silo občan
-# xz •	m f	•
občine Trebnje
Leto IX 7. številka 15. september 2000 Brezplačno!
http://www. trebnje.si
NOVOSTI
*	NOVA ANKETA:
*	Kateri stranki boste oddali svoj glas na bližnjih volitvah?
*	Oglejte si tudi rezultate ankete.
*	NOVE ZANIMIVE POVEZAVE
*	Do 12.9.2000 že preko 5000 obiskovalcev naših strani.
\>___________________________________DesignbyDOMENMARAŽ^/
T
ŠTUDIJA VARIANT POTEKA AVTOCESTE NA ODSEKU BIČ - TREBNJE - HRASTJE
Z"\ dsek Bič - Trebnje - Hrastje je del dolenjskega kraka I 1 avtoceste Ljubljana - Novo mesto - mejni prehod Obrežje, ki slovenski avtocestni sistem povezuje s sosednjo Republiko Hrvaško in je del X. prometnega koridorja Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd Solun. Odsek se na zahodu navezuje na odsek Višnja Gora - Bič, ki je v zaključni fazi izgradnje, na vzhodu pa se nadaljuje v odsek H rastje-Novo mesto - Kronovo, ki je tudi v fazi priprave prostorske
______/nadaljevanje na 2. strani/
PRENOVLJENA CERKEV
NA VESELI GORI
^\opolnoma prenovljeno romarsko cerkev Frančiška Ksaverija na Veseli Gori je 27. avgusta blagoslovil I nadškof dr. Franc Rode. Finančno in organizacijsko zelo obsežen projekt je delo in dar domačinov, še posebej pa se je kot donator izkazal Jože Anderlič.
Domačini (devet vasi in zaselkov sodi pod zvon te cerkve) so se lotili temeljite obnove. Vsa prenovitvena dela so bila opravljena v enem letu in pol. Narejena je nova streha in pokrita z bakrom. Popolnoma nova sta oba zvonika, prenovili so fasado in cerkev znotraj prebelili. Nova je tudi elektrifikacija z električnim zvonjenjem, cerkev pa je zdaj tudi zunaj osvetljena. Prostovoljno so bila opravljena vsa mizarska dela.
Na slovesnost so opozarjali praznični mlaji, slavoloki ob cestah, ki votlijo k cerkvi. V kulturnem programu, ki gaje vodil Peter Kurent, je so-
deloval domači cerkveni pevski zbor, kar dve godbi (godba sv. Ruperta iz Šentruperta in mengeška). K cerkvi se je ta dan zgrnila dva tisoč glava množica, med njimi tudi: zunanji minister Lojze Peterle, stiski opat Nadrih in 'si dekanijski duhovniki. Zbrane so nagovorili: šentruperski župnik Mirko Simončič, predsednik KS Šentrupert Peter Frelih, rojak in donator Jože Anderlič, zunanji minister Slovenije Lojze Peterle in nadškof dr. Franc Rode. Praznično razpoloženje se je nadaljevalo še po slovesnosti, tako da je bila Vesela gorata dan res vesela.
DOSEŽEN REKORD IN SPREJEM V TREBNJEM
1 # soboto, 26. avgusta, so IV Trebanjci v velikem šteli vilu pričakali uspešnega Martina Strela, sledila je krajša slovesnost v parku. Dobrodošlico mu je zaigrala trebanjska godba na pihala pod vodstvom Igorja Teršarja, nastopile so tudi mažorete,
Martin Strel ima zaradi doseženih športnih rezultatov že od I. 1997 ambasadorske funkcije, bil je prvi človek, ki je preplaval Sredozemlje, tako je I. 1998 sodeloval na predstavitvi zaščitenih parkov v morju. Tudi med plavanjem po Donavi je spremljal stanje reke in poročal
Na sliki: Martin Strel, njegov sin Borut in zunanji minister Lojze Peterle, predsednik častnega odbora Donava 2000
mladi člani smučarskega društva Trimu Treunje so Strela pozdravili na rolerjih, pozdravili so ga člani Rokometnega kluba Trimo Trebnje, sledila sta pozdrava predsednikov KS Trebnje, Staneta Sitarja, in KS Mokronog, Antona Mavra. Slovesnost je povezoval Robert Erjavec, nastopil pa je tudi Krjavelj, ki je Strelu simbolično izročil 3004 SIT v kovancih za prav toliko preplavanih kilometrov, hkrati pa je v svojem šaljivem tonu natrosil vrsto političnih in drugih zanimivosti. Tako mu je za morebitno plavanje v Nilu ponudil svojo obleko, v kateri bo uspešno odganjal krokodile.
Krjavelj (Dane Barie):»Donavo si preplaval, Temenice pa ne boš mogel!«________________________
o onesnaženosti. V Avstriji so ga spremljali naravovarstveniki, ki so vpričo njega delali analize. Ugotovil je, da je Donava še zelo čista reka. Martina Strela zastopa Agencija As. Ko sva se kasneje dobila v prijetni trebanjski gostilni Pavlin, je med drugim povedal: »Sem profesionalni plavalec. Jaz sem se njim prodal, oni mene tržijo, se pa trudijo po svojih močeh. Res pa je, da je cena mojega podviga v Sloveniji manjša, kot bi bila v svetu, glede na medijsko odmevnost mojih akcij, saj je bilo npr. moje plavanje po Donavi spremljano po internetu, o njem so poročale televizijske hiše, kot so BBC in CNN, in seveda tisk.« Čeprav njegovo plavanje ne želi biti politično dejanje, je vendar s svojo ekipo uspel v častni odbor vključiti vse predsednike držav, po katerih se vije reka. Tako je tudi zaradi Strela prišlo do srečanj na visoki ravni. Pri tem je pomembno nalogo opravil častni predsednik odbora Donava 2000, Lojze Peterle, ki je veliko naredil za uspeh te akcije. Strelu in Peterletu je romunski zunanji minister in podpredsednik vlade, Petre Roman, obljubil, da bo obiskal Trebnje in Mokronog, če bo postal predsednik Romunije.
Veliko je še zanimivosti, toda mnoge bo kmalu moč prebrati v knjigi, ki jo Martin Strel piše, dela pa se tudi film.
I.V.
90-LETNICA PGD PONIKVE
I Xako velikega pomena je združevati ljudi z namenom K pomagati sočloveku v stiski in nesreči, je bilo osnovno I \vodilo 25 članov, ki so davnega 1. aprila 1910. leta ustanovili PGD PONIKVE in ta namen še danes opravičuje njegov obstoj. Prav zaradi te tako humane naloge je naše druš, o kljubovalo vsem težavam, ki so ga doletele v teh 90 letih njegovega obstoja.	/nadaljevanje na 3. strani/
PGD ČATEŽ POD ZAPLAZOM PRAZNOVALO 75 LETNICO
nGD Čatež pod Zaplazom je bilo ustanovljeno leta 1925, zato smo se člani društva na letošnjem občnem I zboru odločili, da ob 75. letnici obstoja razvijemo nov društveni prapor in odkrijemo bakrorez sv. Florijana.
/nadaljevanje na 3. strani/
Novi društveni prapor v rokah praporščaka Ivana Novaka pripravljen za pripenjanje spominskih trakov.
PRIPRAVE GASILCEV NA MESEC OKTOBER
1 #sa gasilska društva, \ / njihovo članstvo, od V mladine, članov, članic in veteranov, skrbijo preko celega leta za red v orodjarnah, izpravnost orodja in opreme, skrbijo za izobraževanje gasilskega kadra kakor tudi občanov in opravljajo razna preventivna dela, da bi bilo čim manj možnosti za naravne ali druge nesreče predvsem pa preprečevanje uničujočih zubljev rdečega petelina.
V	oktobru - mesecu požarnega varstva, pa je vsem tem dejavnostim posvečen še večji pomen.
V	ta namen bo Gasilska zveza Trebnje sklicala tudi sestanek članov poveljstva GZ, poveljnikov in predsednikov vseh 28 PGD, kjer se bodo dogovorili o akcijah po društvih in skupnih
akcijah. Kot običajno bodo v tem mesecu potekale razne gasilske vaje društev in sektorskih društev, kjer se bodo preverjale sposobnosti gasilcev, opreme, preverjanje in delovanje alarmnega sistema in alarmnih naprav, hkrati pa je namen vaj tudi to, da si jih ogleda čimveč občanov. Nekatera gasilska društva bodo pripravila tudi dneve odprtih vrat, kamor so povabljeni vrtci, šole, krajani in občani. Tudi pri učencih želimo vzpodbuditi gasilsko zavest, ki jo s pomočjo ravnateljev osnovnih šol in mentorjev uresničujejo na podlagi nagradnega natečaja za najboljše likovno in literarno delo na gasilsko tematiko meseca oktobra.	GZ Trebnje
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5. Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. mg. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKl SVET: dr. Matjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje m prelom: Tiskarna Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
HZ [OBČINSKA PROBLEMATIKA
ŠTUDIJA VARIANT POTEKA AVTOCESTE NA
BIČ - TREBNJE -
KAKO RAVNATI V PRIMERU NARAVNIH NESREČ PRI ŠKODI NA KMETIJSKIH PRIDELKIH
ODSEKU
/nadaljevanje s 1. strani/
dokumentacije.
Za celoten AC odsek Bič Hrastje je bila prva študija variant izdelana že v letu 1992 in predstavljena preko javnih razprav posameznim krajevnim skupnostim, v letu 1995 pa izdelana prva primerjava variant z naslovom Študija variant poteka avtoceste na odseku Bič Hrastje, ki je bil razdeljen natri pododseke: -Bič-Pluska,
-Pluska-Ponikve in -Ponikve- Hrastje.
Na poteku do Pluske je bil predlagan potek avtoceste v koridorju sedanje obstoječe hitre ceste, od Pluske do Ponikev skrajno južna pobočna varianta in v nadaljevanju od Ponikev do Hrastja varianta Sveta Ana.
Za sam pododsek Pluska Ponikve je bilo vrednotenih pet variant:
-dolinska s centralnim priključkom in obvoznico, ki je bila že na začetku vrednotenja ocenjena kot neustrezna, -dolinska z dvema priključkoma, brez obvoznice in tri pobočne variante.
V	tej študiji je bila za ta odsek z vidika gradbeno tehničnih in prometno ekonomskih kriterijev sprejemljiva tudi dolinska varianta, vendar je bila iz prostorskih, zlasti naravovarstvenih kriterijev zaradi posega v zavarovano območje doline Temenice, ocenjena kot nesprejemljiva.
