozdravljale. Nedeljsko jutro je pozdravilo mežikajoče sonce. Goličave so se zablisnile v prvem svitu. V Višnji gori so vabili zvonovi. Tedaj je zadonela krepka pesem. Marširala, marširala, domobranska garda... Na Storem gradu vihra ogromna slovenska trobojnica. Zlato sonce pozdravlja vračajočo se kolono. Pesem se vrsti za pesmijo. Megle se tope v migljajočih žarkih- V srcih domobroncev zagori še večja ljubezen vse sveto, za kar se bore. h t Za Kožljekom Tam nekjo v notranjskih hribih. Z gozdovi pogrnjena zemlja molči, no V/.dihne, ne zujoče, le krvavi brezslišno, kot krvuvi na sinrt ranjeni v poslednjih utripih življenja. Kolikokrat je že krvavela, kolikokrat bo Se, izkrvavela ne bol Čuden je ta ue-umljivi, bo/ji, večni zakon, ki je pisan vanjo, ki ga oznanjajo mahovnuta tla, ki ga odkriva sleherna bil, dan za dnem, uro za uro. Naj jo rurtvičijo, ruzdrobe naj jo, nuj ji sekajo nove rane — izkrvavela ne bo! To je vedela tudi Mira, ki je tislo noč, polnoč še ni bila mimo, spešila po bližnjih gozdnih slc/.ah od Sv. Vida na Kakek. Žila ji je udarjala divje in Hpešna pot ji je poganjala kri v lice, da je bila potmi kot ob žetvi. »Priti do naših za vsako ceno!« Drugo ji ni bilo inar. Opoldne jili je videla, lopove, saj so Sli mimo nje, kako so se vlačili kot megleni betcžuiki brez reda, vse navzkriž proti spodnjemu koncu in se izgubljali v s veto viški h gozdovih. »Hei, punca,* jo je udaril po plečih mlad tovariš; bil je komisar ali kaj, >grcš z nami?« Odmaknila se je in gu pogledala izzivajoče. Spoznala je: bil je tisti, ki je streljal na Marka, njenega brata. I'a se je zbrala in vprašala: Kam pa, tovariši?« >V Borovnico! Tam bo zdaj vse naše. Ljudje se selijo, zmešani so ko kokoši, v prenekuteri staji muka osamela živina. Gostija bo, kakršne svet se ni videl! Ajd z nami, dekle!« Zasmejal se je. satan kleti, in jo poželjivo prebavil z očmi. Ni se izmikula, ogledala se je po drugih in se zusmejala z njim vred: >Glej, glej, kakšne tiče pa vodiš s seboj?« Čudni obrazi so se vrstili mimo nje in jo pre-badali z motnimi, zalitimi očmi. Polt jim je bila rumenkasta, nos potlačen v obraz, očesnice razpoteg-njene navzven, čelo nizko, lica kozava. ustne pa nabrekle ko vime, kadar je polno mleka. >E, to so ti novi tovariši; vzeli smo jih v zameno za one, ki smo jih Siustili švabobrancem pod avornikom.« »Pn se bi jejo za vus?« >Pa še kako! Nimi ni treba migniti, pa ti že režejo vratove, da je veselje.« >Od kod so pa prišli?« »Hudič vedi! Od spodaj nekje so se pritepli. Stab je dal ukaz, du moramo z njimi obnoviti Ljubljansko brigado.« >Dobro ste jo obnovili!« >(). smo jo, sino jol Pa so še drugi tiči pri nas. Tja poglej!« Nekaj vstran se je po oblatcni poljski stezi motovilila čeda južnjakov, črnih los in črnih oči. »Zajci so, a pri kanonih se obnesejo bolje od naših!« »Pri kurah in dekletih.... je pomislila ona in zaničljiv nasmeh ji ni več odšel z obraza. On pa, kot da ne vidi razcapanih ušivcev, bledih, sestradanih in bolnih obrazov. Sam se je nosil, kakor bi ga bil pravkar potegnil iz škatlice. Zamahnil je z roko in se zamislil učeno, kot so ga bili naučili: »Vidiš, to je tovarištvo, to je revolucija. Mi ne gledamo na razlike. Za nas ni razlik! Vsi smo tovariši. Kaj Slovenci, kaj Lahi, kaj Kitajci!... Vse to ni važno! Tovariš, to danes velja!... Zdravo, punca!« Lagal ie, sam sebi huje kot drugim. In je videl, da laže, a od-jenjal ni, kot sto in sto drugih še danes ne odjenja. ► Naj,« si je mislila Mira in še čudno jo je obšlo, da se je ni lotil še naprej, »tudi mi ne odjenjamo in odjenjali ne bomo.« Spomnila se je ubitega brata in tesno jo je stisnilo v prsih. Zakričala bi od bolečine, pa ni smela. Tu, pred njo je stal, pa je pogoltnila vse, ni mu izpraskala oči, ni mu pljunila v obraz: »Morilec, požigalec, Kajnov sin...« « On pa je izginjal med poslednjimi, ki so se pogrezali v boršt... Takšni spomini so jo obhajali vso pot skoz temno noč proti Rakeku. »Za Marka, za domačijo, pa za Borovničane nesrečne!« Tako je sklenila in hitela na moč, da ji je pohajala sapa. Stotniku je povedala vse. kar je videla in slišala- i Rešite nas. rešite Borovnico, maščujte Marka, saj je bil vaš fant...