Pogled po svetu Lahko bi rekli z Goethejem, da nam ob sedanji lenevi pride na pomoč plemenita bodrilka, tola- žilka — nada^, saj je pretekli te­ den pokazal, da se т^огапси< D Že­ nevi »ne gane nogavso res­ nostjo*, zahodni predlog o nad­ zorstvu. Sovjetska reakcija res ni mogla biti drugačna, kot je bila: SZ ne more sprejeti ultimata, ne more sprejeti nadzorstva, če ne pride do splošne in popolne raz­ orožitve. Vse, kar se je imenovalo na konferenci doslej kot napre­ dek, je s tem stopilo v senco. Za­ hod je zagrozil, da bo prišlo do novih atomskih poskusov, če SZ ne sprejme zahodnega predloga o nadzorstvu. Sprejeti ga noče niti v načelu, kar je »mnogo manj kot uspešno mednarodno nadzor­ stvom, je dejal Dean in s tem po­ vedal, da je predlog že zaradi ne­ realnosti nesprejemljiv — za vsa­ ko velesilo na svetu. Celo ameri­ ški listi priznavajo, da je pismo Hruščevu propagandna poteza, torej nič kaj po protokolu. Zato sovjetski odgovor Zahoda ni nič presenetil, ostal pa je tudi brez slehernega političnega učinka. In­ dijsko pobudo za atomski morato­ rij so ZDA pravzaprav prezrle. Urejanje zadev okoli Berlina je pri vsem tem malenkost, čeprav se bo berlinski status quo vendar­ le spremenil. DR Nemčija bi bila de facto priznana, čeprav v ZDA še vedno uporabljajo nemški ter­ min y sovjetska okupacijska cona Nemčijet. General Clay, odločni branilec berlinskega statusa quo, je bil premeščen. Nekateri vidijo v tem pomembno spremembo, re­ akcija Bonna doslej pa ni bila ravno bučna. Pač pa je obisk prof. Hallsteina v ZDA zaradi Skupne­ ga trga pokazal, da je evropska integracija z nemško gospodarsko močjo na čelu zelo močna, čeprav so razlike v pogledih na politično integracijo Evrope velike. Spričo položaja v svetu in posebej v Ev­ ropi so majhni retuši v Berlinu možni. V Franciji je de Gaullov refe­ rendum v Alžiru pokazal, da so de Gaullovi računi pravilni, kar se tiče miru v Alžiru, ni pa reče­ no, da ima prav, ko jemlje usodo Francije vse preveč v svoje roke mimo parlamenta in velikih fran­ coskih strank. Nevarnost fašizma D Franciji še ni odrinjena z dnev­ nega reda, čeprav OAS ni dosegla svojega političnega cilja, da bi namreč preprečila evianske spora­ zume. Naj že bo OAS izraz -»ne­ normalne psihologije^.! Prav zato ysanitarni ukrepia ne morejo ime­ ti samo žandarskega značaja. Za vse, ki jim je pri srcu notranji razvoj Francije in njen zunanji vpliv, ni »zanemarljiva količina (quantité négligeable) Georges Bi­ dault, ki je prao v tem času spre­ jel mesto predsednika v Svetu na­ cionalnega odpora OAS in torej postal nekak Salanoo civilni dvojček. Francoski »ne« proti OAS je prepričljiv, vprašanje pa je, če je ta »ne« pritrditev k te­ mu, da je Pompidou, bančnik in osebni prijatelj de Gaullov, naj­ primernejša oseba za francosko vlado v času. ko je treba računati z močjo ljudskih množic. Da je to res, se kaže tudi v Ar­ gentini. Frondizijev namestnik ni­ ma lahkega položaja, čeprav stoji za njim generaliteta. Prvi ukrepi vojaške hunte so razburili sindi­ kate in Argentini grozi veliko stavkovno gibanje, gotovo ne v prilog aristokratskih generalov in njihovih interesov. Medtem se je na Kubi odigrava­ lo zadnje dejanje lanske invazije. 