Štev. 280 IZHAJA VSAKI DAN —— Ml «b nedeljah In praznikih *b 5., ob ponedeljkih oh 9. rjotraf-F«saml2ne šter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogik tofeakarcah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, ^•atojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Agdov-SČiai, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvfc. (10 stok). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 balone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 ot, nun, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pm SO ot. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsak« s*djJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-mtij pa 40 stot. Oglase sprejema Inaoratni oddelek uprav« JMinoeti". — Plačuje so izključno le upravi n£dineotžs. TRST, v četrtek 16. septembra 1309. Tečaj XXX! Otasilo političnega draitm „Edinost" za Primorsko* V ecflnoeti J« moč 1 ■ma NAROČNINA ZNAŠA rvssescn aa vso leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; m is- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■areialaa m a*4«lj>ke lzdanj« „EDIHOSTI" stan* : mU-i m ltttn« X 5*30, p«l leta 3 OO ——— Toi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»» vana pisma so ae sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Gaiattl 18 (Naroda! don) Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastafk kosaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost", v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poibio-kranHnRnI račun Ji 841 652. TELEFON It 11-57. Premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico. Goriški Sloveneil Odgovorite na italijanska izzivanja! VčerajSnji „Piccolo" je vea iz «ebe veselja, zbog veiti, da je vlada poklicala svojo naredbo glede premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. S tem pa fte ni rečena zadnja beseda in morda te utegne ta uresničiti znani nemiki pregovor : Kdor ae zadnji smeje, se najbolje smeje. „Gorica" je glavno mesto dežele, ki je po dveh tretjinah slovensko; tam je središče gospodarskega življenja vsega slovenskega dela dežele, ki gospodarski in kulturno g r a-v i t u j e edin o-le v Gorico, dočim se steka gospodarsko življenje Furlanije v n j e-nifa malih centrih ia t Trsta!! — Vsi, in to poidarjama : v s i goriški trgovci, v se g ori i ko mes t o je odvisno in živi edin o-le od SlevencevI V Gorici so centralni uradi in centralne oblasti za vso deželo. Tu je sedež deželnih uradov iu deželnega odbora, v katerem se-dita tudi dva Slovenca, je sedež deželnega zbora, v katerem je toliko slovenskih, kolikor italijanskih poslancev. V Gorici je sedež okrajnega glavarstva, za izključno slovenski okraj gori&ke okolice, tam je sedež okrajne sodnije tudi za izključno slovensko okolico, sedež okrožne sodnije za vso deželo itd. Na-ravna posledica tem dejstvom je, da je slovensko ljudstvo radi vseh teh razmer prisiljeno prihajati v mesto. A vse to ne tvori nič manje nevarnosti za tisti fiktivni italijanski značaj mesta, kakor bi jo tvorilo slovensko možko učiteljišče. In tu treba ie posebno povdariti, da slovensko žensko učiteljišče je že davno v Gorici. Zato bi morda gospodje Italijani, ako že hočejo biti dosledni, izvajati vse one posledice, ki izhajajajo z neizprosno logiko iz njih upiranja proti slovenskemu učiteljišču ; to je : zahtevati bi moral:, da se premoste ia Gorioe vsi turadi in vsi učni zavodi, ki so nameujenl za Slovenoel — A petem bi gotovo goriški po sili-Ita-lijani krasio posuli bolj ponižni in pohlevni, a naS — reci m? — Solkan bi naravnim potom krnela pcstsl mesto. Vendar bi za-mogli goriški Slovenci crpiti iz sedanje italijanske gonje dragccen pouk. Dokler se S:o*ecci ne utrde gospodarski, bodo Italijani vedno predrzni in nesramni. Zato treba te budi enkrat prijeti tam, kjer so najbolj občutni, namreč — pri žepih ! Boj, ki so ga bili začeli Slovenci leta 1897 proti Italijanom, je Slovencem veliko koristil ravno-tako kakor je Italijanom Škodoval. Ali žal: polagoma je zopet prišlo vse v stsri nesrečni It. Od leta 1897 pa do danes so se razmere precej spremenile. Goriškim Sloveč oem manjka v glavnem velike trgovine s kolonijalnim blagom na debelo v Gorici, potem se bodo lahko popolnoma emancipirali cd onih, ki jih nočejo. Zato bo najizdatoeji odgovor, ki ga morejo dat! na sedanja italijanska PODLISTEK Prvi korak na Parnas. Spisal Filen Leveč. Gospod Ljubi to j Š a ti na je sedel v svoji podstrešni sobi in njegovo lice je žsrelo radosti. V rokfch je držal leposloven list, v katerem je bila tiskana njegova prva povest, B!iščečimi očmi, ponosnim obrazom in prijetno vznemirjenim srcem je pregledoval stran za stranjo, čital svojo povest, ki jo je znal že skoraj na pamet in se smehljal zado voljno. Pisatelj I Slava ! Honorar! Prvi korak na Parnas! Vse to mu je šumelo po glavi in zavriskal bi bil same sreče. Kaj porečejo njegovi prijatelji, kaj njegovi sovražniki, kako bodo sodili njegovo novo delo ? Danes bo morda žal gospici Elzi, da je zavrnila njegovo ljubezen ; danes si bo morda želela biti ljubica pisateljeva. Čital je tudi druge povesti, ki so bile v listu, toda nobena mu ni ugajala tako, kakor njegova. Vse droge so se mu zdele okorne in tako vsakdanje, brez pesniškega vzleta. Njegova pa se je od ikovala s vsebino, slogom in naslovom in z vsemi lastnostmi, ki jih je potreba, da postaja pisatelj nesmrten. Kratko rečeno: povest njegova se bi je zdela umetniško dovršena in najboljša, kar jih je kdaj izšlo na Slovenskem; mikalo ga je le, da bi izvedel, kaj mislijo o a jej njegovi Izzivanja, da začnejo proti goriškim Ita-1 Po tej vesti se moramo čudom čuditi, lijanom z dosledno gospodarsko emsn- kako je mogel posl. Marani {spraviti take ne-cipajo na gospodarskem pojju. Goriškim resnične vesti oficijelno v svet. voditeljem pa kličemo : Kujte železo* dokler je vroče! * * V Gorici je dane«, ob 11. uri prepolud.1 velik protestni shod v „Trgovskem domu". V nedeljo pa im*jo slovenski učiteljišč-niki v Kopru shod. Čujemo da so sklenili štrajkati do skrajnosti. Javni ljudski shod ,Pol. društva za Slovence in Hrvate v Istri" v Podgradu 5. sept, 1909. (Iz7. poročilo) Dež. posl. dr. Poičlć. * t * * Pristali smo pod pogojem, da se izvoli IzvrSevalni odbor „Narodno-napred. deželni odbor. Bali smo se, da bi Italijani stranke" na Goriškem je odposlal minister- zavlačevali volitev deželnega odbora vse dotlej, skemu predsednika baronu Bienerthu nastopno dokler bi vlada to dopiutila. Kaj smemo pa od vlade pričakovati — slišali ste danes, da brzojavko: „Slovenska narodno-napredna stranka pro- testuje proti sramotni kapitulaciji vlade pred par tucatov goriških mestnih poba-Iinov pod vodstvov župana, katere bi Slo- njej ni mar blagor naroda — ampak le politična smer. Jedno pa znamo, da do razdelitev občin ne bo prišlo« Italijani so današnje občine sami ustvarili po venci sami z mokro cunjo in brez pomoči gvojej želji in moči. Okoli italijanskih gnezd policije spravili k pameti. — Suspendiranje zbrali so naše vasi, misleč jih e tem zatreti. premestitve učiteljišča^ ni za veliko sloven- Skubili so naš narod, kolikor se jim je ljusko večino ob državni meji nič druzega, bilo. Pa dogodilo se je — česar sami niso nego frivolna igra slabe in nesposobne vlade, nikdar pričakovali. Oblast, katero so poprej proti kateri otvarjamo z današnjim imeli meščani nad ljudstvom — prešla je v dnem boj brez sprave." ; roke ljudstva in tako se nehajo danes v * * * I naših vrstah Pazin, Buzet. Beč itd. Sedaj pa Prejeli