« Več ni mogla. Se je ležala trda noč nad cerkniškimi hribi, ko so fantje krenili v pohod. Četa za četo je udarjala z nakovanimi čevlji v kamenje na cesti, ki vodi iz Rakeka proti Cerknici. Z meščevo lučjo osvetljena polja so spala. Le tu in tam je iz grmičja iz ceste prhutnila ptica, ki jo je preplašil enakomerni, pojoči korak naših fantov. Molčali so. V teh trenutkih je vsakteri izmed njih mislil na dom. Saj to se je ponavljalo Bog sam vedi kolikokrat že, a vendar je tako lepo korakati sredi noči in se vdajati spominom. Kdor je gledal te jasne, srebrno sijoče obraze, z motnimi šlemi na ponosnih glavah, se je nehote domislil bajk in povedk o junakih, o vitezih, ki so v davnih časih po teh krajih podili Turka in za-nosno dvigali križ nad polmesecem. Samo ena četa je bila drugačna kot ostale. Sestavljali so jo begunci, tisti, ki so pred rdečim paradižem pribežali na »neosvo-bojeno ozemlje«. Tem fantom so bile ustne togo stisnjene. Oči so jim blodile v neslutene dalje. Kot v prividih so se jim spo-vračali prizori: domačija v plamenih, divje kričanje, jok najmlajših, kri na hišnem pragu, kajnovske psovke, materina prošnja, dekletov obupani klic, bratov pretepeni obraz, sestrine zvezane roke, oholo ponašanje vaških barab, mukanje živine, harmonika, ples, pijanost, jo j, koliko tega... Ti niso imeli več doma, morda so bili brez očeta, brez matere, šiba božja je strahotno udarila po njihovih upogljivih, voljnih hrbtih, a ko so se razbežali po svetu, kot se piščeta razbeže, če udari kragulj sredi mednje, so se odločili na poslednji boj do konca. »Samo enkrat še videti domačo vas, četudi samo očrnele zidove, same ruševine, same gomile, samo sirotnost in žalost, kaj vse to! Samo enkrat še domačo vas!« Vedeli so, da je ta borba potrebna, a občutili so jo drugače kot mi tam spredaj. Vsem pa je bilo skupno nekaj, kar jih je družilo in vodilo iz zmage v zmago; isto kar je nagnilo stotnika, da je dal povelje za pohod, isto, kar je globoko v srcu nosil zapisano sleherni prostak, isto, za kar so krvaveli in umirali s svetlim nasmehom tisoči in tisoči, za kar so se dedje v davnih časih borili s kosami in cepci: slovenska zemlja! Tako so prešli vasi in vasice, brez žgoče sle po maščevanju, brez divjih kletvin, brez ogabnih morilskih misli, z eno samo zavestjo so šli naprej: dom braniti, da ne stro nam ga viharji... Nekje sredi poti so se razšli. Zgodnje jutro se je dvignilo izza vrhov in iz doline se je oglašal zvon, pomešan s petelinjim petjem. Izvidnica prve čete je ugledala rdeče zvezde. Tam nad Kožljekom. Po obronkih so si lopovi razpostavili zasede. »Fantje, zdaj pojde na nož!« Obrazi so bili nasmejani. Potegnili so bodala iz nožnic in jih zataknili na puške. V gosjem redu so se bližali položajem. Tri vrste, dobro zaščitene, sklonjenih glav. Se če si vedel, kje so, si jih težko ločil od visoke praproti. »Juriš!« je zategnil vodnik in se pognal prvi z napeto brzostrelko. »Juriš!« so divje naskočili fantje in sipali ogenj na zasede. Tu je šlo za trenutke. Borba je bila težka, takšna, da se je ozračje ovilo v puhlo meglo, ki so jo povzročili izstrelki. Prvi napad so oni tam zgoraj odbili. Fantje so se umaknili v redu, brez izgub. Vodnik jih je bodril, kot voznik na dirkališču bodri spenjene žrebce: »Ce ni šlo prvič, drugič bo šlo!« Postavil se je prednje in za-klical z rezkim glasom povelje, ki je udarilo kot grom v skalo: »Prvi vod brza paljba!« V odgovor so udarjale salve in strahoten prasket. Prst je od-letavala v kosmih, da je kar snežilo na fante. »Ne bodo vzdržali!« se je nekdo nasmehnil svojemu soborcu na levici. »Ne smejo in ne morejo!« Pristavil je puško k licu in pritisnil — rdečkar se je strkljal po bregu. »Juriš!« je zagrmel nov ukaz. Spet so se pognali v breg in jurišali, da so se lopovi tam zgoraj prestrašeni zmedli. V tem je že podrl vodnik starega partizana — mitraljezca. Drugega ob njem je česnil s kopitom, bruhnil k strojnici, jo raz-krenil in začel sipati ogenj na sosednjo zasedo. > Bežite, tovariši...« jih je posnemal eden naših fantov. Ušivci, misleči, da jim ukazuje tovariš komandir, ki so ga bili naši medtem že poslali delat račun na oni svet. si niso pustili dvakrat reči. Pustili so strojnice, planili iz zased in jo ucvrli po nasprotnem bregu. Isto uro je četa fantov-beguncev izkoristila borbo pri Kožlje-ku. Tiho so se plazili tja do Pikovnika in ga obšli. Razporedili so se bili previdno in prišli rdečim za hrbet. Na trideset korakov blizu- Jurišali so z bombami, da je zemlja bobnela kot bi se skale lomile. Vodnik — fantu so ubili očeta in mater — se je pognal na prvega, ki mu je prišel blizu. Ostrmel je za trenutek. Rumenkast. Kozav obraz je gledal pred seboj in spreletelo ga je. »Torej je res!