Prvotno predlagana pobočna varianta, ki je v celoti upoštevala smernice ministrstev (Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor Urad za prostorsko planiranje), katera sodelujejo v postopku priprave lokacijskih načrtov za tovrstne državne infrastrukturne objekte, je bila obravnavana na seji Občinskega sveta občine Trebnje, dne 15.11.1995 in do katere je zavzel pozitivno stališče. Torej, Občina Trebnje se je pravočasno opredelila do poteka trase bodoče avtoceste in dosegla absolutni politični konsenz za varianto, ki najmanj prizadene interese prebivalstva, prostora in varstva dediščine.
V	letu 1997 je DARS kot investitor AC ponovno preveril posamezne variante zaradi odstopanja investicijskih vrednosti glede na Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Posledično je bila s strani Ministrstva za promet in zveze dana zahteva za ponovni krog vrednotenja variant, z namenom optimizacije dolinske variante, tako da le-ta ne bi bila več nesprejemljiva.
V	drugi primerjalni študiji iz leta 1999 so bile vrednotene in primerjane variante, izbrane na podlagi poprejšnega usklajevanja med Ministrstvom za promet in zveze, DARS-om in Ministrstvom za
okolje in prostor. Na podlagi pripomb k prvi primerjalni študiji so bile oblikovane tudi nove racionalnejše rešitve. Na pododseku Pluska - Ponikve so bile predvidene variante: -dolinska z dvema priključkoma in pokritim vkopom pred trebanjskim gradom,
-	varianta za gradom z dvema priključkoma in
-	pobočna varianta z dvema priključkoma.
Pred zaključkom vrednotenja so bile s strani občinskih strokovnih služb in ostalih soglasodajalcev podane pripombe na rešitev pred trebanjskim gradom, kjer se je predvideval pokriti vkop, zato se v tem krogu vrednotenja ta varianta ni primerjala. Ministrstvo za promet in zveze ni soglašalo z rezultati te študije oziroma poteku AC mimo Trebnjega južno od gradu in skupaj z DARS-om, predvsem na investicijskih in drugih kriterijih še vedno zagovarja in predlaga potek trase avtoceste v koridorju sedanje hitre ceste po dolinski varianti z dvema priključkoma. Omenjeni potek naj bi bil po njihovem najustreznejši z vidika prometnih, gradbenih, ekonomskih in investicijskih kriterijev.
Recenzijska komisija pri Ministrstvu za okolje in prostor je predlagala dopolnitev druge primerjalne študije in zahtevala vrednotenje enakovredno obdelanih variant. Za tretji krog vrednotenja, ki še vedno poteka in rezultati študije še vedno niso jasni, je DARS na odseku mimo Trebnjega predlagal devet variant, ki so bile investicijsko tudi ocenjene. Na medministrskem sestanku v začetku leta 2000 so bili s strani Ministrstva za promet in zveze pojasnjeni razlogi, ki skrajno južno pobočno varianto izkazujejo kot prometno manj učinkovito, zato je bila kljub nasprotovanju občinskih služb iz nadaljnjega vrednotenja izločena.
Na podlagi neusklajenosti glede predloga najustreznejšega poteka trase na odseku Pluska Ponikve iz primerjalnih študij ter na podlagi recenzijskih mnenj in predloga Ministrstva za promet in zveze je Ministrstvo za okolje in prostor predlagalo, da se poišče morebitna kompromisna varianta s potekom južno od gradu, z elementi kvalitet pobočnih variant, ki se smiselno upoštevajo. Minister za promet in zveze ter minister za okolje sta določila, da se v tretjem krogu vrednotenja variant na novo pripravijo optimizirane rešitve poteka avtoceste južno od gradu in v dolini. Tako se trenutno še vedno vrednotita varianta "za gradom" in "dolinska" varianta. Obe varianti imata na poteku od Korenitke do Benečije še podvarianti, kjer je trasa predvidena po prvi pod-
varianti v koridorju sedanje hitre ceste skozi Plusko in tunelom pod Belšinjo vasjo, po drugi podvarianti pa naj bi trasa potekala po popolnoma novem koridorju nad Plusko in se severno pod Belšinjo vasjo priključila v koridor sedanje hitre ceste. Po tej podvarianti ni tunela pod Belšinjo vasjo.
V okviru že osem let trajajočih usklajevanj za potek trase skozi občino Trebnje po potrjeni varianti v letu 1995, katere občina vodi z DARS-om in Ministrstvom za promet in zveze, sta bila delno usklajena le zahodni odsek od Biča do Korenitke ter odsek od Ponikev do meje občine na vzhodni strani. Za ta dva odseka so bili pri podajanju pogojev vključeni predstavniki krajevnih skupnosti, v Dol. Nemški vasi pa sklican tudi zbor krajanov. Predhodna obravnava samih predlaganih variant je bila v mesecu maju letošnjega leta tudi v Odboru Državnega zbora za infrastrukturo in okolje, ki je v svojih sklepih potrdil predlagani pododsek Bič Kore-nitka, s potekom v koridorju sedanje hitre ceste ter pododsek Ponikve Hrastje s potekom po varianti Sveta Ana. Za pododsek Korenitka Ponikve je sprejel sklep, da se mora dokončati primerjalna študija, izvesti prezentacija občinam in drugim resorjem ter nato ponovno posredovati Državnemu zboru. V zaključku sklepa Odbor tudi nalaga investitorju, da mora ta študija upoštevati celovito prometno zasnovo območja naselja Trebnje.
Predlog načrtovane trase AC, izoblikovan na podlagi rezultatov strokovnega vrednotenja, bo dan v javne obravnave po posameznih krajevnih skupnostih in sicer za nesporna pododseka od Biča do Korenitke in od Ponikev do Hrastja že predvidoma proti koncu letošnjega leta, od Korenitke do Ponikev pa v začetku leta 2001.
Razlogi, zakaj trasa avtoceste mimo Trebnjega prostorsko ni dorečena, so torej jasni. Nesmiselno je, da se nam vsiljujejo določene sektorske rešitve in da se že leta borimo na dveh bregovih, za ali proti varovanju neke krajine in bivalnega okolja. Načrtovan potek avtoceste po dolini predstavlja izrazito agresiven in nedopusten regulacijski poseg v ambient Temenice in njen obrežni biotop. Takšno rešitev bi morali sprejeti, v kolikor bi upoštevali samo ekonomsko finančne argumente, ki jih investitor stalno postavlja v ospredje. Nikakor pa tega ni možno sprejeti v primeru 'načrtovane' degradacije in popolnega uničenja krajinske in ambientalne slike, ki
HRASTJE
jo tvori Temenica v svojem celotnem poteku. Predlagana varianta poteka AC po dolini, ki nam jo je investitor začel vsiljevati leta 1997, močno degradira in celo onemogoči kakršnokoli resno nadaljnjo vizijo, s katero bi Temenica dobila funkcijo, kakršna ji pripada in jo je tekom preteklih stoletij tudi imela.
Občina zagovarja rešitev, ki je bila s strani pristojnih ministrstev in služb že potrjena in poleg omenjenih krajinskih kriterijev omogoča v samem Trebnjem postopno redukcijo vsega motornega, predvsem tranzitnega, prometa v ožjem historičnem delu mesta. Takšno prometno zasnovo dopušča samo koncept vzhodnega in zahodnega priključka ter prekvalifikacija sedanje hitre ceste z ustreznimi navezavami v mestno obvozno cesto. V tem primeru res ostaja v mestu samo izvorno - ciljni promet, kar trdi DARS tudi v primeru ostalih variant AC, glede na to, da svoja stališča oblikuje na podlagi nestrokovnega opazovanja sedanjih razmer in seveda na podlagi racionalizacije stroškov AC programa.
Zal takšna stališča investitorja predstavljajo sektorsko in enostransko načrtovanja prometne infrastrukture, ne glede na spoznanja, da je v tem primeru potrebno doseči sočasno in skladno prometno, urbanistično in krajinsko načrtovanje.
Obširnejše gradivo, iz katerega je razvidna podrobna vsebina in celovit postopek primerjave variant, je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občinske uprave.
Uprava Občine Trebnje
H omi' ki živijo v občini Trebnje vsako leto s I svojim načinom življenja povzročajo škodo, ki v posameznih primerih redko presega večje vrednosti. Pogostost takih škod lastnikom zemljišč kljub temu povzroča izpade dela dohodka na kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Romi s svojim naseljevanjem na privatnih ali državnih zemljiščih, z uporabo funkcionalnih zemljišč ob hišah in šotorih in uporabo bližnjih zemljišč za razne aktivnosti ter potrebe (odlaganje odpadkov, pranje perila in avtomobilov, napajanje, igro in drugo), povzročajo škodo. Škoda nastaja tudi na bližnjih kmetijskih zemljiščih zaradi kraj, kijih ljudje včasih pripisujejo Romom. Poleg škode na kmetijskih zemljiš-
% larstvo pred naravnimi in \/drugimi nesrečami ureja V Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UL RS 64/94). V skladu s tem zakonom zagotavljajo varstvo v okviru svojih pristojnosti pravic in dolžnosti državljani in prebivalci RS, društva in druge nevladne organizacije, javne reševalne službe, gospodarske družbe, lokalne skupnosti in država. Pristojnosti, dolžnosti in pravice posameznih udeležencev so urejene s posebnimi akti. Naravne nesreče so potres, poplava, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množičen pojav živalskih in rastlinskih bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile. Poleg zakona se uporablja še dogovor o ugotovitvi in cenitvi škode od elementarnih nesreč in navodilo o enotni metodologiji za cenitev škode.
Odprava posledic naravnih nesreč se na nivoju države rešuje z interventnimi zakoni o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic posameznih naravnih nesreč. Običajno se tak zakon sprejme na podlagi ocene komisij za ugotavljanje škode. Obseg škod mora presegati zmožnosti reševanja na nivoju več občin in pomeni večjo ogroženost prebivalstva.
Občina lahko v svojem proračunu na podlagi sklepa OS zagotavlja sredstva za delno sanacijo škod, za kar lahko uporablja sredstva, ki so namenjena za stalno proračunsko rezervo in s posebej določenimi sredstvi v okviru sprejetega proračuna.