smo sledeči brzojavki: ; jim ta zakon, katerega so sami skovali, ne Razburjenje mod goriškimi Slovenci ugaja "č, mi pravimo, da je njihova usoda GOBICA 16. - Med goriškimi Slovenci » vedno zapečatena. Nikdar nočemo ailnrt r^hnrifini« r*rfi .nrnntn« kani. P r 1 V O 1111, da b 1 P/lŠlo dO DSiprOt- nega. Sistiranje občinskih volitev ni nič vlada silno razburjenje radi sramotne kapi tulacije Bienerthove vlade pred laškimi kri-čači. Na javnih ulicah se zbirajo gruče Slovencev, ki živahno komentirajo vladno odredbo. Po gostilnah in drugih javnih slov, lokalih se razburjeno protestira proti tej neverjetni vladni žalitvi goriških Slovencev. DORNBERG 15. — Rjbaru, Mandiću, Štrekelju : Radi učiteljišča narod nepopisno ogorčen. Vi, heroji, borite se brezobzirno, do skrajnosti! Pomoč, Pomoč! Dor nberž ani. * * , * LJUBLJANA 15. „Slovenec" priobčnje ojster Članek, v katerem izvaja, da je vlada zlezla pod klop, ker je goriški župan Bombig zagrozil s splošno ustajo. „Slovenec" zaključuje svoj članek: Slo venci, dokažimo, da smo kulturen element — boj do skrajnosti, toda tam, kjer mora biti uspeh. Najnovejši čin grofa Sturgkha je nov casus belli za cai, in pravica bo na naši strani, ako je ne zaigramo s kakimi izgredi in motenjem javnega miru in reda. * * * Eo je bil gornji članek že stavljen nam je doposlal g. poslanec dr. Rybar nastopno brzojavko, ki jo je prejel od drž. poslanca dvornega svetnika Ploja: „Sistiranje se ni izvršilo. Maranfjev protest izročen tržaškemu namestniku. Namestnikovo poročilo glede zatrjeva-nfh tehničnih težav proti premeščenju do 18. septembra Se ni doSlo." Odločitev je torej v rokah namestnika, od katerega pričakujemo, da se ne uda italijanskemu terorizmu, ter da bo znal braniti našo pravico in svojo avtoriteto. znanci. Zato je stopil pred zrcalo, razčesal si umetniško lase, zavezal kravato malomarno in odšel vea. Pisatelj, ki je spisal svojo prvo povest, je podoben kadetu, ki je prvikrat oblekel častniško uniformo. Oba sta enako ponosna in se štejeta med bogove. Častnik vrti ko-ketno svojo sabljo, pisatelj prenaša poln do-padajenja svoj spis v r«ki. Gospod Ljubivoj ŠeHna je hodil po ulicah kakor triumfator. Ženijalno so se mu bliskale oči in gledale nekam v nebo, obraz je imel zamišljen, kratko rečeno: na prvi pogled si spoznal lahko, da imaš pred seboj umetoika. Pri vsaki knjigarni se je vstavil in pogledal, če je dotični list v izložbi. Povsod je že bil izpostavljen in na platnicah, kjer je bila označena vsebina, je stalo med drugim: Ljubivoj Šetina, Povest iz gozda« Kadar je šel druge do i pooeiti, je sre-čaval neprenthoma znane ljudi. Danes pa, kojih je iskal, ni videl nikogar. Obstal je torej sredi trga in premišljeval, kam bi se obrnil? Tu se je spomnil starega svojega profesorja, ki ga je pieđ leti učil slovenščine na gimnaziji. Ta je gotovo fte Čital in mu pove svoje asnenje. Prižgal si je cigareto, puhnil dim visoko v srak in zavil v ulice, kjer je stola gimnazija. Tn je moral srečati profesorja. Iu ni se motil. Komaj je prestopil nekaj korakov, se je pokazal izza ogla stari osiveli profesor, e knjigami v roki. Ljubivoj Satioa ga je pozdravil. »O, gospod fetioa*, je aaklieal profesor prijatno in mu podal roke, čestitam, čital vato povest. Torej pisatelj ste postali, druzega, kakor navadno kršenje obstoječih zakonov. Zjedinimo se vsi! Pomorimo si sami, in pomore nam Bog 1 Med govorom dra. Poščfća sta prispela poslanca dr. Laginja in Sanci n. Za besedo se je c glasU dr. Laginja. Burno po zdravljen je stopil na govorniški oder — da spregovori kakor dober oče svojim otrokom: Dr. M. Laginja. Stareji me poznate — a mlajši ste tu. Niaem prišel, da Vam danes dajam nauke, kar so že drugi pred menoj storili, ampak prišel sem, da Vas pozdravim kakor svoje vo-Ulce, ki sto me izbrali svojim zastopnikom za Dunaj. Opozorjen, da ne za Dnnaj, ampak sa Poreč, je nadaljeval: Da — ne za Dunaj, ampak za Poreč. Ali, kakor ni velika razlika med Dunajem in Porečem, kar se tiče zla, ki nam prihaja od tamkaj, se Človek lahko pomoti. (Velika veselost na ta duhoviti izgovor). Našemu zlo je mnogo kriva vlada in pa Italijani — Dunaj in Poreč — ali krivi smo tudi mi sami. Delajte ljudje, da bo v Vaši „familiji" red, mlajši poslušajte starejše in pametaejše ! Najprej naj človek gleda sebe, potem še-le sodi drugega I Vsakdo za-se in vsi skupaj treba da vrtimo svojo dolžnost! „U to ime — Bag vas živi". Kratek pozdrav, a poln vsebine, kakor ga zna le naš stari narodco-politični — modrijan. Za železniško zvezo Herpelje-Kozina-Jurdani ozir. Sapljane. K besedi se je priglasil g. Dragotin Gobec, tajnik posojilnice itd., ki je priporočal poslancem želje okraja, v prvi vrsti pa železniško zvezo Herpelje Šetina je rdel ponosa in sramežljivosti ter zajecljal v odgovor nekaj nerazumljivih besed. „Čital sem," je nadaljeval prefasor, „in bil sem precej zadovoljen. Če imate Čas, spremite me domov, pomeniva se med potjo o vaši povesti,1* Šetina se je poklonil skoro do zemlje, tako so ga razveselile profesorjeve besede. „Pred vsem vam moram povedati", je začel profesor, ko sta šla naprej, da me zelo veseli, ker ne delate koneo stavkov nobenih .pičio. To je navada slabih pisatelj er, ki ne vedo, kaj bi pisali in postavljajo deset pik po vrsti. Mene to vedno jezi, ker si ne morem pod jtikami predstavljati ničesar. Tako že uganem,'če so ,št»ri pike, potem črka „čw, tedaj vem gotovo, da misli pisatelj besedo „hudič", noče pa to ga napisati, da bi ne pohujšal mladine," Šetina je poslušal razlaganje profesorjevo tako pazljivo, kakor nikdar prejšnja leta v šoli. Profesor pa je potegnil iz žepa tabatjerko, natlačil si tobaka v nos in nadaljeval. Vsebina sicer ni tako originalna aH lepa. Ugaja mi posebno oni odstavek, kjer je graj-ščak zapeljal Jaaeaovo ljubico in sicer radi tega, ker opisujete to tako zakrito in — tn listje je šumelo in solnoe je sijalo — itd. Tako ee mora pisati take stvari, da se ne pohnjša mladina. Koneo mi ugaja, ker vaš junak ne ubija grajščaka, kakor namerava, ampak gre s bolestjo v srcu v Širni svet Le JjađH v povesti! Samo zategadelj mi ae agajaje Jurčičevi „Bokov njsči", ker so vea osebe tako roparske, samo pobijali M ee vsi. Kolikokrat aoss rekel Jirfliii, ko je začel Kozina in Jurdani a 1 i Š a p 1 j a n e, o kateri je bilo ža toliko gorora. Vsprejeta je bila sledeča reiolucija : „Volilci pedgrajskega ekraja zbrani na shodu „političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri" v Pcdgradu dne 5. sep-tembra 1909 poživljajo po svojih zastopnikih visoko vlado, da v najkrajšem času stori potrebne korake, da pride ta okraj do toli potrebne železniške zveze med postajama Herpelje-Kozina in Jurdani ali Šapljane, da se na ta način omogoči go-gospodarski napredek in razvitek tega okraja in njega revnega kmetskega prebivalstva," Nak to upravičeno želio je odgovarjal prof, M a n d i <5, da se je že pok. zastopnik Slavoj Jenko potegoval za to in da je bilo svojedobno stavljena v deželni proračun svota 8000 K za predpriprave. Govorjeno je bilo o tej stvari tudi že v parlamentu, in da naši poslanci ne odnehajo, dokler se ta opravičena želja ne izpolni. * * K besedi se je ponovno oglasil gosp. Dragotin Gobec, zahvaljuje se predvsem dru. Laginji in drugim zastopnikom na pripomoči, ki so jo izposlovali od vlade mi-nolo zimo. Seno, katerega je prebivalstvo sprejelo, rešilo je mnoge in mnoge velikih neprilik. Priporočal je g. zastopnikom, naj nam bodo tudi v prihodnje naklonjeni ter je predlagal v