« Da. res je bilo. Tujci so se vrgli na slovensko zemljo, tujci so se zvezali z domačimi Kajnovci, da jo pohodijo in oskrunijo, to deviško, sveto slovensko grudo. Vodnik pa je zgrabil za nizko ramo in ga treščil ob tla. A okretni Azijat so mu je i/vil in potegnil nož- tant ga je zgrabil za roko in mu jo stiskal ko s kleščami. Težko je sopel. saj mu je divjak s koleni čepel na prsih. Dva naša, ki sta videla, kaj se dogaja, sta se vrgla v pomoč. Pa sta planila že dva druga i/, grmič j a ko skriti mački in jima zastavila pot. Zdaj se je vodila borba v troje, hest ljudi se je otepalo smrti. Kdo bo obstal? Vodnik je u\il desnico, ki mu jo je bil divjak spod vil pod hrbet in usekal Azijata v obraz, da je omahnil, l/drl je revolver in sprožil. Gost curek črne krvi je brizgnil iz prestreljenih senc. Omahnil je fant-begunec, od naporne borbe ves zasopljen, a ko je zagledal, kako se fanta, ki sta mu hitela v pomoč, bijetu z drugima dvema, se je dvignil in s poslednjo močjo dvignil kopito. Usekal je po ušivi bulici, da so možgani daleč naokrog obrizgali razieptana tla. Tretji je davil našega s krvavimi prsti. Stiskal ga je, da jo bil fant zo posinel v obraz, /.daj pu ga je kot onega podrlo vodnikovo kopito in ogabna zver s človeškim licem je omahnila brez vzdiha. Drugi so vodili borbo na nož. Vroča je bila in silnu, a od-jenjali niso. Ne, naši fantje no odjeniajo nikdar. Tudi to pot niso. Pikovnik so zasedli v naletu iu začeli uažigati v vas, na štab iu njegovo kuhinjo. Ušiva babšad, komisarji, potuhnjeni tovariši z juga, bežalo je vse. Stara navada, železna srajca! Fantje pa za njimi. In bi jih pobili, zajce strahopetne, toda od bataljona se oddaljiti niso smeli. Proti večeru so dobili povelje, du se zbero na Kožljeku. Prihajali so od vsepovsod. Utrujeni, spraskani, u veselih obrazov. Stotnik jih je gledal, ko so metali orožje na kup iu se je smehljal. Tudi on je imel vroč dan. »Zdravo, borci!« jim je zuklical. >Bog daj!« so zagrmcli i/ polnili prsi, da je odmevalo do stražarjev tam ob koncu vasi. Večer so si razsvetljevali z grmado, ki so jo znesli iz lopov-škili pihalnikov in zabojev za strojniško municijo. Iu ko jim je povedal, da so rdečim tovarišem prestregli pot uu Rakitno, na Borovnico, kjer so capini kanili ropati nesrečne ljudi, da je i. četa V. bataljona ljubljanske brigade, ki so jo štabni priskledniki po zadnjih svojih »zmagah« na Juvorniku izpolnili s pusjegluvci iu cesarskimi junaki, pa da je sovražnik potisnjen s svojih položajev nazaj proti vzhodu, se je oglusilu tista lepa, vsa naša, vsa fantovska: Zdrava bodi moja lepa domovina... Tum pri Sv. Vidu nekje pu je ob oknu slonelo dekle. Miru so ii rekli- Oči so ji strmele v daljo. Bila je spokojna. Njen brat je bil maščevan ■.. Nauk: Varšave Da je bila in v kolikšni meri je bila vstaja v Varšavi delo hujskačev iz Moskve in sovjetskega političnega vodstva, prikazujejo ne le sovjetske oddaje, temveč tudi nevtralni tisk. l'o je bilo zavestno prigovarjanje in pehanje v propast, ker so Sovjeti že vnaprej prav za gotovo vedeli, da uporniki, katere so nagovarjali k vstaji, ne bodo deležni njihove pomoči iu da jih bodo prepustib samim sebi. Na varšavskem primeru je bila zopet potrjena dvolična sadistična politika Sovjetov proti Poljakom. Poljski list »Gonjec Krakovski«, ki izhaja v Krakovu, piše: So okolnosti, ki dokazujejo, da so izzivači propadlega upora v Varšavi imeli dalekosežne politične cilje. Njih želia je bila. pričakali boljševike, ki so se konec julija približevali Varšavi, v »že poljski« Varšavi in nastopiti proti boljševikom v vlogi gospodarja. Moskva, ki se je prav tako kot Anglija vmešala v pripravo in v oskrbovanje uporniške akcije, je spregledala to politično namero »generala Bora« in njegovih pristašev ter je takoj odgovorila s tem, da se je pred svetovno javnostjo odločno oddaljila od upora. Ko so boljševiki poizkus upora v Varšavi ocenjevali v tako ostri obliki, da je bila neobičajna celo za njihovo razpravljanje, so ta dogodek vzeli kot uvod za ponovne napade na vodeče člane poljske emigracije v Angliji. Obenem so pokazali. da jim ni niti najmanj za to. da bi jih mogoče nekega dne v Varšavi pričakali nacionalno zavedni Poljaki in jim predložili račun za pomoč, izkazano rdeči armadi. Lahko bi tudi postavili določene zahteve, za katerih izpolnitev Moskva nima zaradi svojega »programa« boljševiziranja niti najmanjšega zanimanja. Samo tako je mogoče razumeti, da se je Kremelj odrekel možnostim, — ki so morda na prvi poeled privlačne, — da za svoje osebne cilje izkoristi akcijo velikega obsega, nastale tik za hrbtom nemške fronte- Stalin očitno dobro ve, da mu v primeru uspelega upora »general Bore in njegovi pristaši ne bi delali veselja. Zato se je odločil, da s hladnim in samozavestnim smehljajem opazuje, kako se narodne politične sile v Varšavi tako rekoč same uničujejo. Obenem črpa iz varšavskega dogodka dragocen politični kapital proti poljski emigrantski vladi v Londonu. Poljski list na koncu tako tolmači stališče Kremi ia do