Skoda v kmetijstvu se ugotavlja po navodilih državne komisije za ugotavljanje posledic naravnih nesreč, pri čemer se uporabljajo statistični podatki o pridelkih in cenah kmetijskih pridelkov. Škodo v gozdovih ocenjuje posebna komisija s strani javne gozdarske službe.
Prebivalci, ki so utrpeli škodo, so jo dolžni prijaviti najkasneje 10 dni po nastanku na občino oziroma v roku, ki ga določi občinska ali državna komisija in najkasneje v roku 15 dni po nastanku na davčno upravo za
čih ti povzročajo škodo še v gozdovih, kjer sekajo drva in odlagajo odpadne materiale. Škoda dejansko nastaja, vendar policija zaradi sprotnega nastajanja ne evidentira vseh posameznih škodnih primerov in večinoma ne ugotovi storilca.
V občini Trebnje imamo poleg romskega naselja Hudeje 26 še druga romska naselja, ki so sicer manjša, vendar je problematika povzročenih škod povsem ista. Za delno sanacijo škode bo Občina Trebnje zagotovila sredstva v rebalansu proračuna za leto 2000. Oškodovanci morajo v zahtevku za povrnitev škode navesti:
-podatke o vrsti in višini škode, višino skupnega katas-
odpis katastrskega dohodka za odmero dohodnine. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake prizadete parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša zmanjšanje katastrskega dohodka v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom v enem koledarskem letu za 20 %, se za ustrezni odstotek zmanjša katastrski dohodek, ki je osnova za odmero dohodnine.
Za prijavo škode so potrebni natančni podatki o oškodovancu, o poškodovani stvari, kraju in vrsti škode. Pri posameznih nesrečah prebivalci prijavljajo škodo sami z vlogo na pristojni urad, v primeru večjih nesreč pa so za prijavo pripravljene posebne tiskovine in navodila za izpolnjevanje. Občinska komisija lahko v skladu s svojimi pristojnostmi predlaga davčni upravi, da se ogroženim odpiše katastrski dohodek za odmero dohodnine. Glavna in stalna naloga posameznega prebivalca je, da skuša zavarovati svoje pridelke (zaščitne mreže proti toči, namakanje, osuševanje in drugo) in ravnati tako, da imajo za škodno delovanje naravne sile čim manj možnosti (nestrokovni posegi v naravo in drugo). Največjo varnost dosežemo, če na zavarovalnicah zavarujemo svoje premoženje in pridelke.
Občina Trebnje je v letošnjem letu v občinskem proračunu namenila sredstva za sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov. Sredstva niso bila porabljena. To bi bilo najbolj učinkovito, saj bi dobili zavarovanci povrnjeno vso škodo. Škoda zaradi suše in toče je bila v občini Trebnje samo do 25. 7. 2000 ocenjena v višini 225 milijonov SIT. Škoda pa se še vedno stopnjuje. Poročilo in obračun škode je bil posredovan na državno komisijo za trajne sanacije, ki bo vladi RS pripravila predlog za sanacijo. Sanacija škode tako s strani države kakor tudi s strani občine je zaradi omejenih sredstev vedno le delna.	Občinska uprava
trškega dohodka in številko žiro računa ali hranilne knjižice
-tudi razlog, zakaj upravičeno sumijo, da so škodo povzročili Romi in priložiti:
-zapisnik in ugotovitve policijske postaje,
-potrdilo o lastništvu zemljišč, na katerih so naseljeni Romi ali je bil storjena škoda, ter
-pri večjih škodah tudi cenitve pristojnih cenilcev.
Pri obravnavanju zahtevkov bodo sodelovale strokovne službe Občine Trebnje in Center za socialno delo Trebnje.
Oškodovanci morajo svoje zahtevke vložiti na Občino Trebnje, Goliev Trg 5, v roku do 30.9.2000
____________Občinska uprava
POZIV UPRAVIČENCEM ZA POVRAČILO ŠKODE, KI SO JO POVZROČILI ROMI
KRAJEVNE SKUPNOSTI |3J
MESTO TREBNJE POTREBUJE
VZHODNI PRIKLJUČEK NA AVTOCESTO
ODŠKODNINA ZA POVZROČENO ŠKODO OD DIVJADI
lede na to, da prihaja obdobje, v katerem se 11 pogosteje pojavljajo škode od divjadi na kmetijskih \A posevkih, navajamo osnovne napotke za uveljavljanje odškodnine.
PGD ČATEŽ POD ZAPLAZOM PRAZNOVALO 75 LETNICO
^^reden se začne z ■^izgradnjo nove avtoceste skozi našo občino, je potrebno razmisliti tudi o daljnosežnih prednostih in posledicah, ki jo bo nova cesta prinesla s prometom.
Vsekakor je potrebno za samo mesto Trebnje, da ga čim bolj razbremenimo težkega prometa, katerega se prav gotovo ne bomo mogli rešiti, saj se mesto razvija v industrijsko mesto. Zato je za samo mesto potrebno, da se poleg priključka v Stefanu zgradi tudi priključek pri Labodu, to je t.i. vzhodni priključek. Tega potrebuje predvsem trebanjsko gospodarstvo, saj so tovarne in industrijske cone prav na vzhodnem delu mesta Trebnje in v mirnski dolini. Hkrati je to povezava s Sevnico in štajerskim delom Slovenije. S tem bi razbremenili samo mesto Trebnje težkega prometa, ki sedaj vstopa preko železniškega mostu in skozi sam center.
Krajani smo že na usklajevalnih sestankih predlagali priključek v obliki štiriperesne
1 # dneh od 7. do 12. X/ avgusta je bilo okoli V župnijske cerkve sv. Urha v Velikem Gabru prav živahno, saj smo imeli oratorij. Vsak dan se je zbralo okoli 70 otrok in animatorjev. Naš dan se je začel ob 9. uri, ko smo zbrani ob oratorijski zastavi zapeli himno in se z molitvijo priporočili Bogu. Po lutkovni igrici, ki nam je po delih predstavila življenje blažene Lavre Vikunja, vzornice mladih, smo razdeljeni v starostne skupine razmišljali o vztrajnosti, odpuščanju, pogumu, darovanju in Samarijanih današnjega časa. Po razmišljanu pa se je vsak lahko odločil za ustvarjanje v eni izmed devetih delavnic. V glasbeni delavnici so nastajali mali instrumenti, kiparji so izdelali za celo vas hišic iz siporeksa, likovniki so namesto čopiča in barve uporabili lepilo in semena ter izdelke iz žit, fotografi so naredili prve korake v svet fotografije z izdelovanjem fotogramov, pri modelarjih so pele žage, v pirografski delavnici so svoje ideje vžigali v les, lutkovna delavnica je vsak dan poskrbela za
deteljice, ki bi bil zgrajen po najkrajši poti v povezavi z obstoječo hitro cesto in novo avtocesto mimo tovarne Labod v navezavi s cesto proti Mirni in tovarni Trimo. Menimo, da bi bila izgradnja samo delnega priključka v tem delu nesmiselna, saj ne bi omogočalo hitrega vključevanja prometa na avtocesto.
Zavzemamo se izključno za variante izgradnje avtoceste, ki ne posegajo v dolino reke Temenice. Vsakršen poseg med železniško progo in obstoječo hitro cesto bi povzročil poplave v naseljih v spodnjem delu reke Temenice.
Ob novi avtocesti pri vasi Grm naj se predvidi parkirišča za tovorni promet na obeh straneh ceste z možnostjo postavitve turistično -trgovskih objektov.
Krajani želimo, da si z novo cesto pridobimo varnejšo vožnjo, cesto, ki bo služila gospodarstvu, hkrati pa čim manjše rane v prostor.
Marjan Uhan Predsednik KS Dolenja
Nemška vas
novo nadaljevanje zgodbe. Da je bila druščina res pisana, so se trudili pri posli-kavanju majic, mladi novinarji pa so naše delo dokumentirali z reportažo v sliki in besedi. Pa nikar ne mislite, da se je s tem naše veselje že končalo, saj so bili tudi popoldnevi pravo doživetje. Zavzeto smo sodelovali na igrah brez meja, ko nam je bilo vroče, so nam prišle prav vodne igre, pa tudi, kaj znamo in zmoremo, smo lahko pokazali na naši prireditvi »Pokaži kaj znaš!«. Najbolj pa se nam je vtisnil v spomin dan, ko smo šli kar za cel dan na izlet na Veliki Vrh v okolici Brezovice, kjer smo se igrali na prav domiselno izdelanih igralih, streljali z loki, zavezanih oči našli pot skozi gozd in sploh uživali v otroški razigranosti. Naše celotedensko druženje smo zaključili v soboto popoldne s slovesno mašo in predstavitvijo našega dela staršem. Razšli smo se z željo, da bogata doživetja ohranimo v svojih srcih vsaj do naslednjega leta, ko se zopet srečamo na oratoriju.
Andreja Kotar
Škoda od divjadi in postopek uveljavljanja odškodnine je opredeljen v Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (UL SRS št. 25/76). Po določilih tega zakona je škodo, ki jo povzroči divjad, za katero je določen popolni ali delni lovopust (lovne vrste divjadi), dolžna oškodovancu povrniti lovska organizacija, ki upravlja lovišče, na območju katerega je škoda nastala. Škodo, ki jo na premoženju povzroči divjad, za katero je predpisana trajna ali začasna prepoved lova - to je predvsem divjad, katero varuje Odredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (UL RS, št. 57/93), je dolžna povrniti država, v tem primeru Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Terenski ogled in zapisnik o škodi, povzročeni od teh, z Odredbo varovanih vrst na zahtevo oškodovanca opravi Zavod za gozdove Slovenije. Škode se ne povrne v primeru, če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ni uporabljal s strani upravljavca lovišča preskrbljena zaščitna sredstva oziroma izvajal druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode od divjadi.