imenu zborovalcev-voliloev poslancem neomejeno zaupanje. Gromoviti „Zivio" je bil enoglasen odgovor, H koncu je poročal Josip Bibarić, kako brezvestno je hujskal ljudstvo neki visok vladni gospod zoper poslance. Priporočal je poslancem, naj delujejo na to, da se zapričeta dela na cesti Jurdane-Mune Vo-dice-Dolina že enkrat končajo. Bazložil je neznosni položaj nekaterih vasi glede skupne paše, vsled česar je prišlo ponekod do burnih prizorov, n. pr. v LaniŠČu, kjer morajo orožniki vzdrževati red — a ljudstvo mora plačevati. Paša je glavni dohodek našega prebivalstva. Malo črez poludne je zaključil predsednik ta teli lepo vspeli shod političnega društva. „Gorska vila" iz Podgrada in „Ilirska vila" iz Ilirske Bistrice (nad 50 pevcev) sta navdušeno zapela pesem „Slovenac i Hrvat", prebivalci iz vseh krajev so navalili na poslance z raznimi prošnjami. Studena gora zaradi cestne zveze proti reki do državne ceste ; Pregarci so se priporočali za izgotovitev krvavo potrebne ceste proti Harijam; a kedo bi našteval vse, kar je narodu potrebno ? Na sknpnem obedu v „Narodnem domu" je bilo izrečenih lepih napitnic od gg. pref. S p i n č i ć a, dra, B i 1 e k a, dra, P o š č i ć a, dra. Š o r 1 i j a. Naj završimo z besedami iz napitnice dra. Šorlija: „Imena Laginje, Spinčića in Mandića niso samo politična imena, to so imena kulturna. Pred temi Jclanjajo se tro-bojnice kulturnih ustanov* Na vsakem koraku nahajaš sledi njihovega delovanja, njihove nesebične ljubavi do našega naroda —; dal Bog, da bi tudi mlajši slediti njihovim korakom! (Zvršetek.) priobčevati to povest v „Zvonu", da ni nič vredna, toda ni nič hotel verjeti. Še dandanes mi ne verjame skoro nihče, razven nekaj modernih pisateljev." Prišla sta do profesorjevega stanovanja. „Torej z Bogom, mladi prijatelj," je dejal profesor. „In ravnajte se po mojih naukih, zlasti se varujte, da ne pohujšate mladine s svojimi spisi." Nasmehnil se je prijazno, podal mu roko in odšel v hišo. Ljubivoj se je vračal zamišljeno proti trgu. Ponavljal si je profesorjeve besede in ni vedel, ali bi bU zadovoljen z njegovo jodbo, ali ne. Vsekakor ga ni pohvalil tako, kakor je želel. Videl je na drogi strani oeste še enega s>ojega profesorja slovecšfiine, a temu ni hotel pribliiati. Kaj bi mogel soditi o literaturi človek, katerega celo predavanje o Prešernu v šoli je obstojalo v tem: Do prihodnje ure se naučite o Prešernu v naši čitanki od 20. do 45. vrstice". Zato je bitel dalje, ne da bi se zmenil sapj. Tn se je oglasil naenkrat za i^egovim hrbtom ženski glasek: „Gospod Ljubivoj! gospod Ljubivoj 1" šetina se je ozrl in zagledal gcspico Elzo. Srce mu je vskipelo steče in ponosa. „A, a," je rekel sam pri sebi, moja slava jo vleče za menoj. Sedaj bi me ljubila I - Gospod Ljubivoj, počakajte vendar !" Šetina je obstal iu se odkril. E?za je bila lepo dvajsetletno dekle, mehkega rudečega obrazka, črnih očq in las, .visoke, polne postave. Šetini je trepetalo srce, ljubil jo je še vedno, Čeprav ni vsKšala njegovo ljubezni. (Svrletek pride.) Stran II „EDINOST" S£ 260 V Trstui dne 16. septembra 1909 „Veleizdajnici proces" v Zagrebu. (146. dan razprave.) Zagreb. 14. IX. Danes je državni pravdnik Acenrti zaključil svoj plaidover z apelom, da sodišče ne vrši nobene milosti, ker je to pravica kralja. Predlagal je, naj 86 VSi obtoženci proglasijo krivimi veleizdaje in naj ae obsodijo : obtoženci Adam Prlbičević, Valerijan Pribičević, Jožo Orešćanin, Pero Bekić In Simo Živković na smrt na vešalab, vsi drugi pa v težko ječo 10—20 let! 11 Če tudi se je pričakovalo tace g a predloga, je vendar vzbudil velikansko senzacijo. Ko je predsednik pozval branitelje, naj v svojih govorih ne tirajo nikake politike, je podelil besedo branitelju dr. Hinković u. Vladala je brezglasna tišina, ko se je dvignil ta branitelj. Najprej je zaprosil predsednika, naj vsaj sedaj pripusti vse obtožence v dvorano, kar pa je predsednik odklonil. Dr, Hinković je začel svoja izvajanja z razpravo o izdajstvu. To je grdo in vredno vsega zaničevanja. Veleizdaja pa ni izdajstvo v tem smislu. Veleizdajalec ni izdajalec, marveč junak svojega naroda. Zakaj revoltirajo narodi proti državi ? Ker se ljubijo, ker imajo mož, ki svoj narcd bolj ljubijo, nego sebe. Takim možem bi morala država prizanašati. Ko so se nedavno Hercegovci povrnili iz Ć nogore, — kamor so bili ubežali za časa vojne nevarooiti — v Hercegovino, pozdravila jih je „Srpska Rieč" kakor junake in patrijote, da-ai so ti Hercegovci ili v Črno-goro ravno zato, da bi se v slučaja vojne borili proti monarhiji. In vendar se ni našel nobaa državni pravđnik, ki bi bil radi tega postopal proti „Srpski Riječi". To je najbolji dokaz, da se veleizdajniiki procesi uprizarjajo le tedaj, ko to zahtevajo p o 1 i t i č n i r a z 1 o g i, ter da nimajo nikake kriminalne vsebine. Trditev drž. pravdnika, da so obtoženci prodali svojo domovino, je govornika zabolela. Obtožence morete obesiti radi veleizdaje, ali tega ni smeti govoriti, da so ravnali iz nizkotnih in sebičnih namenov. Njihovega značaja ni smeti zasramovati. Noben narod ne revoltira samo radi idejalnih potreb, ampak vedno so vmes Italijani Švice in Francije ne streme združenju z Italijo, ker so s svojimi A'i tudi Srbi ne revoltirajo, ker nočejo iz vrS ti narodnega samomora. Par kramarjev in brivcev pač ne morejo zapričeti boja pr^ti milijonom bajonetov. Absurdno je, ako se hoče obtožencem imputirati vstajo, kajti noben pameten človek ne bo vodil svojega naroda v klavnico. Poprej je drž. pravdnik operiral s „pojavi", sedaj pa operira z „vzgojo ljudstva". Ali kako je to, da imamo veleizdajnitki proces v Zagreba, ne pa tudi v Bosni, Dalmaciji in na Ogrskem?! Dr. Hinković je hotel govoriti o reški resoluciji, a predsednik je menil, da to ne spada sem. Dr. Hinković: Ali državni prardnik je rekel, da je koalicija sovražnica hrvatskega naroda! Na poziv predsednika, naj ne govori o politiki, je odgovoril dr, Hinković: „Jaz nisem politik — saj niti poslanec nisem! Torej ne smem govoriti o „Wekerlu in njegovem eksponentni" Accurti: „To je žaljenje njegove ekscelence bana. Prosim sodišče za zaščito življenjem. Na to je govoril o aneksiji' Bosne in Hercegovine in dokazoval, da je bila ▼ Bosni in Hercegovini veleizdaja nemožna, ker niita ti deželi pred aneksijo pripadali monar hiji. _ Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih. gospodarskih pojavih zlasti na Balkasu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetla (karteli, trnsti, monopoli); stoljalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika io vodne sile; kovine; stavbesl materijal (kamenje, cement, opeka les itd.): promet na ssbem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, Inke, kanali); promet v zraka (letalni stroji, .zrakoplovi itd); izselnlitvo; konsum (sladkor, kava, petrolej itd.); sova podjetja itd., itd. Sestavlja PLUTUS. Stavben! materijal. Kamenolomci iz Trsta, Istre in Dalmacije so sklenili kartel v svrho skupne cene in produkcije mramora. Kartel, kjer se gre za vprašanje cene, določa, da nihče ne sme prodati karteliranega predmeta pod domenjeno minimalno ceno. Njihov vpliv je bolj moraličnega značaja in navadno se taki karteli ne drže dolgo. Njih tendenca je, da določajo minimalno ceno kakor možno visoko, kar vspodbnja producente k večji produkciji. Produkcijski kartel ima zopet namen, da določa posamičnim členom, koliko sme vsakdo producirati.