1.180 ljudi je Castro postavil na zatožno klop. Sodba je bila sicer težka, a ne kruta. 30 let prisilnega dela kot pokora za kontrarevolu- cionarno dejavnost, zraven pa možnost, da se za 62 milijonov dolarjev vsi odkupijo. In naj končamo z istim vrhom človeštva, s katerim smo začeli: Brez osrečujoče vere, da se vzpne človeštvo iz brezen zmot in za­ blod, ni pravega življenja. T. O. »S PRIRODO NOVEMU CLOVE KU« Osnovna dejavnost v komuni O taborniški organizaciji т na­ šem okraju, je v pozdravnem go­ voru na nedeljski izredni skup­ ščini Zveze tabornikov Sloveni­ je v veliki dvorani Narodnega doma med drugim dejal predsed­ nik Okrajnega odbora SZDL Franc Lubej, moram reči, da smo z njo zadovoljni, saj je dosegla prav lepe uspehe. Skupščina bo dala novih spodbud, je še rekel tov. Lubej, toda vaše delo bo lah­ ko bolj uspešno le v primeru, če bodo zlasti naše družbene in po­ litične organizacije, predvsem p« Socialistična zveza, podprla va­ ša prizadevanja in napore. Nedeljsko izredno skupščino Zveze tabornikov Slovenije lah­ ko ocenjujemo kot pomebno pre­ lomnico v delu taborniške orga­ nizacije v republiki, saj je osvet- lila mnoge probleme in nakazala pot njenega uveljavljanja v ko­ muni. Pri nadaljnji rasti tabor­ niške organizacije, je rečeno v programu Zveze tabornikov Slo­ venije, moramo upoštevati ko­ muno kot osnovo gospodarskega, družbenega in političnega življe­ nja. Najskrbneje moramo pro­ učiti potrebo po ustanavljanju občinskih organizacij, obenem pa še bolj utrjevati samostojnost posameznih enot in njihovo po­ seganje v dogajanja v njihovem kraju. Iz vsega tega sledi, da se mora taborniška organizacija prav v tem letu notranje urediti in rešiti vrsto problemov, ki bo­ do zagotovili njeno nadaljnjo rast. Zagotoviti bo treba stalnost dela, redno programiranje in zdravo menjavo vodstvenega ka­ dra v enotah. V tem smislu je izzvenelo tudi pozdravno pismo odsotnega pred­ sednika Zveza tabornikov Slove­ nije tov. Serge ja Vošnjaka, v ka­ terem je poudaril vlogo taborni­ ške organizacije pri vzgoji mla­ dih ljudi, istočasno pa tudi po­ trebo po krepitvi okrajnih in i^itrejšem ustanavljanju občin­ skih taborniških zvez. Zelo živahna razprava je opo­ zorila na niz problemov, ki jih srečujejo taborniške organizaci­ je pri svojem delu. Tako so si zaželeli ponovno delo Gozdne šole v Bohinju, kritizirali slabo poročevedsko oziroma informa­ tivno službo sploh, izrekli nekaj priporočil Gorski straži pa tudi ^ tistim »ljubiteljem« planinskega ^ cvetja, ki to svojo »ljubezen« iz­ kazujejo le v trganju in uniče vanju rožic. S ploskanjem so sprejeli predlog, da naj bi znova uvedli stari taborniški pozdrav — srečo. Nekaj tehtnih pripomb pa je bilo slišati tudi na tako imenovane napade, ki jih tabor­ niške organizacije rade izvajajo v času taborenj ali podobnih pri­ reditev. Lep prispevek v razpravi so dali tudi delegati taborniške or­ ganizacije celjskega okraja. Ta­ ko je tov. Mihelak govoril o delu tabornikov v okviru stanovanj­ skih skupnosti, krajevnih odbo­ rov in podobno. Medtem ko je delegat iz Žalca orisal nekatere značilnosti dela tamošnje občin­ ske zveze, pa je zastopnik iz