Takrat, ko se škoda pojavi, se oškodovancem postavi predvsem vprašanje: Komu in kako prijaviti škodo ter kako postopati v primeru, če z upravljavcem lovišča ne pride do dogovora o plačilu odškodnine? Zahtevek za plačilo odškodnine je potrebno nasloviti na lovsko organizacijo, oz. osebam, ki so v lovski organizaciji, ki upravlja lovišče, na katerem je škoda nastala, pooblaščene za sprejemanje odškodninskih zahtevkov. Imena in naslove teh oseb so upravljavci lovišč dolžni objaviti na krajevno običajen način, to je na oglasnih deskah občin, krajevnih uradih ali lokalnih glasilih. V kolikor naslovi in imena teh oseb niso
objavljena, priporočamo, da se oškodovanci o teh osebah informirajo pri članih iste lovske organizacije. Priporočamo, da zahtevek za odškodnino oškodovanci posredujejo čimprej po ugotovitvi škode. To namreč omogoča pravočasno oceno škode, izvedbo ukrepov za preprečitev nadaljnje škode in pravočasno spravilo ostalega, od divjadi nepoškodovanega pridelka. Višino škode in plačilo odškodnine določita oškodovanec in lovska organizacija (v primeru škod z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zavarovanih vrst divjadi, pa pooblaščenec Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) s pismenim sporazumom, običajno z zapisnikom o nastali škodi.
V	primeru, da do sporazuma o plačilu odškodnine ne pride v 15 dneh od dneva ko je bila vložena zahteva, lahko oškodovanec vloži v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva ko je škoda nastala, prijavo povzročene škode skupaj z navedbo zahtevane odškodnine na Upravno enoto. Komisija, katero imenuje Upravna enota, opravi na podlagi prijave terenski ogled in predlaga poravnavo škode.
V	kolikor tudi predlog za poravnavo ni uspešen, se lahko oškodovanec ali lovska organizacija za rešitev spora obrneta na pristojno redno sodišče. Odškodninsko tožbo za škodo od divjadi je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena pristojnemu organu Upravne enote. V kolikor prijava za škodo predhodno ni vložena pristojnemu organu Upravne enote, tožbo sodišče zavrže.
Lovski inšpektor: Zavod za gozdove
Slovenije, 0E Novo mesto: Tavčar Borut, univ.dipl.inž.gozd.
Marjan Kumelj, univ.dipl.inž.gozd.
/nadaljevanje s 1. strani/
Slovesnosti v ta namen so potekale v soboto, 22. julija, na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu. Udeležili so se je s strani Gasilske zveze Trebnje g. Anton Strah, ki je spregovoril o pomembnosti gasilske organizacije, čateški župnik g. Slavko Kimovec, ki je prapor in bakrorez tudi blagoslovil, obenem pa zelo lepo povedal o življenju in smrti sv. Florijana - zavetniku gasilcev. Predsednik Krajevne skupnosti Čatež in hkrati član upravnega odbora društva, g. Ivan Zajc, je na slovesnosti podal kroniko gasilskega društva. Slovesnosti se je udeležilo še šest gasilskih društev naše občine in PGD Tihaboj iz sosednje Gasilske zveze Litija ter številni krajani.
Brez dobrodošle pomoči sponzorjev in pokroviteljev pa ne gre niti pri razvitju prapora. Med pokrovitelji novega prapora čateških gasilcev je bil društveni predsednik, g. Ivan Miklič, ki je njegova tako neizmirna prizadevanja za prapor in celoten društveni napredek ter boj z boleznijo prekinila smrt nekaj dni pred slovesnostjo, njegova družica
/nadaljevanje s 1. strani/
Letošnje leto je za nas, gasilce, izredno delavno. Poleg rednih dejavnosti, ki jih opravljamo, imamo letos veliko dela z obeležitvijo 90. letnice obstoja našega društva.
Vrhunec praznovanj pa je bilo v juliju. 14. smo priredili slavnostno sejo, ki so se je poleg naših članov udeležili še predstavniki GZ Trebnje: Anton Strah, Anton Bajc, Anton Gole ter predstavniki sosednjih društev v našem sektorju: Trebnje, Račje selo, Lukovek. Na seji so o našem delu spregovorili predsednik, poveljnik in pa vodji veteranske in mladinske komisije. Na slavnostni seji je spregovoril tudi predsednik GZ Trebnje Anton Strah in hkrati podelil priznanja našim članom za 10, 20, 30, 40 in 50 let dela v gasilstvu. Ob našem praznovanju smo pripravili tudi kratek bilten. Po seji pa smo se zadržali v prijetnem pogovoru in ob kozarčku cvička obudili spomine in kovali načrte za prihodnost. Ob zvokih našega ansambla Suha solza pa so se nekateri tudi zavrteli.
V soboto, I5. julija, pa smo pripravili osrednjo proslavo pri gasilskem domu. Proslave se
Angelca Bele, TEM Čatež d.d. in Gasilska zveza Trebnje. Za gasilske žebljičke, zlate, srebrne in bronaste na drogu prapora pa so prispevali člani društva, krajani in nekatera PGD ter GZ Trebnje. Po prevzemu prapora in blagoslovu je sektorski poveljnik, g. Ivan Repovž izdal povelje za simbolično pobratenje novega prapora z ostalimi prapori. Ob tej slovesnosti so bila zaslužnim članom društva podeljena tudi priznanja za zasluge Gasilske zveze Trebnje, društvo pa je podelilo nekaterim gasilcem priznanja, pokroviteljem prapora pa zahvale. Svečanost ob 75 letnici čateških gasilcev, razvitju prapora in odkritju bakroreza je povezoval Matej Mlakar, s svojim programom pa so jo popestrile tudi članice domače plesne skupine »Čateške črtice«.
PGD Čatež pod Zaplazom se zahvaljuje vsem krajanom, podjetju TEM Čatež d.d., GZ Trebnje, gasilkam in gasilcem za njihove prispevke in številčno udeležbo na prireditvi.	UOPGD
Čatež pod Zaplazom
je poleg domačinov udeležilo tudi okrog 100 gasilcev iz sosednjih društev in pa številni gostje: član predsedstva GZ Slovenije, gospod Alojz Muhič, župan občine Trebnje, Ciril Metod Pungartnik, predsednik GZ Trebnje, člani predsedstva in poveljstva GZ Trebnje, predsednik KS Dol. Nemška vas ter številni sponzorji in donatorji. Po kulturnem programu in nagovorih sta član predsedstva GZ Slovenije in predsednik GZ Trebnje najbolj zaslužnim gasilcem podelila državna in občinska odlikovanja in poudarila pomen prostovoljnega gasilstva in pa njegovo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Hkrati pa sta nam zaželela še veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Po končani proslavi so naši veterani pripravili prikaz delovanja vprežne brizgalne, člani PGD Trebnje pa so predstavili sodobno intervencijsko vozilo za tehnično reševanje.
Kot se za gasilce spodobi, smo tudi mi potem pripravili veselico, ki pa se je zaradi slabega vremena prehitro končala.
p
Trebnje, 15. avgust Na praznik Marijinega vnebovzetja, ko je tudi župnijsko žegnanje, je upokojeni ljubljanski nadškof, sicer trebanjski rojak, dr. Alojzij Šuštar, slovesno blagoslovil evharistični križ pred župnijsko cerkvijo. Znamenje stoji na istem mestu, kot so ga postavili leta 1935, leta 1965 je bil zaradi dotrajanosti križ odstranjen, stopnice pa šele kasneje. Znamenja križa so pred kratkim obnovili oz. na novo postavili tudi v Gradišču, na Gor. in Dol. Ponikvah.
ORATORIJ V ŽUPNIJI VELIKI GABER
90-LETNICA PGD PONIKVE
r,
AKTUALNO
Spoštovani!
Leto, ki je pred nami in bo kmalu tu, leto 2001 bo v marsičem posebno. Težko je že vnaprej predvideti vse
Vodja svetniške skupine SDS Trebnje Franc Hribar
dogodke in projekte ter napovedati končne rezultate, toda nekateri so prav gotovo povsem predvidljivi in jih bo potrebno planirati v prora-
■ SDS
Za boljši razvoj občine in življenja v njej!
čunskih postavkah občine Trebnje za leto 2001 v sodelovanju z vami, tako za razvoj vašega kraja, kot celotne občine Trebnje, tako na projektih s področja komunale in vodo-oskrbe, stavbnih zemljišč, cestnega gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva, podjetništva, stanovanjskega gospodarstva, urejanje prostora,vzgoje in izobraževanje, socialnega varstva, varstva otrok, kulture, športa, zdravstva, turizma, varstva okolja in drugih projektih, ki so pomembni za boljši razvoj občine Trebnje in življenja v njej. Na vprašanja in pobude iz zgoraj navedenih področij
se lahko obrnete na občinske svetnike, svetniške skupine SDS Trebnje: Alojza Gregorčiča iz Mokronoga, Antona Ovnika iz Šentlovrenca, Toneta Keka iz Knežje vasi in Franca Hribarja izTrebnjega. Svetniška pisarna - za vprašanja in pobude občanov ; odprta vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 18 do 19 ure v prostorih 00 SDS, Gubčeva c. 16 Trebnje, nad SKB banko - vhod zadaj. Informacije: 041 644466.
Vodja svetniške skupine SDS Trebnje Franc HRIBAR
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE
DeSUS VAS NE BO RAZOČARAL
r^red zadnjimi volitvami v j-^ Državni zbor je bilo eno I od volilnih gesel DeSUS-a »Nič o nas brez nas«, ki se je z vstopom petih poslancev v parlament odlično obrestovalo. Predvolilne obljube so večinoma realizirane in zdaj že uresničujejo širše geslo: »Nič o usodi naših državljanov brez nas«. Z vstopom v vladno koalicijo so med številnimi drugimi sklepi in zakonskimi določili -dosegli solidno gospo-
darsko rast in povečali narodno gospodarsko stabilnost
-zaustavili rast brezposelnosti in jo začeli zniževati -ustvarili dobre gospo-darske, socialne in druge pogoje za vključevanje Slovenije v Evropo
-uspeli utišati očitke o »dragih« upokojencih -v zadnjih letih preprečili zamrzovanje pokojnin -preprečili ukinitev dodatka za rekreacijo
-se uprli širjenju izjemnega upokojevanja tudi za poslance
-v predlogu pokojninske reforme preprečili omejitve, ki bi bistveno zmanjšale obseg solidarnosti
-dosegli, da je v predlogu pokojninske reforme ustrezneje ovrednotena delovna doba
-ohranili temeljne pravice invalidov
-dosegli, da je sprejet in se uspešno uresničuje program za gradnjo domov za starejše državljane
-v Državnem zboru uveljavili predloge iz organizacij civilne družbe , še zlasti pa društev upokojencev.
Seveda z doseženim še niso zadovoljni, zato si bodo tudi v bodoče prizadevali za kakovostno življenje vseh generacij na osnovi medsebojne solidarnosti in ustvarjalnega sožitja.