** Tendenca takega kaztela je, da po mož-nosti varuje produkcijo v naravnem razmerju z da do potrebo, ker na ta način je možnjo dolgo držati cene visoko. Z vsakim dnem postaja produkcija cementa važneja. Betonske stavbe silno hitro napredujejo po vsem svetu in zato se je v zadnjih letih osnovalo naravnost ogromno novih cementaren in je med posamičnimi državami in narodi nastala zaradi tega v eksportu jako huda borba. Splošno so sedaj cementarnam še vedno lepi dnevi. Tako v Ameriki kakor na Nemškem so cene cementu v zadnjem času po* ■kočile, kar je znamenje, da se ie vedno ne producira toliko, kolikor je trenotna potreba. Nadalje pa se kažejo že tudi v tej industriji vsi oni pojavi, ki so lastni moderni produkciji. V mislih imamo združevanje raznih podjetij v ena roke ali fuzijooiranje manjših v večje. Združile so se zadnji dni pred vsem vse - ne streme ^ cementarne Kanade v veliko družbo Canadian z a d o v o 1 i ni Consolidated C:mpany z osnovno glavnico 120 ,■,•„„],•; - fQ„ j - milijonov kron. Primero vsesavanja manjfiih n« rJJlSrl I J^ < ™lihih nam daje donajska delniška družba, ne revoltirajo, ker noče]o iz- cementllrlia Perlmoo., ki je sklenila omisliti si cementarni E ?ger & Luetti in Michal Egger v Kufsteinu na Tirolskem, za kar izplača dosedanjim lastnikom 2 milijona v gotovini in 1 milijon delnicah. V ta na namen pomnoži Perlmoo ser ■vojo glavnico od 7V3 na 8l/s milijona kron. Omenjeni kufiteinski cementarni sti dve jako moderno urejeni podjetji, skupno produkcijo 7000 vagonov cementa na leto ali okolu SO jvaganov na dan. Ker je Perlmooier nekatera 'svoja dosedanja podjetja celo izdatno razši* rila in spopolnila, cenijo njeno produkcijo po fuziji • tirolskima skupno na kakih 85 vagonov na dan, to je 28—30.000 vagonov na leto. Tudi pri nas, na našem jugu, v Dalmaciji in Istri, se je osnovalo zadnji čas precej cementaren, ki pa so, v (kolikor smo poučeni, po pretežni večini italijanska podjetja. ; Nova cementarna z enim milijonom mark onsnovne glavnice se je osnovala proti konca v Hersbrucku na Nemškem, užaljeni osebi deželnega Sefa ! * i &?gUita zopet Senat se je umaknil na sklepanje; a! - ker so se tudi braoitelji odstranili iz dvo- Vlada je prepovedala YSe Slav- T^S^T^i » september na-drzno izzivanje i« povedana zborovanja. Nadali e vaje svoj govor je rekel dr.' „Neue Freie Preste* poroča: Vlada je Hinković, da so Srbi le toleriran narod in prepovedala vsa zborovanja in slavnosti, ki da morajo zato v interesu svoje ohranitve so bila napovedana za 20. sept. Prepovedala razvijati intenzivnejo solidarnost, nego drugi je *a 17. t*m. napovedano predstavo polj. aka-narodi, ki so politično polnopravni. Na-' de mikov iz Krakova, Dr. Lampetu, ki je in-rodno idejo goje tudi mogočni terveniral pri deželnem predsedniku je ta kulturni narodi. Govornik obsoja to-. izjavil, da ne more dovoliti nikakih prirede b liko velikosrbsko kolikor velikohrvatsko stranko, - okoli 20, septembra. Radi tega poljski aka-ker sta obe fanatični in ker vodi fanatizem do demiki ne pridejo ta mesec v Ljubljano, medsebojnega uničevanja. Velikosrbska pro- ( Deželna vlada je prepovedala enketo za paganda je politična veleizdajalska, srbska narodno obrambo, ki bi se bila imela vrfiiti propaganda je pa le narodna. Velikosrbske! dne 20. t m. in za prihodnjo nedeljo name« ravani abod narodno*radikalnega dijaštva. propagande pa ni; najbolji dokaz za to je dejstvo, da obtožba ne odgovarja niti naj-prlmitivnejim zahtevam kazenskega procesa. Državni pravdnik ni označil kažnjivih dejanj. Manjka torej temeljni postulat kazensko-prafdnega reda. Obtoženci so izjavili, da ne umejo obtožnice, a tudi on, govornik, sam ni na jasnem, kaj je prav za prav substrat ob-t:žbe. Tožbe niso konkretizirane in je s knmulacijo dejstev bramba jako otežkočena. Državni pravdnik bi bil moral dejstva specijalizirati in konkretno povedati vsakemu ob- ^ tožencu, kaj je zagrešil. Prav za prav niti ob- , £azkoT toženci niso inkriminirani, ampak le .Tzgoja. blažil ie ljudstva*. Državni pravdnik je %r tem smislu, £ spremenil predlog, česar ne bi bil smel storiti. Predsednik je odredil pavzo do 3. ure popoludne. Deželno-zborske volitve Goriškem. na Fona, in Josipa Fabijanija is Kob-dilja. Zadnjega miili eventuvelno nadomestiti z A b ram o m, posestnikom v Tapelčah. Tndi za druge skupine se imenujejo kandidatje, a nič gotovega ni, kateri obveljajo. Zdi se, da aknpen nastop klerikalcev ni več možen, kar bi pomenjalo brezdvomen poraz klerikalcev na vsej črti« Volitve so pred durmi in vse te negotovosti so kaj slabo znamenje sa vspeh klerikalnih kandidatov. Ko se položaj razjasni, prinesemo obiirno poročilo. -_ Skupni proračun za leto 1910. Novi davki. Skupni ministerski svet se je pečal v torkovi seji v prvi vrsti z državnim proračunom za leta 1910 in dovoljenjem večib izdatkov tekočega leta. Veči izdatki imajo trojen značaj : 1. Obstoje iz svote ;54 milijonov kron, ki se izplačajo na Turčijo. ;2. in 3. točke obsezati znesek 160 milijonov kron, ki jih je požrla bosanska aneksija. Skupno bo torej treba pokriti 216 milijonov kron, bodi v obliki naknadnega kredita, bodi na kak drug način. Ti izdatki so bili napravljeni v sporazumu z obojestranskima vladama in ne obstoji v tem oziru nikako nesporazumljenje. Nasprotstva pa so se pojavila med skupno vlado in obojestranskima vladama glede proračuna za leto 1910. — Vojna uprava in vodbtvo mornarice zahtevata namreč izdatke, proti katerim se upirata oba finančna ministra. Zato so sklenili, da se gotove točke vrnejo dotičnim strokovnim komisijam, da po možnosti zmanjšajo izdatke. Zdi se, da se konečno vendar-Ie posreči, izdatke znatno zmanjšati. Iz vse te latinščine se more sklepati le toliko, da morajo biti avstrijski davkoplačevalci pripravljeni na nova bremena in nove davke 1 _ Bosanska ustava. Zadnji ministerski svet se je pečal tudi z načrtom ustave za Bosno in Hercegovino. Od uradne stvari javljajo, da so se od strani obeh vlad izrekali pomialeki in sicer v glavnem pomisleki državno-pravne naravi, Vendar da se niso pokazala tako ojstra nasprotstva, da bi se moglo dromiti na skorajšnem spora-zamljenju. Tako uradno poročilo. Će pa pomislimo, da bo skoro leto dni, kar je bila prog ašena aneksija iu obljubljena ustava ia da tedaj dana slovesna obljuba baš radi drživnoprav-nih pomislekov do danes še ni bila spolnjena; dalje, če pomislimo, da vlada pač ne obeša na veliki zvon nesporazuljenj, ki se pojavljajo v njeni lastni sredini, je jasno, da diferenc?, ki obstoie glede bodočega državnoprav-nega položaja Bosne in Hercegovine, nikakor ne morejo biti tako majhne, kakor bi to hoteli uverjati oficijozi. Ali mej tem, ko se obe vladi prepirati o državno-pravnem položaju dežele, trpi ljudstvo, ki zastonj čaka odrešenja in obljubljene svobode. Dosedaj obstoji vsa dobrota aneksije za bosansko ljudstvo v oderuški madjarski agrarni banki. Povsem umljivo bo torej, da take razmere ne morejo vzbujati v bosanskem prebivalstvu posebno vročih patrijotičaih čutstev v smislu velikoav-strijske ideje. _ Drobne politične vesti. Nov vojaški zakon. Dunajska jZeit" doznaje. da ni možno več" zavlačevati z vojaškimi reformami in da ae iste predloži sedaj parlamentu v razpravo. Med obema vladama je v tem oziru dosežen popolen sporazum. Vojski je treba reforme, a potrebno je tudi povišanje rekrutnega kontingenta, ako noče trpeti vojna sposobnost vojske. Penzija bivšega sultana A b-dul Hamida. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada aklenila zmanjšati penzijo biršemu sultanu Abdul Hamidu. Odslej bo sultan dobival 800 turških funtov, 100 fantov manje nego do sedaj. Novi kardinali. Iz Rima poročajo, da bo papež na jesen imel konzistorij, na katerem bo imenoval 8 kardinalov, mej temi 4 Nelfcalijane. _ Dnevne vesti. f Friderik Lešnik, Minulo nedeljo ie šel učitelj Friderik Lešnik iz Poljčao na Štajerskom s svojim bratom Ferdinandom na lov. Slednjemu se je sprožila puška in zadela v hrbet Friderika, ki je štiri ure pozneje izdihnil svojo dušo. Njegova soproga, gospa Amalija rojena Martelanc iz Barkovcdj, ki je bila šele dobro leto dni poročena, je pri po- ZAGREB 15. (Ogr. biro). Na predpo-ludanski razpravi je branitelj dr. Hinković z V torek smo poročali o političnem ] , , . , - « . položaju na Goriškem in amo med drugim «ledtl na mrtfeSa mo2a omedlela, predvidevali popolno združenje staroklerikal-1 Rodoljubnim rodbinom Martelanc, Smuc cev in novostrujaijev v eno stranko. Danes ia Taccani iz Barkovelj, osobito pa vdovi nam je spo polniti naše poročilo v toliko, ko- S08!*6! Amaliji, izrekamo na bridki in nepri-likor to združenje obeh klerikalnih struj ni čakovani izgubi naše najiskreneje sožalje. še definitivno, in kakor znamenja kaieio, se1 Pogreb polkovnika Vukoviča pl. Podka-morda sploh ne izvrši (??? Ured), pelskega. Včeraj ob 3. uri popolndne se je z v kler, stranki, ki se je bil nekoliko običajnim vojaškim sijajem vršil pogreb pok. bruhnil z vso silo zopet na dan, polkovnika tukajšnjega 4. bosanskega polka, je, da bode Gregorčičeva stara Sprevod se je iz kapele vojaške bolnišnice, stranka kandidirala na svojo pest, d očim pomikal po ulici Coroneo, trgu daserma, niso novoctrujarji še sklenili, kako naj posto* ulici Ghega ia Benveouto Celliui na južni pajo. Vidi ae bres druzega, da je kolodvor. Na čela sprevoda je korakal 1 bakle rikalna stranka hudo desor- taljon bosanskega pešpolke z godbo, sledil je ganisirana in iščejo se k a n d i- vos z venci, oba vojaška duhovnika, mrtvaški dat je na vseh straneh. Gregor- vos s krsto, tndi obložen s venci. Za vosom čiieva stranka namenijo v splošni volilno so sledili častniki bosanskega viši vo- nadaljeva! svoj plaidojer in rekel med dru-> skupini kandidirati: Antona Mani reda, jaški poveljniki in sicer ismsd generalitete gim, da se javni totitelj igra s človeškim župana v Idrskem, drž. poslanca Josipa poveljnik tukajšnje posadke kontraadmiral Couarde, brigadir GM baron Kirchbacb, divizijoner ljubljanski GM Matuška in namestnik princ Hohenlohe, častniki in podčastniki tukajšne garnizije, načelniki raznih oblastnij, itd in mnogo kočij, v katerih so se nahajali tudi vdova stremi sinovi in brat pokojnika mornarski kapitan Janko Vuković. Sprevod je zaključila četa bo*, pešp. Ko je bilo pred kolodvorom truplo blagoslovljeno, so vojaki oddali pokojniku v slovo dre salvi, nakar so krsto prenesli v mrtvački vagon, da jo odpeljejo v Jezerane na Hrvatiko, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. Poroka, Danes ob 2, uri pop. se poroSi g, Aloizij F e r f o 1 j a iz Doberdoba, uradnik „Trgovsko-obrtne zadruge" v Trstu z gospico Marijo Gregorčič iz znane rodbine iz Kjadina pri Trstu. Vse najbolje! Slovesno umeščanje župana dra. Alfonza Valerfo. — Včeraj opoludne se je z običajno slovesnostjo vršilo umeščenje novoizvoljenega župana dr. Alfonza Valerio. Od 80 členov mestnega sveta jih je bilo navzočih 49. Od 10 socij ali stičnih zastopnikov ni bil prisoten nobeden. Od ostalih se je večina opravičila. Galerija je bila natlačeno polna občinstva. Ob 12. uri 10 min. je sejo otvoril I. podpredsednik dr. Hektor Ricchetti, ki jo je pa takoj zopet prekinil, da je šel po namestnika princa Hohenlohe. Isti je prišel v dvorano v spremstvu dvornega svetnika La-sciaca in župana dr. Valerio ter se je podal k predsedniškemu stolu. Na to je princ Hohenlohe imel na župana daljši nagovor, nakar ga je zaprisegel. Po zaprisegi je imel župan daljši govor in takoj potem se je namestnik poslovil. Spremljala sta ga iz dvorane župan in dvorni svetnik Lasciac. Ko se je župan zopet povrnil v dvorano so ga mestni svetovalci in občinstvo živahno pozdravili. Prvi podpredsednik dr. Ricchetti ga je na to v kratkem govoru pozdravil, mu čestital v imenu občinskega sveta in ga zagotovil podpore vseh, Zipan se je zahvalil ter je v velikih potezsh razvijal delavni program novega mestnega sveta. Vsa slavnoit je zvršila ob 12. in pol uri. Ko potem dr. Valerio o stavil mestao hišo, ga je na trgu zbrana množica živahno aklami-rala. „Slovencu" In g, Terseglavu. Gospod Terseglav nas poživlja, naj mu povemo, kedaj se je on diskvalificiral za širjenje krščanske morale med tržaškimi Slovenci — in 53 ne storimo tega brez zavijanja in izgovarjanja, da nam ostane pred njegovimi očmi in pred očmi vse poštene sloven*ke javnosti vtisnjen pečat laži in podlega obrekovanja. Nai odgovor je kratek. Mi se nismo dotaknili g. Terseglava kakor osebe. Mi smo le hoteli izreči svojo sodbo o nazorih o krščanstvu, kakor jih je g. Terseglav nedavno in javno razkladal v Mirnem na Goriškem in JtaJcor jih je posvedočil\ se svojim sodelovanjem na znanem nečuvenem kršenju ured-dniške tajnosti na škodo našega lista ! Svobodno g. Terseglaiu, da ima svoje nazore o krščanstvu 1 Ali ista svoboda gre tudi nam, da imamo o krščanstvu svoje nazore, ki so po našem uverjenju boljši, nego oni g. Terseglava, četudi nimamo ten svojih nazorov neprestano na jeziku 1 To je naš odgovor g. Terseglavu. Će se pa „Slovenac" v drogi svoji notici, povtpenja do smešnega superlativa, češ, da se kaj tacega, kakor je bila naša notica še ni zgodilo v slovenski žurnahstiki, odgovarjamo na kratko, da se v drugih slovenskih listih (in ne v zadnji vrsti v „Slovencu14) pišejo dan na dan polemike, naiproti katerim je naša po „Slovencu" inkriminirana notica naravnost nedolžen izraz opravičenega ogorčenja. Kajti, pomisliti treba, kaj sta nam „Slovenec'* iu Terseglav storila malo dni poprej, ko sta po zviti stilizaciji hotela žurna-listično poštenje naših urednikov kompromitirati pred svetim z znaao odijozno a faro z gospico Gregorič, Do tacega krščanitva se mi pač ne moremo povspeti in zato ima g. Terseglav s,oje, mi pa svoje nasore o krščanstvu. Razveseljive in obenem žalostne vesti nam prihajajo i z naših šolskih zavedov pri sv. Jakobu. Takoj prvi dan se je vpisalo na družbini dekliški šoli za prvi razred 75, za drugi 92, tretji 65, četrti 78 in 5. 102 u-čenki. Skupno torej 412 učenk. To je gotovo razveseljivo, ker priča o veliki ljubezni našeg t ljudstva do slovenskih šol in o velikem številu zavednih Slovencev V Trstu. S tem so dali naši rojaki najbolj odgovor ^Piccolu", ki vedno trdi, da v Trstu Slovencev ni. A tu moramo se pc-vdarjati, da so to številke le z sloventke dekliške šole in le od Fr,e£* dne vpisovanja, ker o drugi družbini šoli na Acquedottu in v deški šoli nimamo Se poročila. Žalostno pa je, da so za toliko število učenk prostori popolnoma nezadostni in da je tudi premalo učnih moči. Radi tega se ie gospod držami poslanec gospod dr. Ryb&r brzojavno obrnil do glavnega vodstva družbe v Ljubljani, naj kako odpomore temu nedostatku. Tu pa a a zopet iu zopet obračamo do c. k. vlade z nujnim vprašanjem, kako more trpeti, v c i v i 1 n i d r ž a v i take nesnosne razmere?!! Razmere v svobodni lukl, skladišča drž. Železnic. — Is krogov delavcev v svobodni loki skladišče državnih železnic, mm pišejo: V našem skladilfiu imamo nekega človeka, ki V Trstu, dae 16. septembra 1909 »EDINOST« 3t: 260 Stran III imatra ia tvojo največo dolžnost da zatira