Šmarja opozoril tudi na nekatera nepravilna gledanja na to druž­ beno politično organizacijo. Če veljajo besede: taborniška orga­ nizacija na šoli ni potrebna, ali, če boš šel na sestanek taborni­ kov, boš dobil iz vedenja neza­ dostno oceno... za šmarsko ob­ čino, ali za določeno šolo v tej občini; delegat na žalost ni bil bolj konkreten; potem je očitno, da bo treba prav z delom onemo­ gočiti takšna gledanja in mišlje­ nja. Izredna skupščina Zveze tabor­ nikov Slovenije je sprejela še program dela za letošnje leto ter predlog statuta. Ce boste kdaj v zadregi, kam na nedeljski popoldanski izlet, Vaia priporočam pot iz Celja po levem bregu Savinje do Laškega. Lepa je in prav nič naporna, pa čeprav tu in tam popelje na majhno vzpetino, zlasti na koncu Pečovnika ter v Rifengozdu. Res je, da ni markirana (to delo bi lahko opravilo planinsko ali pa turistič­ no društvo); a navzlic temu ne imejte skrbi, da bi zašli. Zanesljiv kažipot je namreč Savinja. Opravite jo lahko v dobrih dveh, pa pa tudi treh urah in več, odvisno, kako jo boste vzeli pod noge^ Tudi ta posnetek je s te poti. Napravljen je na koncu Rifen- gozda, ko se pogled odpre na Laško. SKRBHE PRIPRAVE za proslavo dneva mladosti V konjiški občini menda še ni bilo nikoli toliko prireditev kot v letošnjih pripravah n& prosla­ vo dneva mladosti. O teh je predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Mraz povedal na­ slad je: Začetek priprav sega že т me­ sec marec. Že takrat smo usta­ novili poseben odbor, v katerem so predstavniki vseh organizacij in društev. Odbor je zatem spre­ jel okvirni program prireditev, ki je sestavljen tako, da bodo v njem sodelovala prav vsa društva in organizacije. Kolikor je mo­ goče, bodo nekatere prireditve tudi izven občinskega središča, v Ločah, Zrečah in Vitanju. Pro­ slave za prvi maj pa bodo, kot v preteklih letih, v vseh večjih krajih in ipodjetjih. Tovariš Stane Pisanec, pred­ sednik Občinske zveze za telesno kulturo, vodi osrednji odbor za prireditve. Na vprašanje, kaj vse pripravljajo, je odgovoril: V programu je tekmovanje mladinskih aktivov v streljanju (Vitanje), medaktivni namizno- teniški turnir in nogometno tek­ movanje v Konjicah. Največ pri­ reditev bo v maju. Dvakrat se bodo srečali šahisti, in isicer pr­ vič na dvoboju Konjice—Zreče na desetih deskah v Konjicah, nekaj dni zatem pa še na brzo- turnirju v Zrečah. Občinski ko­ mite LMS pripravlja javno od­ dajo »Pokaži kaj znaš«. Avto- moto društvo bo izvedlo ocenje­ valno vožnjo. Razen tega bo konjiško gasilsko društvo pri­ pravilo nastop pionirjev in mla­ dincev; taborniki se bodo pred­ stavili s propagandnim taborom, domača Svoboda pa z dramskim delom in glasibenim večerom. Ce k temu dodamo še občinsko tek­ movanje v streljanju, boksarski dvoboj in množični izlet, ki ga pripravlja Društvo prijateljev mladine, sem navedel vse naj­ važnejše prireditve v počastitev dneva mladosti. Zaključno sve­ čanost pa bomo imeli 27. maja na konjiškem stadionu. V. L. V VOJNIKU BODO POSTAVILI SPOMENIK NOB Tudi Vojnik ima bogato zgodo­ vino iz narodnoosvobodilnega boja. V borbi za svobodo je pad­ lo 21 borcev NOV, ustreljenih je bilo 29 talcev, v taborišču je umrlo 