varšavskega upora: Vsak poljski upornik, ki pade o priliki poskusa samomorilnega upora v Varšavi, prihranjnje Sovjetiji za primer nadaljnjega napredovanja rdeče armade proti zahodu delo pri uničevanju Poljakov, ki so boljševizmu v najboljšem primeru vsar sumljivi, še nekaj drugega. Stalin je imel zaradi tega dovolj razlogov, da se poljski krogi, ki so že docela in zdavnaj spregledali boljševiško nevarnost, sami uničujejo. Sovjetska radijska postaja »Kosciuzsko« je od 2- do 30. julija podpihovala Poljake v Varšavi k uporu. Tz tega jasno izhaja, da je Sovjetiia glavni krivec za varšavsko krvoprelitje. Ne samo to. Dne 30. julija je ista postaja ščuvala še bolj prebivalce Varšave k vstaji, pozivajoč jih. da primejo za orožje in se bore proti Nemcem, češ da da milijon prebivalcev Varšave milijon pušk. Radio je hujskal v istem tonu kakor radijska postaja »Svobodna Jugoslavija«, fičuvanje smo slišali vso dotlej, dokler vstaja ni vzplnmteia. Ko so bili uporniki brez orožju iu sredstev in jim radijska postaja razumljivo tega ni mogla nuditi, je utihnila. lo je dokaz, da varšavska žaloigra obtožuje samo Sovjete in njihove hujskače, ki so pahnili poljski narod v brezizgledno akcijo, prelivajoč brez svojih izgub kri varšuvskoga prebivalstva. Varšavski primer je najkruteiši dokuz podlih iger židovskega komunizmu. Je obenem tudi najkruteiši opomin evropskim narodom, med katerim smo tudi mi Slovenci. Varšavski primer nam more biti zgled, kakšni ne smemo biti! Varšavski primer je končno tudi merilo zu zrelost nuroda. Naj pri nas nekateri z a s I e p 1 j e n c i i u s t r e m u h i, ki jim je m u r več osebni položaj kot usoda narodu, še tako razvijajo svoje načrte o »prihodu zaveznikov«, mi raorumo ostati strnjeni in povezani v svoji oboroženi sili, v slovenskem do in ob ru n s t v u. Ost u ti moramo strnjeni okoli svojega rešitelja, p r c ziden ta generala Rupnika. pa naj se zgodi kar koli. Ce opazujemo razne upore, revolucije, stavke in nemire, ki niso bili izrazito komunistični, temveč se luhko reče. da so zajeli ves narod, pa so jih pripravljuli in vodili komunisti, lahko vidimo, da so komunisti končno izvlekli vedno svojo korist. Okoristili so se s takimi nemiri in revolucijami, izrabljajoč naivnost in zaslepljenost množice. Ustvarjanje raznih ljudskih front, delavskih front, kmečkih front, protifašističnih front in pri nus osvobodilne fronte, je bilo vedno delo komunistov. Oni res da mnogokdaj sami niso bili najvidnejši v teh gibanjih, bili pa so prav gotovo vodeči in zainteresirani. Ko se docela razkrinka, meče komunizem med ljudstvo nova gesla, kakor: »Sedaj smo eno. Sedaj se moramo boriti vsi skupaj, da dosežemo cilj« itd. Vedno pa jih izrablja v svojo korist. Danes n. pr. zopet slišimo gesla: »Zedinite se proti okupatorju.« Vsa ta njihova gesla morajo naleteti pri nas na gluha ušesa, zakaj dovolj imamo enih Grčaric in enega Turjaka. Dne 8. septembra 1943 smo pri krvavem izpitu sicer padli. Prav zato se to ne sme nikoli več zgoditi! To bi pomenilo naš konec. Nismo mi tisti, ki rušimo slogo, temveč smo tisti, ki hočemp, da se ves slovenski narod združi v borbi proti komunizmu. Raz-krinkavaii moramo vse pustolovce, ki se igrajo z narodovo usodo, pa naj bodo to komunisti ali pa njegovi nasprotniki. V bistvu so vsi klikarji in razdiralci enotnosti zavestno ali podzavestno v službi komunizma. Nikoli več ne smemo dopustiti, da bi bili izigrani zaradi takih otroških naivnežev ali koristolovcev, kakor smo bili 8. septembra 1943. Vsi taki samozvani »voditelji« so bolni domišljavci, klikarji in špekulanti, ki bi se šli radi generale, vojvode, štabe in vojske. Poudarjamo še enkrat resno in odločno: edino general R upnik je tisti, ki je upravičen govoriti v imenu slovenskega naroda in ga voditi. Njemu moramo zaupati, ker se je že izkazal zu upanj a vrednega. Slediti mu moramo, pa naj se zgodi kar koli, zakaj zaupanje je eden temeljnih pogojev za zmago. Ljenko Urbančič. Odon: TUNEL (Prosto po Aškercu) Dan bil je siv. Zbarantal i on je z Lahi za par topov. Spomnil se je: »Kaj, če tunele bi razbil?« Hm, pravijo, da ni baš varno iti tod obsorej, razbojnike da rado straši po poti tej. Pa bil je Daki svoje dni vojak vam, nikjer propal, pa da se belih psov bi strašil, in zdaj obstal? »5e pri Grahovem smrti bal se nisem, zrl ji v oči, pa tukaj zdaj kot dete bi trepčtal, ko belček spi?« Cuj iz teme! »Joj, na pomoč!« »Naprej tovariši! Ne vidijo, ker zdaj je noč!« »Predaj se, bre! Obležal boš! — N6 za slovo svinčenih rož!« »Vzel Lahom sem topova dva, pripeljal jih skrivaj sem semkaj. — Juriš! — Hura - a - a!!