uboge delavce in jih ovaja. Pred kratkim naa je naznanil pri podravnatelju, da ne ubogamo in da patemo lenobo, Mož pričakuje bržkone, da dobi za to kako posebna odlikovanje. Mi priporočamo temu možicelnu, naj brzda svojo ovaduško naravo, ker se zelo moti, ako misli, da bo s prostaikim obrekovanjem koristil samemu sebi! Deželni zbor tržaški ima danes, ob 6. uri zvečer svojo prvo sejo tekočega zasedanjaf s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zasedanja; 2. Predložitev delovnega programa in poročila dež. odbora o delovanju. Deželni zbor Istrski ima danes, ob 4. ure in pol popoludne v redutni dvorani občinskega gledališča svojo tretjo sejo s sledečim dnevnim redom ; 1. Čitanje zapisnika zadnje seje; 2. naznanila ; 3. volitev odsekov; 4. predložitev spisov. Pieteten čin čeških železničkih uradnikov. — Minolo nedeljo dne, 12. septembra, je poietila daputaciia od „Spoika českyh liredniku železničnih" grob pokojne soproge slovenskega tovariša Hćrm. Boltarja. Deputacija je prinesla s seboj iz Prage krasen lavorjev venec, odičen z nad sto narodnimi listki, zaznamovanimi s češkim narodnim kolkom v prid „Matice školske", ki so na Češkem običajni. Venec, ki gaje splela gospa Boženk inž. Jirsakova, je omenjena deputacija v prisotnosti reprezentantov tukajšnjega „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" položila na prezgodnjo gomilo na pokopališču na Opčicah. Iz besedila na treh svilenih tra-kih r slovenskih barvah veje duh bratske ljubezni vrlih čeških tovarišev. Ono siove: „Dicuho v srdei zsehovame sestru Slovinku, s niž shližila eas mjšlenka slovanska 7, marca 1909. Češki uradnici železnični — Milici Bol-tarove.44 — To je zopet ne le plemenit dokaz sočutja- ampak tudi krasen zaak bratske ljubezni Čehov do nas južnih Slovanov. Obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda. Pišejo nam: Pri nas v Trstu, žali-bog, do sedaj še ni našla ta obrambena akcija pravega odmeva. Koliko imamo v Trstu trgovce t, obrtnikov, uradnikov itd., ki bi lahko žrtvovali v 5 letih svoto 200 K! Pa tudi Via na§a društva naj bi se ob?ezala vsaj po 200 kron. Vemo, da je večine naših društev »t^iižča težavno; toda v 5 letih se da veliko napraviti. Vsako druStvo nsj bi napravilo kako veselico v ta namen, nadalje naj bi se ob vsaki priliki nabiralo in gotovo bi se v zgoraj omenjeni dobi zbralo 900 K. Naši mamši trgovci, uradniki itd., ki sami morda res ne zmorejo sve svete, naj bi, se združili po dva, trije, štiri itd.! Na noge torej ! Trst je v požitrovalnosti vedoo predn^ačil; za upa-m3, da ne zaostane tudi sedaj. Kmetijska družba za Trst in okolico razpisuje natečaj za podporo E 200, ki se v slučaju potreba lahko primerno zviša, za odraslega inteligentnega mladeniča oziroma mladega moža iz tržaške okolice, ki bi hotel se izučiti ali spopolniti v praktičnem kletarstvu ; aastopiti bi moral s 1. oktobrom t. 1. ter ostati na kakem večjem vzglednem go-spcd'irstvu nepretrgoma skozi meseca: oktober in november t. 1. in marc 1910. Zaivl-zati se mora, da bo tako pridobljeno znanje izva;ai na svojem domačem posestvu, ter šire med svojimi domačini v tržaški okolici. Ogla-s.ti se je do dne 25. t. m. Podrobnejša pojasnila daja društveni tajnik (V, G. Galatti št. 12 II. nad. od 10—12 predp.). Kmetijska družba za Trst iu okolico, dne 12 sept 1909. IVAN OORIUP, 1. r. predsednik. Aretirani zrakoplovci. — V ponedeljek smo sporočili med brzojavnimi vestmi, da se je v Benetkah dvignil v zrak zrakoplov Jules Verne s tremi zrakoplovci na krovu, z namećem, da preplovijo Adrijansko morje. Zra* kopiovce je veter zanesel v Forlanijo in oi tam preko Alp na Koroško, kjer se je zrakoplov v blizini Celovca spustil na zemljo. Tu so bili vsi trije zrakoplovci aretirani radi suma spijonaže. Izpustili pa so jih takoj na svobodo proti častni besedi, ali pozneji so bili na ukaz z Dunaja zopet aretirani, ker se je dobilo pri njih več fjtografiških plošč. Pložče pošljejo na Dunaj, kjer jih puste razviti. Aretiranci zatrjujejo, da niso imeli nika-kih spijonažkih namenov, ter da so svoj dvig vprizorili le iz Športnih namenov. Tržaška mala kronika. Ruska banda ali zlobna „Piccolova" fantazija ! Giede predvčerajšnjih senzacionalnih tatvin, izvršenih ob istih okolnostih na škodo itirib trafikantinj ne gre za čin „ruske bande", kaker bedasto trdi „Piccolo" v svojem hiper* senzscijonalnem članku, marveč za „domačega"* tata, ki je bil aretiran in o katerem utegaemo jutri kaj povedati, ker policija hrani danes še tajnost ozirom na še viseče poizvedbe. Bliža se mrsz z zimskimi tatovi vred. L jiužbecec južoe železnice, Stanislav Saailo-vič z Dunaja, se je včeraj nahajal v gostilni Ignacija Živic v ul. Tivarnella št. 5, kjer mu je bil vkraden površnik v vrednosti 40 kron. Nezgode. — Včeraj so bili sprejeti v bolnico: Vinko Mariokovič, star 66 let, ki -e padel z nekega mosta in si zlomil desno nogo; Josip Fargotto, star 15 let, radi težke rane na levi nogi. Svedrovci na delu. Gr. Aleksander Fo-scolo, trgovec s sirom in slaninami ima svojo štacuno v ulici Chiozza št. 17, ki je zaprta od 12. ure do 2. pop. Včeraj bo baje v tem času tatovi ulomili blagajno in odnesli 950 kron. Policija noče o tej stvari nič povedati. Loterijske številke, izžrebane dne 15. septembra: Praga 55 2 43 32 60 Lvov 75 86 49 88 10 Koledar In vreme. — Danes: Ljudmila dev. — Jutri : Lambert škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 24.° C. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina._ Društvene vesti. Za prvo jugoslovansko dirko je došel slavnostnemu odboru nadalje krasen srebrni servis za kadilce, dar komenske mladine — dragemu „Balkancu", ki pride v Sežano ter krasen portfelj, dar iste, tretjemu „Balkancu", ki pride v Postojno. Podpisani izreka vrli mladini iz Komna prisrčno hvalo 1 Nadaljne darove rodoljubov vsprejema Celestin Sirk, u!. Carradori 10, v svoji pisarni. Gg. dirkači! Gg. dirkače, ki se vdeležijo jugoslovanske dirke in se niso Še prijavili, vabimo, naj to takoj store, ker se dne 20. t m. zaključi definitivno vsako nadaljno vpisovanje. Vloge sprejema g. Antona Podbršček, ul. Stadion 19., I. Kolesarski „Zdravo 1" Odbor T. k. d. .Balkan". Nagrade in darila za prvo jugoslovansko dirko bodo razstavijeoa v izložbi g. Gorenjca, ul. Valdirifo štev. 40. Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi v se tovariše in tovarišice naj se dne 16. t. m. (četrtek) vdeleže izleta v Nabrežiac, kjer ima svoje zborovanje sežansko učit. dr. Odhod ob 1'24 pop. z južnega kolodvora. Z=lo važen pogovor. Odbor. Glasbena šola .