19 prebivalcev tega kraja, izseljenih v razne kraje Srbije in Hrvatske pa je bilo 78 oseb. Da bi vse dogodke, ki so kakor koli vezani na ljudsko revolu­ cijo in borbo proti okupatorju, zbrali v celotno gradivo, je kra­ jevna organizacija Zveze borcev v Vojniku uredila kroniko. Ra­ zen tega je postavila dva spo­ menika in vzidala dve spominski plošči. Krono vsemu svojemu de­ lu pa hočejo dati prebivalci Voj­ nika letos s postavitvijo cen­ tralnega spomenika. Krajevna organizacija Zveze borcev se za to postavitev zavzema že dve leti. Predvsem je bilo treba zbrati vso dokumentacijo. Problem pa bo zbrati še potrebna finančna sredstva, saj bo celotno delo sta­ lo nad pet milijonov dinarjev. Doslej je zibranih komaj 500.000 dinarjev. Za en milijon prispev­ kov so se obvezali prebivalci, ra­ zen tega ipa bodo en milijon pri­ spevali z udarniškim delom. Za ostala sredstva pa se bo krajevna organizacija Zveze borcev obr­ nila na podjetja, ljudski odbor itd. Upajo, da jim pomoči nihče ne bo odklonil. Doslej je krajevna organizaci­ ja Zveze borcev uspela s pomočjo Uprave za ceste in kanalizacije , ter skupaj s Kmetijsko, zadrugo in gospodarstvom Lava navoziti 150 kubikov gramoza za betoni- ' ranje. Načrte za spomenik je iz- : delal ing. Dušan Samec, spome- • nik ibo pa izdelalo podjetje Gra- I nit iz Oplotnice. Dela bo izvajala i organizacija Zveze borcev Voj­ nik v lastni režiji. Teren je že jripravljen in čim bo nastopilo epo vreme, bodo začeli z deli. Vse množične organizacije so za to akcijo sprejele določene ob­ veznosti. Tako upajo, da bo akci­ ja potekala po naprej zastavlje­ nem načrtu in da bodo spomenik odkrili ob praznovanju krajev­ nega praznika, 22. julija, to je ob dvajseti obletnici streljanja prvih štirinajstih talcev iz Voj­ nika. USPELE PKIREDITTE Odbor za proslavo dneva že­ lezničarjev T Celju je T počasti­ tev 15. aprila pripravil vrsto nad­ vse uspelih prireditev in proslav, ki so se zvrstile od ponedeljka, 9. do vključno nedelje, 15. aprila. Tako so bile v tem času številne športne ter kulturno prosvetne, spominske in druge prireditve. Ob zaključku pa je v Celju go­ stovala tudi skupina folkloristov »Tud an hent houarn« iz Pariza, ki se je predstavila z narodnimi plesi, pesmimi in glasbo. SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V dvorani okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bilo da­ nes dopoldne šestnajsto redno za­ sedanje skupščine tretjega Siklica Okrajnega zavoda za socialno za­ varovanje v Celju. V osrednji toč­ ki dnevnega reda je bila obrazlo­ žitev poslovanja zavoda v letoš­ njem letu. Poročilo o delu zavoda v lanskem letu pa so čilani skup­ ščine prejeli že prej. Da življenie ne bo več žalostno ,.. Tisočem in desettisočem vojnim ujetnikom, oficirjem, podoficirjem in vojakom bivše jugoslovanske vojske, ki se po končanem drugem svetovnem spopadu niso vrnili na domove, je domovina zdaj na širo­ ko odprla vrata. Po zakonu o am­ nestiji jim je omogočen prost in neoviran povratek na njihove do­ move. Zdaj se lahko rešijo okov tako imenovane politične emigra­ cije, v katero so prišli zaradi so­ vražne protijugoslovanske propa­ gande, ki je imela svoj izvor v