« Po hribu strašen stok in plač, vse naokrog jeklena pest; z oklopnika besni bacač. Pa bil je Daki komandant vam, moril in klal, kako prišel nocoj je iz borbe, pa le ni znal. A čudno prineso mu vsi novico, ko sine svit: »O komandant, tunel je cel, tvoj divizijon pa ves razbit...« Britanska vlada Išče izhoda ta primer, če bi ji ne uspelo na bližnji konferenci štirih velesil, t. J. Združenih držav. Velike Britanije. Sovjetske zveze in Kitajske doseči vladajočega položaja. Zato prepušča londonskemu tisku m klubom razpravljanja o vprašanju ustvaritve zahodnoevropskega Moka. ki naj bi obsegal poleg Anglije še močno Francijo. Belgijo, Nizozemsko, Lukseniburg. Španijo. Portugalsko, Italijo, novo Jugoslavijo tn Grčijo, ne pa sevemo-evropskih dežel. S tem vprašanjem so so zadnje čase angleški časopisi toliko ukvarjali, da so potegnili za seboj tudi nevtralno časopisje. Po tem se načrt delitve Evrope temeljno loči od one delitve, ki je bila sklenjena v Teheranu in še prej na sestanku zunanjih ministrov treh zavezniških sil v Moskvi. Takrat so trdili, da hočejo Evropi vladati vsi skupaj. Toda v Londonu že dolgo vedo — mogoče so že vedno vedeli —, da ne bo nikoli dana možnost skupnega evropskega vodstva in sodelovanja s Sovjeti. Zato so se potegnili nazaj na realne osnove in uporabljajo preizkušena načela prejšnjih časov, poizkušajoč izvesti zvezno skupino držav, ki predstavlja v resnici kompaktno maso in ovira nasprotnike, da bi se je lotiti skupno ali posamič. Tu ni govora več o internacionalni solidarnosti in nobene besede več iz slovarja, ki so ga uporabljali pri Atlantski karti. Anglija je namreč spoznala, da se mora zaščititi. (Po Tagblattu.) Sporazum s komunisti? — Nikoli! V Loškem potoku (Hrib) so imeli pred dnevi tolovaji miting, na katerem Je politkomisar med drugim rekel: »Partizani gremo svojemu koncu naproti. Kaše uničenje bo popolno, če se ne združimo z domobranci in tako rešimo, kar se rešiti da.« Nikdo ne bi mogel lepše povedati, kako na psu so komunistične barabe, in kakšno smrtno nevarnost predstavlja zanje enotno in disciplinirano domobranstvo. Ta tolovaj je tuch sam priznal. kako žalostno je propadla velikopotezna akcija za razkroj domobranstva. Nikar pa naj izdajalski komunistični razbojniki ne mislijo, da smo domobranci pozabili lanskoletni september, ko so nekatere vaške stražarje ujeli na liraanice s svojim »sporazumom«, da so Jih potem lahko klali kot koštrune. Ml vemo: Ni-kakega sodelovanja s komunisti! Dovolj nam je izkušenj enega 8. septembra! V strnjeni in enotni borb: naprej do konca komunistične razbojniške kuge! S takšnimi ljudmi naj imamo usmiljenje? Po vesteh iz Gorenje vasi so komunistični tolovaji v okolici Mrzlega vrha zaklali celo družino. Vsakemu posebej so porezali ude. nos. ušesa, spolovila, jih zakopali, ude pa postavili na grob. Se kličejo maščevanje nase. V vasi So pote so komunistični razbojniki izropali vse, tako da je po hišah ostalo samo golo zidovje. Ljudstvo so do golega slekli in ga med splošnim smehom nagnali v gozdove kot zveri, potem pa so z naropanim blagom zopet odšli naprej — »osvobajat«. Po;nm upada. Rdeči borec Smole Stanko Iz Cuinje vasi. občina Trebelno, je izgubil že precej korajže pri komunistih. Civilistom je izjavil, da bo v »nepremagljivi« NOV samo še do 9. septembra. Ce pa do takrat še ne bo konca vojske, pa ga komunisti lahko v___pišejo. Komunistični dezerterji v Gorjancih. Po gozdovih na Gorjancih se zadržujejo precej močne skupine dezerterjev iz komunističnih vrst. ki z nenadnimi, dobro prikritimi napadi delajo strašansko zmedo med tolovaji, ke;- so oblečeni kot tolovaji sami. Tako se Jim namreč lahko približajo na najmanjše razdalje, presodijo njih ranljivost in temu primerno udarijo po njih. Na piko so vzeli predvsem funkcionarje. Lepa vojska! V okoliških vaseh okrog Gro-suplja se večkrat oglašajo majhne, blodeče skupine komunistov, ki prosijo kruha. Oblečeni so silno bedno, če njihove cunje sploh smemo še imenovati obleko. Srajce nima nobeden, dva izmed njih pa sta imela na nogah raztrgane ženske čevlje, ki sta jim odbila pete. Plašni so kot zajčki. Strašansko se boje domobrancev in Nemcev in neprestano sprašujejo, če niso domobranci kje v bližini. Poraz pri Šmarju, kjer so domobranci razbili Dakijevo xvm. divizijo, jim ne more iz glave. Pravijo: »Ce bo še enkrat tako. smo lzgubljenL« Kaj. Ce bi Tone Faj-far napisal na takšno »vojsko« svoj kislo za-udarjajoči slavospev? To so borci! Proti komunističnim položajem na Zajčjem vrhu. Dolžu in Vrheh. kjer sta se nahajala dva bataljona »elitne« Cankarjeve brigade. se Je te dni namenilo 60 domobrancev iz novomeške posadke. Komunisti so bili oboroženi s 4 nemškimi strojnicami, 3 Italijanskimi. 