K tem plemenitim ciljem lahko pripomoremo vsi. Zopet so pred nami parla-mentarne volitve, ki bodo v nedeljo, 15. oktobra 2000. Območni odbor DeSUS Trebnje se z vso resnostjo pripravlja na ta pomemben dogodek. Imenovali so 7 članski volilni odbor, ki je že pripravil plan tovrstnih aktivnosti.
NOVA SLOVENIJA TUDI V OBČINI TREBNJE
\ # veliki predavalnici Centra \ # za izobraževanje in kulturo V v Trebnjem je v nedeljo, 10. septembra, potekal ustanovni zbor Nove Slovenije krščanske ljudske stranke za občinoTrebnje.
Po venčku pesmi z domovinsko vsebino, ki jih je zapel pevski zbor KUD dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra, je zbranim spregovoril gost srečanja, predsednik vlade in stranke Nova Slovenija, dr. Andrej Bajuk. Poudaril je pomen ustanovitve nove stranke, ki bo držala dano besedo in bo zvesta idejam slovenske pomladi. Eno izmed osnovnih načel stranke bo graditi »od spodaj navzgor«, vodilo pa zaupanje v sposobnosti in demokratični čut slovenskih ljudi, ki nosijo v sebi moč novega časa ter čut odgovornosti za lastno in skupno dobro. Celotno delovanje stranke bo temeljilo na notranji demokraciji, ki bo edina zagotavljala trdnost in prodornost doma in v svetu.
Zunanji minister in dolgoletni
poslanec občine Trebnje, Lojze Peterle, je odgovarjal na vprašanja (le-ta so kar deževala) o delu vlade in parlamenta, o gospodarstvu, kmetijstvu, financah in šolstvu.
Na ustanovnem zboru so izvolili tudi 17 članski občinski odbor (v katerem je kar 5 članov občinskega sveta), ki bo že v prihodnjih dneh izvolil predsednika in določil kandidata za poslanca v Državni zbor. Predsednik iniciativnega odbora, dr. Marjan Pavlin, je zbranim zagotovil, da se bodo še nadalje zavzemali za odprto sodelovanje pri različnih projektih, ki so pomembni za razvoj občine Trebnje in napredek vseh občanov, ki spoštujejo veljavno zakonodajo in držijo dano besedo. Storili bodo vse, da bo pomladna koalicija še uspešneje nadaljevala s svojim delom. Podpora številnih članov, simpatizerjev in
volivcev pa jih utrjuje v prepričanju, da Slovenija resnično potrebuje novo politično silo, ki bo zvesta pomladi in dani besedi.
Srečanje, ki se ga je kljub lepi nedelji in zgodnji trgatvi udeležilo več kot sto ljudi, je izzvenelo kot jasen pogled v prihodnost.
Na ustanovnem zboru N. Si v Trebnjem (od leve proti desni): mag. Iztok Rep, dr. Marjan Pavlin, Marija Miklavčič in predsednik vlade ter predsednik N. Si, dr. Andrej Bajuk.
DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV
GORNJI MOKRONOG PRI TREBELNEM IN MOKRONOŠKA ARHEOLOŠKA POT
/nadaljevanje iz prejšnje številke/
Na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 je grad že upodobljen kot ruševina, kar se nekako ujema z arheološkimi raziskavami na danes obnovljenih ostankih obrambnega stolpa v predgradju gradu. Ta je zgorel v prvi polovici 16. stoletja. Požar verjetno predstavlja konec življenja na gradu Gorenji Mokronog.
Od table ob obnovljenem stolpu se napotimo do cerkvenega areala z zadnjo -četrto informativno tablo kar po asfaltni cesti, ki vodi naprej proti Trebelnem.
Informativna tabla stoji na pobočju med cerkvijo Sv.
Petra in nekdaj v obzidje pokopališča ujeto kostnico s kapelo sv. Mihaela. Cerkvena stavba je iz 12. stoletja in ima ohranjeno romansko okence.
Prezidana je bila v gotiki, medtem ko je prezbiterij nastal v začetku 17. stoletja, v 18. stoletju je bilo na cerkvi opravljenih še nekaj prezidav, nakar je ta do nedavnega samevala. V poznih 90. letih je restavratorske posege na njej pričel voditi Tomaž Golob iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu in zadeve premaknil iz mrtve točke.
Prav posebne pozornosti je vredna dvonadstropna romanska rotunda iz 12. stoletja. V spodnjem prostoru so shranjevali kosti, ki so prišle na dan ob prekopavanju grobov, zgoraj pa je obokana kapela Sv.
Mihaela. Nenavadna arhitektura je pri nekaterih piscih
Arheološka izkopavanja iz letošnjega poletja /Foto: d. Breščak/
OBVESTILO
Zaradi volitev, ki bodo 15. oktobra, bo naslednja številka Glasila občanov izšla že 9. oktobra. Uredniški odbor prosi kandidate za poslance za državni zbor, ki bodo kandidirali v okraju Trebnje, oziroma njihove predlagatelje, da najkasneje do 29.9. pošljejo sliko in tekst v dolžini 30 tipkanih vrstic (na disketi) na naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Do navedenega datuma sprejemamo tudi vse ostale prispevke za oktobrsko številko.	Uredniški odbor Glasila občanov
prejšnjega stoletja vzpodbudila panslovanska čustva in nastanek legende o Cirilu in Metodu, ki naj bi po legendi maševala v njej. Zanimiva je tudi nekoliko poškodovana napisna talna grobna plošča v cerkvi Sv. Petra, posvečena mlademu duhovniku, ki naj bi ga 12. aprila leta 1723 k "tlem potisnilo poprsnično vnetje". Po zgodbi domačina gospoda Franca Hočevarja naj bi bilo to vnetje posledica zahrbtnega napada grajskih hlapcev mokronoške gosposke, ki je v tem času želela župnijo premestiti v trg Mokronog - bližje novemu upravnemu centru. Mladi duhovnik pa se je temu pogumno uprl. Korenine spora med današnjimi prebivalci Trebelnega in ''Mokronajzerji"v segajo torej daleč nazaj. Želeli bi, da "Mokronoška arheološka pot" deluje ne kot predmet spora, marveč kot del skupne zgodovine obeh krajev, ki po pomenu daleč presega ozke domače okvire.
Na kratko lahko iz že povedanega povzamemo tole ugotovitev - Trebelno je iz Gornjega Mokronoga nasledilo svojo faro, ki je ob šentruperski prafari ena najstarejših daleč naokoli, Mokronog pa je od današnjega Gornjega Mokronoga prevzel ime, upravne pravice in kot vse kaže celo grb.
Uroš Bavec, univ. dipl.
arheolog ZNKD Novo mesto
KULTURA S]
ZAVOD ARTI ORGANIZIRAL LIKOVNO KOLONIJO
IV I a gradu Mala Loka je l\l bila od 7,- 14. avgusta I M četrta tradicionalna likovna kolonija za mlade ljubitelje likovne ustvarjalnosti. Organiziral jo je ARTI, Zavod za vzpodbujanje ustvarjalnosti. Deset mladih likovnih ustvarjalcev se je pod vodstvom akademskega kiparja Igorja
namenjena le mladim, ampak vsem, ki jih zanima tovrstno ustvarjalno preživljanje počitnic.
Zavod Arti je nastal letošnje leto iz prejšnjega društva. Za ta korak so se odločili predvsem zaradi vse številnejših mednarodnih projektov. Tako so letos izpeljali mednarodno
Na sliki od leve proti desni Nina Trklja z Mirne in Ivi Habula iz Ljubljane, udeleženki letošnje likovne kolonije mladih
cel teden učilo izražati s pomočjo najrazličnejših likovnih tehnik. Mladi so bili nad tovrstnim načinom učenja v grajskem okolju navdušeni, o čemer pričajo tudi njihova dela, ki bodo razstavljena na gradu Mala Loka v novembru. Takrat bodo razstavljena tudi dela akademskih slikarjev, ki so ustvarjali na gradu teden dni pred kolonijo za mlade. Ravno zaradi premalo spodbud, ki jih je deležno tovrstno ustvarjanje v trebanjski občini, so se v zavodu Arti odločili, da naslednje leto kolonija ne bo
srečanje EYFA - to so mladi okoljevarstveniki iz vseh evropskih držav, ki se poleg tega zavzemajo tudi za družbeno pravičnost. V juniju pa so gostili že tradicionalen mednarodni kulturni festival For-bidden Fruits of Civil Society. Da postaja grad Mala Loka znan na mednarodnem kulturnem področju pa priča zgoščenka, ki so jo izdali profesionalni židovski glasbeniki iz Amsterdama, lanski udeleženci festivala in nosi naslov Mala Loka.
Melita Zupančič
OTROŠKI ABONMA
Starše in otroke obveščamo, da bo tudi v sezoni 2000/2001 potekal v Kulturnem domu v Trebnjem otroški abonma, ki bo vseboval 9 gledaliških oz. lutkovnih predstav za otroke, stare od 3 10 let, in bodo na sporedu vsak drugi četrtek v mesecu od oktobra 2000 do junija 2001. Vpis in plačilo abonmaja bo v času od ponedeljka, 2. oktobra, do srede, 11. oktobra 2000, med 8. in 16. uro v pisarni ZKD in Območne izpostave SLKD v Trebnjem, na Kidričevi 2 (stavba CIK), I. nadstropje levo. Dodatne informacije dobite v pisarni ali po telefonu 0734812 50. Prijazno povabljeni!
LIKOVNE DELAVNICE NA GRADU MALA LOKA
V	Tednu otroka bo na gradu Mala Loka potekala dvodnevna likovna delavnica za učence osnovnih šol naše občine od 1. do 8. razreda, prvi dan za nižjo, drugi dan za višjo stopnjo. Delavnici bo vodila mentorica Zdenka Bukovec, likovna pedagoginja na OŠ Trebnje.
V	istem tednu in na istem kraju bo potekala tudi enodnevna likovna delavnica za varovance Varstveno delovnega centra iz Trebnjega. Vsi izdelki delavnic bodo razstavljeni na skupni razstavi na gradu v novembru.
FILMI V KINU TREBNJE
V	oktobru bo Kino Trebnje začel s predvajanjem filmov v Kulturnem domu Trebnje ob petkih in nedeljah za mladino in odrasle ter enkrat mesečno med tednom za otroke.
SLKD Območna izpostava Trebnje
KDO BO DOBIL MARIČKO?