Šentjakobske Čitalnice" prične s prvim oktobrom svoj redni pouk, vpisovanje se vrši vsak večer do 25. t. m. od 6. do 9. ure zvečer. Vpisnina stane K 1. Bazna pojasnila kakor o mesečninah raznih inštrumentov in dr. se dobe ob omenjenih urah v društvenih prostorih Campo S. Giacomo št. 5 I. nadstrp. Več se poizve tudi iz oglasa v „Eii-nosti". Danes zvečer ob 8- uri pavska vajs. Pevsko društvo ,'Zvonimir" v Rocolu priredi dne 19. t. m. v prostorih „Gospod, društva" veselico s sodelovanjem rocolskega tsmburaškega zbora. Izven petja in tamburanja, je na programu tudi ens šaloigra, šaljiva poŠta in ples. Veselica bo, kakor kaža, jako zinimiva in prijetna, ter npamo, da ta prireditev privede prihodnjo nedeljo v Bocol moogo zavednih ckoličanov, kakor tudi lepo število mestnih Slovencev. _ Nar. delav. organizacija. Danes v četrtek dni 16. t. m. ima cd ek N. D. O. S'. Jakobskega okraja zelo važen sestanek ob 8. uri zvečer v prostorih pevskega društva „Ilirija", ulica Montecchi št 15, Tovariši odborniki so naprošeni, da se polnoštevilo vdeleže. *** Danei zveSer ob 7. uri imajo delavci proste loke zelo važno sejo v prostorih N. D. O. Tržaška gledališča : POLITEAMA ROSSETTI. — Letošnja jesenska sezona se ie včeraj otvorila z Mas-senetovo opero „Wertheru. S tem smo postavljeni v tisti milieu moderne muzikalne drame, ki je, naslanjajo se na Wagnerjeva stremljenja in cilje nastal pri mlajših francoskih in italijanskih opernih skladateljih. Tudi Mas sener, gotovo ena najmarkautnejših pojav na pol;u francoske glasbe, se poslužuje takozvanih „vodilnih motivov", ki so sicer manj gibljivi, zato pa sposobnejši zs različne kontraste, ki jih doseza skladatelj z primerno, moistersko izvedeno orkestracijo. Zlasti opera „Werthera, ki je (sicer bolj površno) dramatizirana po znanem Goethe-jevem romanu istega imena, se odlikuje po teh prednostih, is nekateri globoki zamišljeni momenti pokrijejo z v8pehotn defekt) v tekstu. Duševni boji Wertberja, njegova brezupnost in skrajna ; sentimentalnost, ki ga konečno žene v smrt, | so glavni predmet glasbenega obdelovanja, in vsa težina opere leži skoraj izključno v mogočnih interpretacijah orkestra, proti katerim se zaman dvigujejo nekatere melodije v petiu. Vtis včerajšnje predstave je bil splošno dober. Zlasti orkester se je odlikoval in podajal pod vodstvom kapelnika Armanija mai-sikaj irvrstnegs. Dobra je bila znana Cervi-Caroli, ki je bila aplaadirana takoj ob nastopu. Tenor Pintucci razpolaga čec jako obsežen glas, ki sna pa manjka na gladkosti in izvežbsnost). Ugajal je tndi bariton Badini in bas Niola ia Sadi prijeten mladi glasek gdjice Mellerin. Tudi ostali iu zbor so se trtdili po svojih močeh, le igranje ni bilo Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. letni prolzuodl: 10.000 posod. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trsi :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Objava. Vsled stalne preselitve na jug se proda lepa enonadstropna MT Vila v prijaznem zdraviliškem kraju spodnje Štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji. "V vili se nahaja 12 veČjidel opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinsko trgovino) dalje lep lepotični, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako natančnejše pojasnilo pri lastniku Alojzij Kranj c, Vila Ca-rola, Laiki trg, Spodnje Štajersko. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se Je preselila dsbroznana prodajalnioa kolonij, blaga GODNIG Iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8. OmeDjena prodajalnica je bogato založena s kavo, rižem, testeninami, sladkorjem in suhim Sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo po-seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva-= ljujem ter beležim udani -- ANTON GODNIG vulgo K0MENC. Interesantna !! NOVOST!! Nenavadno presenečenje. Avtomatično Tžiplo REGENT". Žepno kresilo In isto- i časno žepna svetlika. D Jako elegantno in praktično. Naradno uporabljanje t 1 roko. Z enim pritiskom ogenl In luč. Cena z opisom vred : 1 komad K 3-30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komador K 15-—; 12 komadov K S7-—. Poštnine proste poAiljavre, ako »e poSlje denar naprej ali pa po poTtetja. ALOIS SCHAUMAHH STM PO POVZETJO STANE 30 STOTINK VEC. I III KROJAČNICA ^Aflt Andrej ILazzar Trst, Piazza C. Goldoni 10,1.n. je preskrbljena b pristnim angleškim blagom sadnje mode v veliki izberi in izdeluje vsako-vratne obleke po najnovejšem kroja. JAKO ZMERNE GENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- alf Razprodajo v konkarzno maso Ivana Stdckl spadajočih premičnin se vrši _ v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v ponedeljek dne 20. septembra 1.1. in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2.-6. ure. Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija {oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogovice, Čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, koojak, usnje, Čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) m drugo. Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10°/0 varščino sprejema do 17. t. m. dop. upravitelj konkurzne mase Jakob 3(ogej, c. fer. notar v Ložu. Po neuerletno visokih cenah se večkrat kupuje blago zt moške in £en*ke obleka. Tema se lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breiplačno pošiljate v moje zbirke mM in zimsk. mm. Imam v zalogi sacao najboljše blago zadnjih novosti. Franz Schmidt, Jager ndorf]03 ^H^HBM Avstrijska, aiezjjs. ■ rs™; JOSIP GORENJEC ■ IRJE ULICA TALDIKITO ŠT. 40 (KSAJ KATABNE NEW-Y0BK) se ob priliki začetka novega šolskega leta toplo pri po* roča vsem, kateri rabijo za~šolsko rteco knjige, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh vse Šolske potrebičine, da se obrnejo na to slov. trgovino, katera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. učiteljem in trgovcem, kateri žele kupiti Sol. potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K 3'— za 100 kosov, kakor tndi vse druge šolske potrebščine na veliko in malo. - Bali lavlaček to lakih in drugih knjig •• pošlji vsaiamu na zahtevo zastonj In poštnina proato. Zahtevajte cenil zastonj in post. prosto. NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE I TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova j« bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih, cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izterura^ T Gospe in gospodične T ■■■1^= zadobć v 8 dneh bujne In krepke prsi - —— IC po uporabi „Creme Sultana'4. Cena Kron «■— lonCku, ki zadostuje In Kron 3-50 lonCku za poskuSnjo HMnltfl Bo&Dder, Trst ulico Pontenso St. 10 i»i« p^ij^ » ™ Stran IV „EDINOST" št. 260 V Trstu., dne IG septembra 1C09 RESTAVRACIJA PASSEGIO SANT' ANDREA St. 36 Toči Izvrstno pivo, vino !. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna E E«!fTllftf bivšl 'astnik gostil, soba za društva .\ !• LIJUVCl .. ,.ALLA STELLA'. MU AMT1CH1 CflMPl ELISI":: TRS ravni izborao; kolikor posamezniki toliko *kupine so grešili v tem. Sicer pa so bili aplavzi veliki, posebno imejiteliem glavnih uiog. Gledališče je bilo dobro obiikano. — Danes zvečer ob 8 in četrt pop. repriza. BRZOJAVNE VESTI. Dr. Wekerle v avdijenci pri ca-sazju. DUNAJ 15. „Ogr. biro" poroča z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wek^rle se je podal danes v cesarsko palačo, kjer ga je cesar vsprejel v avdijenci, ki je trajala dve uri. BUDIMPEŠTA 15. „Ogr. biro« ooroča z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wekerle je na današnji avdijenci pri cesarju obširno poročal o političnem položaju ter je obvestil vladarja o vipehu zadnje ministerike konference v Budimpešti. Razna tega je dr. We-kerle poročal cesarju o mnenju in stališču voditeljev Icoalicijskih strank. Cesar je vsprejel vse to na znanje. Do kake odločitve ni prišlo. Ob 11. uri se je dr. Wekerle podal v miniiterstvo za unanje stvari, l^jer se je udeležil posvetovanja skupnih ministrov. Kriza na Ogerakem. BUDIMPEŠTA 15. Kar se tiče stanja ogrske krize, vlada tukaj popolna disorijen-tacija. Sam predsednik zbornice Justh je izjavil, da absolutno ne more presoditi sedanjega političnega položaja. Jedno je gotovo, da je bančna skupina v svojih zahtevah neomejena. Pričakuje se, da pride v soboto na banketu povodom odkritja Košntovega spomenika v Aradu do važnih političnih izjav, izlasti da to priliko upotrebi predsednik Juith in da označi stališče bančne