2 težkima »Bredama- in dvema minometoma. Med potjo so fantje zvedeli, da so bili tolovaji o njihovi nameri obveščeni in da jim je prišel na pomoč še en bataljon. Toda hrabri dečki niso odnehali. Napravili so malo večji krog visoko gori v Gorjance in so razbojnikom udarili v hrbet. Vnela se je huda borba, med katero so pokale ročne bombe. Največ so opravila puškina kopita naših borcev, ki so Jim komunisti pustili za plačilo 16 mrtvih in enega ujetnika. ki Je bil ves — no — kakršni so pač ti legendarni junaki. Ostali so se razbežali kot bi jih veter nosil. Angleške uniforme) Zvedeli smo. da terene! na vso paro delajo »angleške« uniforme za »hra-bro« NOV. v Medvodah so odkrili cel6 pravo delavnico za te uniforme. Te uniforme pripravljajo, da bi v trenutkih slučajne zmede naredili še večjo negotovost. V primeru invazije, ki Jo komunisti tako »željno« pričakujejo, bi se ti ušlvcl takoj pojavili v bližini LJubljane In drugih večjih krajev v »angleških« uniformah m nastopali kot »zavezniki«. Terencl bi takrat vrgli med ljudi propagando, da so Angleži n. pr. že v Bizoviku ali v Crnl vasi alt na Gorenjskem itd. In bi vzbujali strah In zmedo. — Zato domobranci, pozor! Polagajte na ta komunistični trik veliko pozornost! Obveščevalci, na delol Odkrivajte »tovarne« tolovajskih »angleških« uniform! Se ena »a lahkovernete o kralju Petru, Kaj v resnici mislijo komunistične barabe o kralju Petru, za čigar vojsko se proglašajo, da vodijo naše norce za nos. nam je zopet Jasno povedala komunistična brošura •Ljubljanska mladina«, glasilo SKOJ-a X. U. B. Ljubljanske, štev. 3, leto 1944, v kateri Je neki nadebudni »pesnik« MIlan v »pesnitvi« »O belčkth« takole zakikirikal: »Ni povratka kralju Petru. — ker danes vsak ga že pozna! — Da on obrača se po vetru — tja. kjer lepše ta pihlja. — — Naša nova bo država — brez belih in pa sličnlh sov. — Vladala nam bo svoboda. — a narod rešen bo okov.« Da bi pesnitev bolj »podkrepil«, je drugt tolovajski umetnik ob teh vrsticah naslikal komunistično strelo, kako je udarila naravnost v sredo kraljeve krone, da se je razletela čez polovico. — Vlsokt politik iz ljubljanske kavarne, ti pa verjemi razbojniški propagandi o kraljevi vojski pod poveljstvom »maršala« Ttta ln mirno kadi svojo cigaro naprej! Tudi Jugoslovanske vojaške uniforme komunisti na vso paro zbirajo, da bi v danem trenutku z njimi delali zmedo, na kar domobrance opozarjamo, da tudi tej stvart posvete svojo pozornost! Komunistični razbojniki ubili mater osmih otrok. V Log. občina Sela-Sumberg so prišli trije komunisti v hišo TrunekelJ Jožefe tn vprašali po njej. Matt Je mislila, da sprašujejo za hčerko, toda medtem Jo je eden že opozoril, da mtslljo prav njo. Mati se Je tega tako prestrašila, da je padla v nezavest. Komunisti pa so Jo začeli orcaU. češ naj se ne pretvarja, ker Je to ne bo rešilo. Medtem Je prihitelo osem otrok v stu-rosti od S do 20 let ln so se spustili s komunisti v obupno borbo za mater. Tolovaji so napregll domačega konja, vrgli nezavestno mater na voz in jo odpeljali v smeri protr 2užemberku. Za vozom Je tekla tudi 20 letna hčerka Mlnka. ki se nt dala ločiti od matere. Med potjo so srečali terenca Rusa Franca iz 2užemberka. s katerim se je vodja tolovajev nekaj razgovarjal, da sta se oba na glas krohotala. Ustavili so se pri gostilni v Žužemberku HČI je morala ostati na vozu. mater pa so odpeljali na drugo stran Krke, kjer Je bilo že več Jetnikov. Hčerki so razbojniki lagali, da je šla mati domov. Ko je šla hčerka drugo Jutro proti domu. Je v Sunclh zagledala kakih 30 metrov od ceste skupino ljudi. — med njimi na tleh mrtvo mater. Od zadaj Je dobila strel v glavo, da so ležali možgani raztreseni okoli nje. Poleg tega Je dobila Se strel v ramo ln pet strelov v trebuh. Na vprašanje mimoidočih tolovajev, kaj imajo, so ljudje planili proti nJim: »To je vaše delo. Tako delate vi. kt nosite rdeče zvezde na kapah ln lažete. da se borite za slovenski narod« — Se isti večer, ko je ležala mati na mrtvaškem odru. Je prišlo šest tolovajev trkat k Trunkeljevim na okno, kot po navadi — prosit kruha. Ko so zvedeli, kaj se Je zgodilo, so potuhnjeno odšli, spremljala pa jih je kletev in grožnja sosedov. Domobranci, pozor! Komunistični razbojniki Imajo pripravljene velike lepake in veliko število majhnih letakov, na katerih so napisani pozivi ljubljanskega škofa in drugih osebnosti, češ naj se domobranci ln ostalo ljudstvo pridruži OF in udari po Nemcih. Ce ne bi zvedeli za to nakano, bi lahko o kakšni priložnosti naredili silno zmedo, ki bi prinesla narodu grozovito škodo, komunistom pa korist. Zato bomo