V	prvi polovici oktobra, 12. 10., bo v trebanjskem kulturnem domu gostoval Mešani pevski zbor Biser Vodice. Zbor, ki šteje 35 članov in članic, deluje od leta 1996, pod vodstvom g. Rada Čuka pa od leta 1997, se bo predstavil s spevoigro Kdo bo dobil Maričko, kjer se prepleta pogosta in aktualnatema ljubezen.
TREBANJSKE MAŽORETE NA ČEŠKO
Starejša skupina trebanjskih mažoret z mentorico Darjo Korelec odhaja v petek, 8. septembra na evropsko tekmovanje mažo-retnih skupin v Prerov, v republiko Češko. Želimo jim prijetno potovanje in čim boljšo uvrstitev natekmovanju.
KAKO ČAS HITRO TEČE...
r\obro leto je minilo od I otvoritve Doma sta-LJ rejših občanov Trebnje. Slovesna otvoritev je bila velik dogodek za občino Trebnje, za mnoge starejše in njihove svojce pa še posebej. Veliko ljudi je z veseljem pričakovalo vselitev v nove, svetle in sončne prostore.
Gotovo jo poznate! Gospa Bohova iz Puščave je naša najstarejša stanovalka, ki s svojo vedrostjo in optimizmom vliva upanje za tretje življenjsko obdobje.
Vse manj starejših ljudi svoja stara leta preživlja v domačem okolju, kjer so obkroženi s prijaznimi svojci. Življenje se namreč pogosto odvija drugače, kot bi mi radi.
Prvega septembra je dom zares odprl svoja vrata. Prišli so prvi stanovalci in tako vsak dan, do konca oktobra, ko smo bili že skoraj vsi stanovalci in mi, zaposleni. Že od vsega začetka se zavedamo, da ni kar vsaka hiša tudi dom. Prizadevamo si, da bi se vsi, ki v domu živijo, tukaj počutili res doma. Skrbimo, da se v hiši vedno kaj dogaja, da so sicer dolgi dnevi krajši.
Do danes se je zvrstilo že veliko prireditev, nekatere prav ugledne. Večkrat so nas obiskali malčki iz vrtca, pa otroci iz šole v spremstvu svojih vzgojiteljic in učiteljic. Prihajajo zunanje sodelavke in sodelavci, ki prispevajo k smiselni porabi prostega časa. Nekaterim veliko pomeni mašno bogoslužje in prihajanje duhovnika v naš dom. Posebno doživetje so vsako mesečna praznovanja rojstnih dni, ko se vsi, ki praznujejo na isti mesec zberejo ob torti, Cvet in stisk
roke gospe direktorice Majde Ivanov mnogim veliko pomenita. V juniju je praznovala naša najstarejša stanovalka gospa Vida Boh s Puščave svoj 96. rojstni dan.
Junija smo se popeljali po trebanjski dolini. Vse udeležence izleta so prevzele lepote zelene pokrajine. Ob razlagi gospoda Jožeta Kuk-mana je bilo vse, kar smo videli, tako veličastno. Očitno je bilo, da so tisti, ki so iz teh krajev, izlet doživljali kot pogled v preteklost s ponosom, da so tu doma. Tisti, ki teh krajev ne poznajo, pa so ob pogledu na vasi med polji in gozdovi, cerkve, gradove in zidanice izražali iskreno občudovanje. Slišali smo velko zanimivega tudi o pomembnih Trebanjcih. In spet je bil en dan drugačen in morda še nekaj naslednjih, ko smo obujali spomine in si ogledovali fotografije. Zavedamo se, da se kljub našim prizadevanjem vsi tukaj ne počutijo dobro. Dom za starejše občane je navsezadnje institucija, v kateri veljajo pravila, hišni red in res ni tako kot doma. Vendar je pomembna razlika v doživljanju starosti v domu starejših občanov. Tisti, ki so se za bivanje v domu odločili sami in imajo podporo svojcev, lažje prenašajo tegobe starosti in življenje v skupnosti. Tisti pa, ki so v to obliko življenja vstopili brez lastne odločitve in so poleg tega še pozabljeni od svojcev, težje sprejemajo pravila in omejitve. Nekateri čemijo v svojem samotnem svetu in ne dovolijo, da kdo stopa vanj, zato ga spoštujemo. Zdaj že vsi vemo, da je življenje za vsakega posameznika drugačno, včasih lepo, včasih žalostno, celo nevzdržno ... različno, tako kot smo tudi ljudje različni. Navsezadnje pa je to, kako se počutimo, v veliki meri naša osebna odločitev.
M. Peskar, C Habinc
ANDREJA UDOVČ, NAJBOLJŠA
UČENKA OBČINE TREBNJE
a Andrejo Udovč, učenko OŠ / dr. Pavla Lunačka, je bilo L—zadnje leto osnovnega šolanja izredno naporno, a se je bogato obrestovalo. Že drugo leto je bila najboljša na Dolenjskem pri tekmovanju za Cankarjevo pr-
iznanje; letos je uspeh okitila še z drugim najboljšim mestom v državi. Zlato priznanje je spet dobila pri tekmovanju iz zgodovine, ponovno je bilo zlato priznanje v Veseli šoli. Bila je v skupini, ki je zgodovinskemu krožku za raziskovalno nalogo
prineslo zlato priznanje. Ker pa je Andreja Udovč tudi zvesta izpopolnjevanju v Glasbeni šoli Trebnje, klavir in violina sta njena instrumenta, je pela tudi v zboru GŠ Trebnje, ki je prav tako osvojil zlato priznanje. Tem uspehom je treba dodati še bronasto priznanje pri nemškem in angleškem jeziku, tu so kriteriji veliko strožji kot drugod, hkrati pa je bila blesteča še pri novinarskem krožku, kjer je v vseh teh letih dosegla kar nekaj državnih priznanj. Da pa je bila vseskozi odlična, ob vsem tem sploh ni treba dodajati. Tem blestečim uspehom so sledile tudi sanjske počitnice sorodniki so jo povabili za tri tedne v Ameriko, kjer se je zvrstilo toliko doživetij, da bo kar nekaj časa trajalo, preden bo lahko vse uredila v spominski zapis v svoj dnevnik. Tudi fotografija je od tam. Zasanjana Andreja ob Niagarskih slapovih. Srečno naprej, Andreja!
ANKETA
KAKO DO ŠTUDENTSKE SOBE?
Veliko študentov iz trebanjske občine si nabira znanje v Ljubljani, nekateri tudi v Mariboru. Od obeh univerzitetnih središč smo ravno toliko oddaljeni, da za študente vsakodnevna vožnja skoraj ne pride v poštev. Veliko skrb zato pomeni za mnoge najti primerno sobico, kajti mest v študentskih domovih je še vedno premalo, zato pa je bivanje v domu najcenejša in najmikavnejša rešitev. Nekaj mladih smo vprašali, kako so rešili svoj začasni stanovanjski problem.
Peter Rogelj, 2. letnik fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, VSP avtomatika
Imeti svo-
stavno.
Sam sem takoj po končani srednji šoli vložil prošnjo za bivanje v enem od študentskih naseljih v Ljubljani. Po vseh kriterijih, ki jih ima uprava za sprejem študentov v študentske domove, vsakdo čaka določeno obdobje, da pride do sobe. Do takrat si moraš preskrbeti sobo, kajti vsakodnevna vožnja ti vzame preveč časa. Tega problema jaz nisem imel, ker imam sorodnike v Ljubljani. Le-ti so me sprejeli z odprtimi rokami.
Tone Pekolj, 4. letnik Ekonomske fakultete Ljubljana Najti ustrezno sobo, ki ni preveč oddaljena od sedeža fakultete, in po primerni ceni, je zelo težka naloga. Najprej sem oddal prošnjo za študentski
d°m '"th
I J* da vsaj ne-4 ^ kaj mese-'	cev ne bom
'-mM pri®el na vr'
•	■p’ sto za vse-
litev, sem začel iskati privatno sobo. Za pomoč sem se obrnil na Študentski servis ŠOU, ki ima posebno službo za pomoč študentom, ki iščejo stanovanje, poleg tega pa sem redno bral oglase v dnevnih časopisih. Po štirih mesecih »privatnega« življenja sem se vselil v študentski dom, kjer živim še danes.
Valerija Šket, 4. letnik Fakultete za družbene vede, novinarstvo in mednarodne odnose
Privatno bivanje v Ljubljani stane študenta približno 200 mark, sam pa mora kriti še vse stroške. Včasih zahtevajo plačilo vnaprej, tudi za več mesecev, ponudba za to ceno pa je zelo različna. Sama sem eno leto stanovala privatno, potem sem pa le dobila v »študentu«, kjer ne le, da je bistveno ceneje, prinaša tudi vse udobnosti, ki jih študent za normalno delo potrebuje. Lepo bi bilo, če bi bilo kapacitet dovolj za vse študente.
Mojca Pust, 3. letnik biotehnične fakultete, smer biologija
Dve leti sem oddajala prošnjo za bivanje v študentskem domu, a sem obupala, ker sem bila vedno uvrščena na 1800. mesto, torej brez možnosti, da bi prišla na vrsto za vselitev. Z iskanjem privatnega stanovanja se nisem pretirano ukvarjala, ker imam v Ljubljani sorodnico. Sicer je malo dlje od fakultete, kot bi si želela, a mi je prihranilo sitnosti pri iskanju stanovanja.
Brigita Meglič, 3. letnik pedagoške fakultete, razredni pouk
V preteklih dveh letih sem bila že v dveh različnih sobah, se nekaj časa tudi vozila vsak dan v Ljubljano, potem pa sem le dobila svoj prostor v študentskem domu. Pri iskanju privatne sobe naletiš na vsakršne težave: od visokih cen, neustreznih prostorov, pa tudi različnih ljudi, ki zahtevajo poseben red in določena pravila, ki so za študenta težko sprejemljiva.
Janez Zaletel, 3. letnik visoko poslovne smeri ekonomske fakultete
Prvo leto sem se moral trikrat seliti, nekaj časa sem se »švercal« v študentski dom, po enem letu čakanja na čakalni listi, sem le prišel do sobe v študentskem domu. Da si enkrat pridobljeno sobo tudi obdržiš, je pogoj, da imaš status rednega študenta. Z bivanjem v domu sem zadovoljen.