skupine. Žrebanje. DUNAJ 15. (Palffj jeve srečke). Glavni dobitek 84,000 E je zadela srečka št. 81140, drugi dobitek 8400 E št 4980, tretji dobitek 4200 K št. 53.612. — (Srbske srečke po 10 frankov). Glavni dobitek 75.000 frankov je zadela serija 3820 št, 19, drugi dobitek 2000 fr. ser, 5880 št 27, — Na današnjem žrebanju srbskih 2 % srečk v Belemgradu iz leta 1881 je glavni dobitek 80.000 fr. zadela ser. 1668 štev. 49, 8000 fr. je zadela ser. 3318 štev. 38 in 4500 fr. ser. 5826 št. 25. Dinamitna patrona eksplodirala v morju. Trije potapljali ubiti. RAVENA 15, Sinoči so pogreznili v pri-ttsnišču dinamitno patrono, da bi razstrelili neko zgradbo nahajajočo se pod morsko površino. Eer ni bomba eksplodirala, so danes zjutraj preiskali morje štirje potapljači in bembo odstranili. Eo so jo preiskali, se je razletela in ubila tri potapljače, mej temi enega iz Pule. — Četrti potapljač je bil ran} en, Veznv ae je zbudil. RIM 15. „Giornale d' I tali a" poroča iz Portici: Po daljšem času je pričel Vezuv zopet delovati. Vodniki so čuli podzemsko bobnenje, ki so je spremljali lahki potresni sunki. — V manjšem notranjem žrelu jo 2e nekoliko dni opaziti nenavadno gibanje. Aeroplani v srbski vojski« BELIGRAD 15, Vqjno ministerstro je sklenilo nabaviti štiri aeroplane iz Francoske, ki se bodo rabili izključno le v vojne svrhe. Aeroplani so že naročeni in sodi se, da bo možno početkom prihodnjega leta napraviti že prve poskuse. Nemške vojaške vaja. MERGENTHEIM 15. Cesar Viljem in nadvojvoda Fran Ferdinand sta se ob 6, uri 15 min. zjutraj podala v ozemlje, kjer se vršijo vojaške vaje. Srbeko posojilo. BELIGRAD 15. Vladni delegati za definitivno raklj učenje novega posojila se podajo v Pariz 20. t m. Zrakoplovstvo. FRANEOBROD 15. Vožnje „Zeppelina III* v Mannheim so se udeležili: vojvoda Safiko-Eoburški, prniki princ Viljem s *0-pre go in OzwJle Wight, TURČIJA* CARIGRAD 15. Listi potrjujejo poročilo o predstojećem sestanku carja Nikolaja s sultanom, ki se bo vršil na carjevi jahti v Bosporu. Boji v severni Afriki PARIZ 15* Kakor poročajo iz Orana, to iz Rifnega ozemlja dospela v Udido vesti, da so bile 9. t. m. španske čete pri Suk-el-Arti poražene in da so se morale umakniti. Sklicanje deaelnih zborov. DUNAJ 15. Jutršnja „Wiener Zeitung" objavi cesarski patent, s katerim so deželni zbori Češki, gornjeavatrijski, moravski in koroški sklicani na 21. t. m. kranjski deželni zbor pa na 23. t. m. Angleška zbornica. LONDON 15. Spodnja zbornica je po dvednevni razpravi vsprejela paragrafe finančnega zakona glede povišanja dedniškega davka. Včerajšnja seja je trajala do 4. nre in pol zjutraj. Albanci napadli srbeki obmejni stražnici* BELIGRAD 15. V nedeljo in ponedeljek so Albanci napadli dve obmejni stražnici ob Prepoten. Po daljšem boju so obmejni stražniki zapodili Albance v beg. En srbski stražnik je bil težko ranjen. Sooijalnodemokratidni kongres v Upekam. LIPSEO 15. Na mednarodnem socialističnem korgresu je sklenjeno, da se bo prihodnji kongres vršil leta 1910 v Eodanju. Budimpešta 15. Medicinska fakulteta tukajšnjega vseučilišča je imenovala naučnega ministra grofa Apponyi-a zbog njegovih zaslug za medicinski kongres častnim doktorjem medicine. Budimpešta 15. Profesor bogoslovja na Friburškem vseučilišču in brat saksonskega kralja, princ Maksimilijan je dospel k srbskemu pravoslavnemu škofu Zmejanovidu v Vršac. Princ hoče proučevati institucije srbsko-pravoslavne cerkve ter pride tudi v Hrvatsko. Kodanj 15. Danes predpoludne sta na jahti „Victoria and Albert* prispeli semkaj iz Kristijanije angleška kraljica Aleksandra in princeBinja Viktorija. MALI OGLASI r je računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ratunajo enkrat več. flajmanJSa pristojbina stan« 40 stotink. ---Plača se takoj.--— Na rQ7nnlQnn je v Portorose (v Istri) 200 nd r»ica prepeličarka, £.yUUlla katera sliši na ime „Diana". Kdor bi dobil psico ali vedel za njo, naj jo o Ida pri lastniku od nje in sicer Via Calvolo St. 1 in 3, kjer dobi z * psico 50 kron nagrade. " 1592 g^MaacaoBMBi Aurelio HerNS Civilni geomeler. — flvtorizovani zaprisežene« Trst, ulica Huoua 42, II. nad. ■prejme merenja, ekskorporaclje, lr.talacljo Ud. •ploSno Tia geometrična dela, S Conti ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. Vajboljil vir sa dobivanja pečeno kave. Dundom 86 vrata, okna, stopnice, parketi, rrUUt&JU doge, tramovje L t. d. Ulica della Tesa 31, Csilardi. 1591 DmiHoia se popolna okra, vrata itd. Via 8. rrUUdJU Nicoio 29. """ TRST, ulica Huoua 451, nad. Trgov, in obrt komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, g09t!len, pivovarnic, vinotočev, žganjaren in vsake male obrtnije, kakor tudi najemo daj i javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč in hlevov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk. 989r Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VSSENTINI 1590 lenom meBt0 blagajni Čarke v trgovini manifak-loUCill ture, lepe zunanjosti in z dobrimi spričevali. Vešča nemški, slovenski in deloma laški. Naslov pove Inseratni odd. „Edinosti". 1594 P. n. odjemalcem! Naznanjam, da aem odprl doe 15. septembra i« I. : lokal v ulici Malcanton štev. 19 : pod mojim osebnim vodstvom, kjer bom prodajal vse specijalitete in najfinejše vrste. — V nadi, da bom v obilem številu počaščen beležim udani Griorgio Hutter Trst, ul. Giosue Carduccl 31. Velika izbera meških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno solidno in ' po zmernih cenah so 30 ANTON SKERI mehanik, s&priaoieni tsvedoneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H Zastopnik tovarne toles in mototeles „Pncf K »poljar* In Klogs alsktriinlh »Tondkor, luei ln prodaja trs nofonoT, aonofonoT, ln fonografoT. Zalog* priprav u t*>6iu pir. Lackna dela mi cm u popravljanj« Mt. »troj 9 t, kol«, mcukolti iu Velika zaloga prfpadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Cene zmerne. Telefon 1395 Gius^ Waldner ■i TRST - ulito Medla 3 - TRST mm Zaloga jalovega leaa ■ prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in Jel. lesa. Isbera va&ko vratnih obloženih In oatraienih predmetov 1« bnfcaveg* in Jelovega lewi Itd. ^Bg Bosata Izleta obložkov. - Lopate za peMde- prvi urad za revizijo prizive in injorm. v davčnih zadevah — Trat, ulica deli'Istituto IO, III., B. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj** priziva proti pretiraaia odrodbiaam in pogreienlm klasifikacijam. Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto o9 9. nre preBp. 80 1. pop. ANTON REPENSEK knjigovez v Tratn, vla Ceoilla 0 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih oenah, —— SVOJI K SVOJIM 1 ===== NOVO POGREBNO PODJETJE"«,IS:iT Goldoni) ssaszFim Cor9° 49 f8 in prodajalmco mrtvaških It predmetov in vsakovrstnih ( j - vencev iz umetnih cvetlic f ' perle, porcelana itd. itd. ^^ : Velika zaloga : voščenih sveč. v Prodaja na deb. in drobno. ' f ? Umetni zobje Flombin^Jt sobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine ▼ zobozdravnikom kabineta Đr.lČermaking.£ttsche! TR.8T ■Hea Mto Caeeraa ttev. 13, IL iUit Tovario Ia delavalco po- v hištva ia stavbenik ^latolkov v SOLKANU pri aaHH Gorici. Mizarska zadruga v Solkanu __________________H Osrednjo ravnateljstvo. ^»ri^ ^ktMC^ta« j TMT.th HOTEL/ ZALOGE i REKA, Via Pile 2 SPLIT, eaeevej obaU Brz.: ZADRUGA - Trst Telof. št. 1631 intomrhaa Žago v Soteski (Bokinj) Letna produkcija -= K 1,000.000 — 70 soby elektr. razsvotijava, Kft, kopelji CEHE ZKEBKE. M POČKAJ 4 KČGL. HOTEL BALKAN