domobranci budno pazili na vse tolovajske nakane In v disciplinirani enotnosti SU v strnjeni borbi do uničenja komunizma, s katerim ni za nas nobenega sporazuma ln sodelovanja! Takšni zločini nas samo jeklenljo! Ker so tolovaji popolnoma na psu, v besu ljudi, ki dobro vedo. da Jim je namenjeno le še nekaj uric življenja, poskušajo s podlimi zahrbtnostml omajati naše vrste. Tako so se hoteli maščevati za Dakijev poraz, zato so v nedeljo, dne 27. avgusta, stiški terenci podkupili dve majhni deklici, da sta nesli v štab Križeve bojne skupine zavoj s peklenskim strojem. Ker Je bil g. major Križ službeno odsoten, je zavoj odprl nadporočnik Bano. Takrat pa Je zavoj, poln ekrazita, silovito eksplodiral in razrušil hišo. Pri tem Je zgubilo življenje osem ljudi, več pa Jih Je bilo ranjenih. Med mrtvimi Je nadporočnik Bano in njegova hčerkica Majdka, višji narednik Metlikovič, na- KOMUNISTIČNI PORAZI ZADNJIH M DNI V IJUOUANSKI POKRAJINI: PADIIH 577 UJETIH 74 PRIBEtNIKOV M NA PRIMORSKEM PO KOM. POROČILIH: PREKO 500 PADIIH rednlk Franc Llpovtek, desetnik Vinko Dolone, telefonist ln neki prlbežnlk pred komunisti. Deklici, ki sta prinesli zavoj, slu oslepeli. — Co mislijo tolovaji, da nas takšni zahrbtni zločini rahljajo, se luidko molijo l.-gubili smo sicer zglednega častniku, moralo le dan življenje nedolžno dekletce, zrutllt so so hrabri borci, ki Jim tolovaji na bojišču niso mogli do živega, tod« ver« v zmago naše borbe s tem m hlla omajan«. Ko molimo za pokoj teh slovenskih duš, raste v nas moč, ki »e spreminja v prisego, da bomo enotni In strnjeni bili komunistične zločince do njihovega popolnega iztrebljenj«. Za la zločin p« bodo terenci, kjer koli jih bomo dobili, plačali svoje obresti. Videli bomo, kdo se bo nuvellčnll l.e kari Ker tolovajem ne propaganda z« razkrajanje, ne grožnje, ne prošnje niso nič pomagale, da Jih ne bi naši fantje preganjali brez oddiha, so ljubljanski ofarll začeli pripovedovntl, da so že ustanovljene trojke za vsakega domobranskega častnika in tudi drugega količkaj delavnega protlkomunlstlčnega borca. Te bodo baje začele v kratkem poslovati ln bodo po vzorcu lz leta 1942. likvidirale. Ml pravimo: Lc kuri Mi imamo za vsakega terenca pripravljene trl-dese torke! Tudi Štajercem sv odpirajo oči. Patrulja novomeških domobrancev Je blizu Skocljana naletela na pet Štajercev, ki so jih komunisti prisilno mobilizirali, pa so pobegnili. Povedali »o. da so komunisti pred dnevi obkolili njihovo vas ln prisilili ljudi, da so šli z njimi. Od doma so morale tudi žene In otroci. Morali so probresti Savo, preko meje pa »o prišli blizu Tevč. Dva od teh, ki Jih je dobila naia pittiulja, sta bila bosa. ker tudi čevljev nista imela čata vzeti ■ seboj. Ko »o tarnali, kakšno gorje se je tedaj začelo na Štajerskem zaradi komunistov, Jim Je eden od naših vojakov odgovoril: »Sedaj boste menda tudi Štajerci razumeli, zakaj je prišlo pri nas do domobranstva.« Popoln razkroj. Poročali smo .'e, kako Je Kupnikova udarim skupina razkrojila Ljubljansko brigado. Te dni Je Ista skupina Imela zopet opravka z njo. tz|>upolnlll so Jo namreč rumeno. polti nasledniki Munov ln črnolasl zajčki, ki no bili nekoč veliki gospodje ljubljanske promenade v družbi z ljubljanskimi mlečnozoblml maminimi ljubčki. Na Itakltni je pod kroglami Rupnlkove skupine padlo namreč lepo število leh tovarišev ljubljanskih plašnih glzdallnčkov. — Ujetnik iz Oubčeve brigade, ki velja za »elitno«, je povedal, da ta brigada šteje danes samo še šest starih — partizanov. Vsi ostali so novo-mobiliziram Primorci In Štajerci. III. bataljon llelokrajlnske brigade razbit. Ujetnik iz XV. brigade je Izjavil, da Je bil v linijah njihov III. bataljon i>opolnoma razbit. Od nJega se Je vrnil v oporišče samo komisar (seveda!), vse ostalo je ali obležalo, ali se razpršilo. Med padlimi rdečimi tovariši v Žužemberka so bili: politkomisar prvega bataljona XV. divizije Kite Kratic, namestnik brigadnega poveljnika, šef odseka /.i kadre |mročnik >l.ujo>, »ef kodnega odteka in komandant XV. brigade, dalje paznik Pr->iu Alojzij, Campelj Marija, dijakinja in Medved Sundi. poslednji trije iz Novega uicSta. . Koliko požre KO Sodra/ira. Dne V avgusta t. I. jo dobil zasla/eno plačilo Videnič Albin, sekretar RO Sodralien. strah in trepet vse doline in naslednik proslulega roparju padlega /.maga Mokorels. Pri njem »o dobili tudi blagajniško poročilo RO Sodra/ira, iz kateregn |>ovznmcmo sledeče številke: Od I. I. 1144 do V). IV. 1944 je prebivalstvo sodražke občino bilo oropano »prostovoljnih« denarnih prispevkov zn »narodno posojilo- 28.400 lir. Ta znesek je plačalo 273H ljudi, kakor pravi drugo poročilo o Manju prebivalstva. — Torej je vsak prebivalec dal samo v denarju po 10 lir. In kuj to pomeni?! O,I I. I. 1944 je bilo vaškim terenrem izplačano 28.773 lir. (Pa govorijo, da delajo znstonj /n narod!) štub RO Sodražica je po njegovih zapiskih v tem času požrl 9398 lir. IX*narja jc bilo premalo, zato so poklicali na pomoč petične Kibničane. Nustali dolg je moral plačati RO Ribnica. Tn jr solno denar! Sedaj se hrana. Prebivalstvo RO Sodražica je zn gozdne tolovaje moralo po urnd. zapiskih oddati 22.14^ kg krompirja. I0.4'<0 ko koruze, j",49 kg fižola, IV>7 kg ječmena. 