najrazličnejših krogih in elemen­ tih, katerim ni bilo všeč, da je na­ stala nova država, da je zrasla ne­ odvisna socialistična Jugoslavija, ki je prinesla nove odnose med ljudi. Amnestija se nanaša na tiste za pel janee, ki so skupaj z ostanki raznih kvislinških formacij zapu­ stili svojo domovino in na one, ki so po vojni, predvsem zaradi avanturističnih teženj, zbežali v tujino, misleč, da jih tam čaka >lepo€ življenje. Čas in dogodki so te iluzije demantirali. Iluzije o ne­ kem »srečnejšemu in »lepšem^ živ­ ljenju v tujini so se spremenile v okove emigrantskih in ostalih ta­ borišč, razbijale so se v raznih pisarnah, odkoder so jih pošiljali na najtežja dela. jih vabili v tuj­ sko legijo, navajali na špijonska dela in podobno. Redki so bili ti­ sti, ki jim je usoda pokazala lepše lice in jim nudila drugačno živ­ ljenje. Življenje teh ljudi v tujini dob­ ro poznamo. Znani so tisti »sreč- niki<, ki se sučejo na železniških postajah v Trstu, Münchenu, na Dunaju, v Parizu in drugih mestih okoli tistih vlakov, ki prihajajo tudi iz Jugoslavije in ponujajo našim potnikom »dobrot in >ce- nenof. tuje blago. Znani so primeri emingrantov, ki so bili do vojne oficirji kraljevske vojske, pa so po vojni postali delavci v kuhi­ njah velikih bolnišnic, kjer so naj­ večkrat prali posodo, ali pa po­ stali drvarji, čistilci ulic itd. No­ bena skrivnost ni, da so mnogi skušali zatajiti grenkobo življenja v tujini na ta način, da so se sli­ kali zraven tujih limuzin ter takšne slike pošiljali svojcem ali prijateljem v domovino, da bi vi­ deli, kako »lepo'ü živijo. Naj bo življenje takšno ali drugačno; živ­ ljenje emigranta je bilo in bo zme­ raj prežeto z bolestjo in stalnimi spomini po domačih krajih. Prav gotovo so se najslabše počutili oni, ki so mislili, da se nikoli več ne bodo mogli vrniti na svoje domo­ ve, med svojce in prijatelje. Toda, zdaj to ni več nemogoče! Zdaj jim je povratek v domovino omogo­ čen. Jugoslovanska predstavništva v tujini bodo rada pomagala vsem, ki bodo hoteli izkoristiti določila zakona o amnestiji. Vsem je treba pomagati in omogočiti, da izkori­ stijo zakon o amnestiji, pa naj živijo kjerkoli, v tujini ali v Ju­ goslaviji. Postanejo naj jugoslo­ vanski državljani, sprejmejo naj svojo domovino kot svojo in naj v bodoče živijo življenje, ki ne bo več žalostno, nič več emigrantsko. Številke govorijo ... Po podatkih Zavoda za statistiko je imel celj­ ski okraj ob zaključku lanskega leta 201.810 prebivalcev, od tega po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev zavarova­ nih 136.385 oseb, kar je 67,58 odstotkov prebi­ valcev, ali za 1,67 odstotkov več kot v 1960. letu. Po Zakonu o zavarovanju kmetijskih zavaro­ vancev je zavarovanih 49.654 oseb. Obrtnikov je v okraju 1.122, z družinskimi člani pa okoli 2.600. Socialnih oskrbovancev je 1.568, vojaških vojnih invalidov, žrtev iz NOB in sirot pa je 3.449. Po vseh teh podatkih je očitno, da je na območju celjskega okraja izven zavarovanja le 1 do 2 od­ stotka prebivalcev. V glavnem gre za ljudi, ki so se preživljali z dnino, pa niso nikjer zavaro­ vani; nekaj pa je še tudi kmetov. Od skupnega števila zavarovanih oseb je bilo konec lanskega