Simon Lah, študent 2. let. Fakultete za organizacijske vede Kranj, smer Informatika v organizaciji in manage-mentu Moja pot do sobe v študentskem domu je bila lažja kakor za nekatere kolege, ki študirajo v Ljubljani. Do Kranja imam 75 km in sem bil zato sprejet v dom že v prvem krogu. Praksa preteklih let je pokazala, da so do decembra običajno rešene vse prošnje za v študentski dom Kranj, tako bo tudi letos. Življenje v domu je živahno skozi vse leto. Ker nas je relativno malo, v primerjavi z Rožno dolino v Ljubljani, se skorajda vsi med seboj poznamo.
^6 KMETIJSTVO
SETEV OZIMNIH ŽIT
INTEGRIRANA PRIDELAVA SADJA
SUŠA, SUBVENCIJE IN INTERVENCIJE V KMETIJSTVU
Z^zimna žita v našem I I kolobarju zavzemajo vV preko 20% njivskih površin, kar je primerljivo z evropskim kolobarjem. Preko 1000 ha ozimnih žit v naši občini pomeni velik delež, predvsem če pomislimo, da se pridelujejo predvsem za samooskrbo ljudi in živali, kolobarja in potrebe po slami, le manjši delež pa je tržnih viškov pšenice. Tako tudi s pridelki in kvaliteto ne moremo konkurirati slovenski proizvodnji, še manj evropski in govoriti o gospodarnosti pridelave žit.
Kljub naravnim dejavnikom, na katere ne moremo vplivati, pa z upoštevanjem priporočene tehnologije lahko bistveno povečamo pridelek zrnja, kot tudi samo kavaliteto in ne gre podcenjevati starega reka »Kakor boš sejal, tako boš žel.«
Njivo moramo pravočasno zaorati. Včasih nam nagaja vreme, da ne moremo pravočasno pospraviti predpo-sevek. Ker žita običajno sledijo koruzi, krmnim okopavinam ali krompirju, s tem letos ne bo težav, ker se je spravilo zaradi suše začelo predčasno. Vsem pa mora biti jasno, da si žita ne morejo slediti zaporedoma v kolobarju. K pripravi zemlje sodi osnovno gnojenje. Tega naj bi bilo čim manj na pamet in čim več na osnovi poznavanja tal in potreb rastlin. Če so naša tla normalno založena s hranili, potem se odločimo za mineralno mešanico, npr. 400 kg NPK 7 : 20 : 30. Izbiramo gnojila z nižjo vrednostjo dušika, ker le-tega potrebuje žito spomladi, v jeseni pa je nevarnost izpiranja dušika v podtalje. V kolikor pa smo podorali slamo koruze, se priporoča dati nekoliko večje odmerke dušika v obliki uree, katerega porabijo mikroorganizmi za hrano pri razkroju organske mase. Mineralna gnojila lahko tudi nado: mestimo z uporabo 20 m’ gnojevke ali gnojnice, ki jo podorjemo. Organskega gnojenja se bodo vsekakor posluževale kmetije, ki kmetujejo na ekološki način.
Pomemben je pravi čas setve. Za ječmen konec septembra, začetek oktobra. Za večino sort pšenice pa je optimalni čas setve med 10. in 20. oktobrom, odvisno od vremenskih razmer. Vsekakor je potrebno posejati žito v oktobru, da se še dobro ukorenini in naredi tri do štiri liste. Ječmen se že v jesenskem času
1 f soboto, 12. avgusta M 2000, je v Volčjih V njivah, na zemljiščih posestva Dob, potekalo tradicionalno tekmovanje oračev Dolenjske.
Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev iz vseh dolenjskih občin ter s kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Ker je bilo tokrat tekmovanje na območju občine Trebnje, je razumljivo tudi številčna zastopanost
razrašča, medtem ko se pše-nicazgodaj spomladi.
Izbiri sorte namenimo največ pozornosti, običajno pa se odločimo po nasvetu in izbiri trgovcev. V letošnjem letu je 15 priporočenih sort pšenice, 6 sort ječmena, 3 sorte rži, 2 tritikali in 1 pira. Sorte se med seboj razlikujejo po ranosti pridelka, odpornosti na bolezni, višini slame in poleganju, zahtevnosti pridelave, predvsem pa po kvaliteti zrnja. Sama kvaliteta zrnja pa je odvisna od same tehnologije, kar pomeni, da na količino beljakovin vplivamo z gnojenjem z dušikom, na število padanja (pacavost ali dro-bljivost kruha) s pravočasnim spravilom, padavinami. To pomeni, da če je sorta rana, da jo je potrebno tudi zgodaj požeti, sicer pada kvaliteta zrnja. Tako je npr. priporočena sorta srpanjka najranejša, profit najpoznejša sorta pšenice. Prvo priporočamo za lažja tla, ki so običajno sušnejša, drugo za težja tla z dovolj vlage v tleh, sicer ji zmanjka vlage v času nalivanja zrnja. Sorta ana je najnižja, torej bo dala malo slame, profit, brutus, justus pa so sorte z visoko slamo. Ob priporočeni normi setve pa vseeno ne polegajo.
Norma setve ali količina semena se razlikuje od vrste žita in sorte. Ječmen sejemo v količini med 200 in 240 kg, pšenico med 220 in 300 kg na ha ali celo več, zelo odvisno od sorte. Priporočenih norm se splača držati, ker sicer podražimo setev z večjo količino semena in vplivamo na gostoto posevka. Pregosti posevki so bolj podvrženi boleznim, poleganju in slabši kvaliteti zrnja. S preredko setvijo pa ne dosežemo željenega pridelka.
Torej dobra priprava zemlje, gnojenje, pravilna izbira sorte, izračun količine potrebnega semena za setev in pravi čas setve so dejavniki, ki bodo ob normalnih vremenskih pogojih zagotavljali uspešno pridelavo žit. Spomladi sledi vsaj dvakratno dognojevanje z dušikom, po potrebi zatiranje plevelov, pri pšenici in ječmenu kar obvezno vsaj enkratno varstvo pred boleznimi, včasih še proti listnemu str-gaču ali ušem. Torej tudi žito zahteva svoje ali kot bi kdo rekel: »Brez muje se še čevelj ne obuje*« In če kje, to gotovo velja za kmetijstvo.
Marjeta Uhan, KSS
oračev iz naše občine največja. Tekmovanje oračev je potekalo v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, strojnega krožka Temenica -Mirna in tukajšnje kmetijske svetovalne službe. Glavni sponzor tekmovanja je bila ObčinaTrebnje.
Kljub hudi vročini, saj so ta dan temperature dosegle celo 34 stopinj Celzija, je tekmovanje potekalo nemoteno, v skladu s
b obilici hrane, tudi I I sadja, ki preplavlja xV slovenski trg in se uvaža iz vseh koncev sveta, mnogokrat brez znanega porekla, preležano po hladilnicah in kamionih, pri vsem tem še vprašljive kvalitete, predvsem pa neznana pridelava pridelkov, je pripeljalo slovenske sadjarje že pred leti do razmišljanja, da ponudijo slovenskemu kupcu, pa tudi za izvoz, zdravo sadje, pridelano naravi prijazno, kupcu pa zagotovijo, da je sadje res to, za kar se prodaja. Začeli so s t.i. integrirano pridelavo sadja. Danes jim sledijo še vrtnarji in vinogradniki, slej ko prej bodo razmišljale o tem tudi poljedelske kmetije. Kupci bodo prepoznali tako sadje pod blagovno znamko SIPS, ki pomeni Slovensko integrirano pridelovanje sadja - pridelano naravi prijazno. Njen simbol je sinička, zbrana po preudarnem izboru sadjarjev, saj je prav sinička naravni sovražnik številnih škodljivcev sadja. V sadovnjakih, kjer se prideluje na ta način, bodo že nepoznavalci opazili gnezda ptic, drogove, kamor sedajo sove in ujede, kamenje, brstje za podlasice, vabe za voluharje. V takih nasadih domujejo ježi, podlasice, ki so naravni sovražniki voluharjev. Pikapolonice, na-jezdniki obračunajo z ušmi, pršicami, roparice uničujejo rdečega pajka. Nepogrešljive so čebele za okraševanje. Vsekakor naj bi čim več opravila sama narava. Vendar včasih se škodljivci vseeno prerazmnožijo, zato tudi brez kemičnih sredstev ne gre. Bolezni, kot so škrlup ali pe-pelovko, preprečujemo z iz-
splošno veljavnim pravilnikom o oranju. Ocenjevalne komisije so ocenjevale sledeče elemente oranja: odpiranje prvih brazd, krono, naleglost brazd, kvaliteto zaoravanja rastlinskih ostankov, pripravo setvišča, vhod v brazdo in iz nje, zaključek oranja, ravnino oranja ter splošen vtis. Najbolje je svojo parcelo preoral Robert Pavlin s srednje kmetijske šole Grm. Drugo mesto je dosegel Jože Luštek, prav tako dijak srednje kmetijske šole Grm, tretje mesto pa sta si delila Jože Verče s Korit pri Dobrniču in
branimi škropivi na osnovi opazovanja naravnih pogojev in razvoja rastlin. Torej so vsa kemična sredstva strogo predpisana in uporaba zmanjšana na minimum. Gnoji se na osnovi analize tal in rastlin. Rast mora biti umirjena, tla čim bolj zatravljena in negovana. Tudi sam nasad mora izgledati lep in urejen, plodovi pa zdravi in lepi tudi za oči. Vsaka pridelava je kontrolirana s strani strokovnjakov. Sami pridelovalci morajo vsa opravila redno beležiti v zvezke in pred obiranjem oddati v pregled, poleg tega se v nasadih izvršujejo občasno tudi nenapovedane kontrole. Velja pa tudi, da mora biti celotna proizvodnja v kontroli in ne samo en nasad ali del nasada. To je v bistvu zagotovilo resnim pridelovalcem, kot tudi potrošnikom, da ne bi prihajalo do zlorab in bi lahko vsak pridelovalec prodajal pod to blagovno znamko. Integrirano pridelavo sadja podpira tudi država v višni 60.000,00 SIT/ha, v kolikor dobi kmetija potrdilo o upravičenosti do blagovne znamke. Stroške kontrole pa plača sam pridelovalec. Že drugo leto sta v naši občini prejeli zasluženo blagovno znamko dve kmetiji za pridelovanje jabolk, in sicer: Rajer Marjan, Gorenje Ponikve in Uhan Marjan, Rodine. Verjetno bi želela še kakšna kmetija pridelovati ali pa se že trudi na ta način. Vsi, ki bi želeli, naj se prijavijo na GIZ Sadjarstvo Slovenije ali na Fakulteto za kmetijstvo Maribor zgodaj spomladi. Običajno so roki objavljeni v medijih. Namen naravi prijazne pridelave je v spoštovanju zakonitosti narave, upoštevanju sodobne tehnologije pridelave sadja, predvsem pa zagotoviti potrošniku zdravo in okusno sadje znanega porekla.