195 kg masti. 9539 kg sen«. 1493 kg pšenice, IS kg makaronov, 115 kg riža, 5 kg kaše, 19 kg suhega sadja. 52 kg kiilega zelja in repe in k in pol kr sladkorja. Ljudstvo pn trpi pomanjkanje in lakoto! BezagspreU: Einzelnnmmer 2 Lire. — Schriftieitane und VerwaltaQg Rimska cesta Xr.22. Laibach, Fernruf 4B-12. — Schriftlcitcr: Leiitnant I)r. Stnuko Kociper. — Erscheint jeden 2. Donnerstag. — Heraosgeber: Aufbaustab fiir die Slowenische Landesvvehr, AbL VI. — Druck: Ljudska tiskarna I ti Lnihnch (veraatwortl. Jože Kramarič). Naročnina: Posamezna številka 2 liri. — Uredništvo in oprava Rimska cesta. št. 22 — Ljubljana — telefon 46-12. — Urejuje por. dr. Stanko Kociper. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja štab slovenskega domobranstva — oddelek VI. — Tinka Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jožo Krnmnrlč). ut &oJj geslo slovenskega domobranca Obisk v domobranskih delavnicah, kjer v različnih tehničnih oddelkih pripravljajo sredstva za domobranske edinice v borbi. u*vcL ,JCatnp£> die Parole der Slow. Landeswehr Besuch in einer der Werk*ta!ten, wo in den ver-• chiedenslen lechniichen Abtellungen wer!vollei Nachschubgut tUr die im Kampf itehenden Elnhei-len der Landetvvehr hergettellt wird Schorl Blldaidlamt (Schwnhn) V Nemčifi dela vse sta szmago Na FUhrerjevo povelje so bili v Nemčiji podvzetl ukrepi, katerih cilj je zaposlitev vseh dela sposobnih žensk. Tudi takšne ionske, ki doslej zaradi družinskih ali stanovanjskih prilik še niso bile zaposlene, so prav tako včlenjene v dolovnl proces. Domače delo je važen činitelj oborožitvene industrije V neki krajevni skupini NS-ženstva izdajajo material za domače delo. Otroci so v dobrem varstvu. Medtem ko je mati zaposlena z žetvijo, skrbijo za otroke poletni otroški vrtci, kakršni se nahajajo skoraj v vseh vaseh. Vaški pastir je rta fronti. Njegovo službo je prevzel žena, ki prav tako skrbno in vestno skrbi za čredo. Halmarbalt. oln wlchtlgor Faktor tur dta Rililungtlnduttiia. Autgaba von Halmaiball In »Inar Orttgiupoo dot NS-Fiauantchall. SI« we!6 Ihta Kindar in autoi Hul. W»hrond dia Multar mil Ernlaatbellan au' dem Faldo baich&Ttigt I«' w«rden ihia Klnde' >m Eintakindaigarlan da> NSV wio ai aut ta«t allan Odrtem aniulrallen lit. baliaui und varlorgt Ein vvaibllchar Schaler Ocf Schafer da« Doitet »teh! an da' Fiont Eina Fiau hal »einen Plati oinganomman und boliOVil mit dar glaichan Soigtall und Gewi»ianhatllgkalt Oia Herao L ^ Aul Befehl des FUhrers worden gegenwartig In Deutschlond Maflnahmen ergriffen, die elne restlose Erfassung aller arbeitsfahigen Frauen zum Zlel haben. Auch solche Frauen, die blsher mit RUcksIcht auf ihre Familien- und WohnverhSltnisse noch nicht zum Arbeitselnsatz herangezogen werden konnten, werden ebenfalls In den ArbeitsprozeO eingegliedert. Prebivalstvo Vzhodne Pruslje gradi močan zid za obrambo domovine i kopanjem protitankovskih jarkov. Italijanski vojni ujetniki odstranjujejo žične ovire in vrata, ker so postali civilni delavci. Mati s peterimi otroki najde dovolj časa tudi za prostovoljno domače delo za oborožitev. Njen mož, ki je doma na dopustu, zna kot vojak presojati njeno delo na Sotorskem krilu. f Schutzwallbau an O > t p r e u 8e n i g r e n z e. In rastloser Arbeir errichtet die oitpreuOische Bevolkerung elnen machtigen VVall zum Schutz seiner Heimat. Hier entsteht ein Panzergraben. Italienische Militarinlernierte wurden Zivilarbeiler. Oie bisherigen italie-nischen Militarinternierten beseltigen die Stacheldrahtumzaunung und des Tor Ihres lagers. Eine Mutter von fOnf Kindern tand auch noch Zeit, (reiwill!g Heimarbeit (iir die ROstung zuubemehmen. Ihr Mann.derzurZeitaul Genesungsurtaub zu Hause weilt, weiB als Soldat ihre Arbeil an der Zeltbahn am besten ru beurteilen Krimska jama ena onih kraških brezen, iz katerih tisoči umorjenih Slovencev kričijo prokletstvo na komunistične zločine. $te ttčMe. vjom/ faim, orno joiuM k.nsihohion .ms denen Tausende ermordeter Stovvanen Fluch Obar die bol«chewi»tlichan Verbrechor heraufbeschw6ren. ©V. L- »l-.-T