leta 56.622 aktivnih zavarovan­ cev. Po občinah je največje število le-teh od­ padlo na celjsko (25.185), sledijo tudi šoštanjska (8.435), žalska (7.805), šmarska (4.259) itd. Naj­ manj aktivnih zavarovancev ima šentjurska ob­ čina in sicer 1.775. Zmogljivost bolnišnic ter zdravilišč (samo za zdravstvene namene) na območju okraja znaša 2.799 postelj. Pomembno vlogo na področju (kurativnega zdravljenja, pa tudi preventivnega dela imajo obratne ambulante. V celoti jih je devet; nase pa vežejo nekaj nad štirinajst tisoč aktivnih za­ varovancev. Stroški ambulantnega zdravljenja so lani v primerjavi z 1960. letom narasli za dvakrat in več, saj so znašali 1961. leta 565,185.000, I960, leta pa 271,469.000 dinarjev. Na enega aktivnega za­ varovanca so znašali lani 9.981 dinarjev na dan, 1960. leta pa 4.929 dinarjev. Število ambulantnih pregledov in storitev je v lanskem letu naraslo za 8,84 odstotkov. Medtem ko je bilo v 1960. letu v povprečju Tia sto zavarovanih oseb 862 ambu­ lantnih pregledov, ee je to število lani povečalo že na 901. V 1960. letu so znašali skupni izidatki za zob­ no nego in zobozdravljenje 113,384.000 dinarjev, lani pa že 175.522.000 dinarjev, ali za 54.8 odstot­ kov več. Stroški zobozdravljenja so znašali 1960. leta na enega zavarovanca 2.Ó59 dinarjev, lani pa 3.100 dinarjev, ali za 50.55 odstotka več. Povprečna ležalna doba v bolnišnicah se je lani zmanjšala na 14 dni, medtem ko je 1960. le­ ta znašala petnajst. Skupni izdatki za zdravlje­ nje v bolnišnicah so lani znašali eno milijardo 32 milijonov 83 tisoč dinarjev, leto dni prej pa 737,184.000 dinarjev. Ti stroški so znašali v pov­ prečju na enega aktivnega zavarovanca v 1960. letu 13.385 dinarjev, lani pa 18.228. Izdatki za zdravila in zdravilna sredstva sp lani znašala 254,404.000, leta 1960 pa 189,633.000. Lani je bilo izdanih 690.117 receptov, v letu 1960 pa 642.467. Povprečna cena zdravil za posamezni recept je bila 1960. leta 295 dinarjev, lani pa že 369 dinarjev. To so samo nekatere številke iz poročila o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju v lanskem letu, številke, ki same govo­ rijo in ne potreljujejo nobenega komentarja. Kam po opravljeni šoli ? Akcije v »Mesecu poklicnega usmer­ janja mladine« so na območju Za­ voda za zaposlovanje delavcev v Ko­ njicah zajele velik obseg. V njih sodelujejo še šole, gospodarske orga­ nizacije in razne ustanove. Starši vseh otrok, ki obiskujejo šole, so v tem času prejeli pisma s priporoči­ lom, da pomagajo in svetujejo pri pravilni izbiri poklica otrok. Učenci višjih razredov pa v teh dneh pi­ šejo šolske naloge in izpolnjujejo an­ ketne liste, v katerih navajajo, kam se bodo namenili po opravljeni ob­ vezni šoli. Seveda jim pri tem svetu­ jejo in pomagajo tudi prosvetni de­ lavci. Posebna oblika seznanjanja z raz­ ličnimi poklici so obiski v razna pod­ jetja, zadruge, ustanove itd., ki so se jih v konjiški občini prav s pridom posluževali. Težko pa je ugotoviti, v koliko bo mogoče ustreči željam mladih ljudi. Podjetja vključujejo vedno manj va­ jencev, za priučevanje pa še nimajo izdelanih programov. Posebno skrb pa bo treba posvetiti zaposlitvi žen­ ske mladine. V. L..