Marjeta Uhan, KSS
Franci Zalokar, tudi s kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Tekmovanje je bilo popestreno tudi s prikazom delovanja vrtavkaste brane s sejalnico. Ta prikaz je vršilo podjetje Zupan, ki je zastopnik dobro znane firme Poettinger.
Najboljši štirje tekmovalci se bodo udeležili državnega tekmovanja v oranju, ki bo v septembru v Kočevju. Vsem udeležencem državnega tekmovanja želimo veliko uspeha in veliko tekmovalne sreče.
KSS Trebnje, J. Š.
Mfbnec avgusta je bila v K Trebnjem okrogla mi-M\za na temo problematike suše, subvencij in intervencij v kmetijstvu v letih 2000 in 2001 ter vstopanja v evropsko skupnost.
Na okrogli mizi je bil prisoten državni sekretar mag. Franc But. Na začetku okrogle mize je svetovalna služba poročala o dosedanjih dejavnostih in ukrepih za sanacijo škode po suši. Do 30.7.2000 je znašala skupna škoda 244 mil. SIT. Škodo je občinski komisiji prijavilo 1100 oškodovancev. Škoda je največja na silažni koruzi in travinju, skratka najbolj je prizadeta krmna baza. V razpravi se je posebno poudarilo, da je dodatna škoda nastala še v mesecu avgustu. Nekatere travnate površine so tako prizadete, da bodo posledice še v naslednjem letu. Pomanjkanje krme bo zelo veliko, zato je med razpravo prevladovalo stališče, da se gre takoj v izplačevanje odškodnine in na uvoz živinske krme, ker v nasprotnem primeru je velika bojazen, da se bo zmanjšal stalež živine. Škodo po suši bo potrebno ponovno oceniti in v to oceno vključiti tudi nastalo škodo v mesecu avgustu. Ocenjuje se, da je škoda v mesecu avgustu najmanj tolikšna, kot jebilavjuliju.
Skozi Karavanški predor smo se iz »sončne strani Alp« najprej namenile v Celovec. Tam nas je pričakala simpatična vodička, ki nas je v pojoči koroški govorici pospremila v svetovno znani MINIMUNDUS. Tu je na razmeroma majhni površini zbranih več ko 170 svetovnih znamenitosti iz 53 dežel sveta, ki so izdelane v merilu 1:25. Večina teh stavb nam je bila poznana samo iz knjig in filmov. Videti vse to pred seboj pa je nepozabno doživetje.
Pod strokovnim vodstvom dipl. ing. Janka Širca in naše koroške spremljevalke smo si ogledale tudi dve veliki kmetiji na območju slovenske Koroške. Res je, da ženske »slovimo« po svoji radovednosti, tokrat pa je bilo prav, da smo spraševale čim več. Dobile smo odgovore na razna, za nas zelo aktualna vprašanja in tudi marsikaj zanimivega videle. Kmetija Šlemic v vasi Kaplja obsega 92 ha zemlje, od tega 21 ha lastno obdelovalne zemlje in 11 ha obdelovalnih površin v najemu in je živinorejska, saj redi 60 glav živine.
Na kmetiji Krušič Franca iz Velinje vasi, ki smo jo obiskale nazadnje, živijo kar trije rodovi: stari starši, ki pri delu pomagajo po svojih močeh, mlada dva, ki s pridnostjo in domiselnostjo
Mag. Franc But se je v razpravi zavzemal zato, da intervencije in regresi ne morejo biti v letih 2000 in 2001 manjši zaradi nastale škode po suši. Sredstva za sanacijo škode mora država zagotoviti iz drugih virov. Največja škoda bi bila, če bi se sredstva za intervencije v kmetijstvu prekanalizirala v sredstva za odpravo posledic škode po suši. Neposredna plačila po ha so nujna zato, da se kmetijstvo usposobi za pristop v EU. V letu 2001 bo plačilo na ha za pšenico in koruzo izenačena (v letu
2000	je bilo neposredno plačilo za pridelovanje pšenice 54.000 SIT, za koruzo 27.000 SIT, v letu
2001	pa bo tudi neposredno plačilo za pridelovanje koruze dvignjeno na raven pšenice). V letu 2001 naj bi se dvignile tudi premije za rejo krav iz sedanjih 18.000 SIT na 40.000 SIT.
Pri pogajanjih za vstop v EU je najbolj pomembno to, da se bo država izborila primerne kvote za mleko. Razpravljavci so se zavzemali za to, da morajo biti te kvote tako visoke, da bo možno prodati vse količine mleka. Država si bo izpogajala kvoto v celoti. Individualno pa se bo letno ta kvota razdelila na posamezne rejce.
AlojzijMetelko
univ.dipl.ing.agr.
peljeta gospodarstvo uspešno naprej, tertroje otrok, ki zaenkrat še ne pomagajo, vzbujajo pa upanje, da kmetija ne bo ostala brez naslednika. Tudi ta kmetija je živinorejska, saj ima okrog 40 glav živine in vrši predelavo in prodajo mesa, oz. salam na domu. Enako kot na prvi kmetiji so tudi tukaj dejali, da je administracija, ki jo zahteva Evropska unija in na katero je vezana finančna pomoč kmetijam, veliko preobsežna.
Po ogledu hlevov in predelovalnice mesa so nas povabili k bogato obloženi mizi, na kateri so se ponujale same domače dobrote. Teknilo nam je vse, od domačega rženega in polno zrnatega kruha, salame in zaseke, do domačega žganja, medice in jabolčnika.
Po tem izobraževalnem delu smo se odpeljale še do romarske cerkve sv. Eme (Heme) in s tem zaključile naše potovanje. Polne novih in lepih vtisov smo pozno zvečer prispele domov in spoznale, da je »res povsod lepo, doma pa najlepše.« Zahvaljujemo se g. Janku Šircu za izredno organizacijo in vodenje našega enodnevnega izobraževanja in se že veselimo prihodnjega druženja.
Francka Kužnik
TEKMOVANJE ORAČEV DOLENJSKE
ZDRUŽILE SMO PRIJETNO S KORISTNIM
^^redzadnji teden v avgustu smo se članice društva kmečkih žena iz obrobja Suhe krajine Dobrniča in I Knežje vasi popeljale na poučen izlet. Namenile smo se, da pokukamo preko meja naše dežele in spoznamo, kako živijo koroški Slovenci in kaj si lahko naši kmetje obetajo ob vstopu v EU. Ekskurzija je potekala v organizaciji tukajšnje kmetijske svetovalne službe.
NASVETI
Tokrat so nam za otroški kotiček poslali svoj prispevek otroci iz VVE Mokronog.
Izbrali smo risbo Špele Oštir (6 let), ki ji naš sponzor Štefan Pepelnak poklanja okvirjanje slike v vrednosti 5.000,00 SIT. Nagrajenka se lahko oglasi v Gasilnem domu Trebnje v času od 16 - 20 ure vsak delovni dan.
Bivanje v naravi na Srednjem vrhu pri Gozd Martuljku
Mi se tudi potepamo. Pot do koče na Srednjem vrhu je bila naporna, toda če si prinesel še nahrbtnik, si bil glavni.
Utrujeni, a zadovoljni planinci se odpravljajo k počitku. Postelje so bile še udobnejše kot doma.
R-BSire-K'
Tamara Kos iz Martinje vasi 16 pri Mokronogu je za vas, dragi mladi bralci, pripravilatale rebus. Rešitve lahko pošljete na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, Trebnje. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktične nagrade.
VRTNAR SVETUJE
POLICIJA SVETUJE
I esenječas, ko nekatere I poletne rastline prene-v hajo z bujno rastjo in jih moramo pripraviti na naslednjo sezono tako, da naredimo potaknjence ali shranimo stare rastline. Navodila za dobro ukore-ninjanje potaknjencev: -porabite potaknjence zdravih rastlin
-ne uporabljajte jogurtovih lončkov, saj so neprimerni, ker na dnu nimajo lukenj, količina zemlje za rast pa je premajhna, zato uporabite raje vrtnarske lončke -pomemben je ustrezen substrat za potaknjence, ki je razkužen, saj navadna zemlja ne zagotavlja uspeha pri koreninjenju potaknjencev
-uporabite tudi prašek za hitrejše ukoreninjanje (npr. Radix, Neokor,...) -potaknjence hranite v svetlem prostoru, kjer ni visoke temperature, ta pa tudi ne sme pasti pod 5°C. Če kljub temu zrasejo potaknjenci predolgi in previsoki, jih brez skrbi krajšajte, rastline bodo tako postale bolj košate. Potaknjence, pa tudi ostale rastline, morate pozimi zavarovati pred škodljivci in boleznimi - ob napadu uši pravočasno ukrepajte s škropljenjem, prav tako ob znakih bolezni, priporočamo pa tudi preventivno
etošnjega trinajst-dnevnega zdravstve-I—nega letovanja na edinem slovenskem obmorskem zdravilišču na Debelem Rtiču se je v juliju udeležilo 96 zdravja željnih otrok. Letovnje je potekalo z veliko aktivnostmi otrok, ki so večino časa preživeli v morski vodi in ob njej ter uživali v zdravi primorski klimi. Poleg aktivnosti v vodi smo vzgojitelji organizirali tudi različne druge dejavnosti. Starejši so se rajši udeleževali športnih uric, mlajši pa so umetniške sposobnosti izkazovali v likovnih in kiparskih delavnicah. Veliko zanimivih in nadvse »resnih« tekmovanj je bilo organiziranih tudi s strani vodstva Debelega Rtiča in sicer od orientacijskega teka, šaljivih štafetnih igric v vodi, do pravih mednarodnih tekem v nogometu in med dvema ognjema, kjer so naši otroci vedno segli po najvišjih mestih. V paviljonu, kjer smo bili
škropljenje proti plesni in rji. To storimo pred rezanjem potaknjencev, po ukore-ninjenju in po vsakem presajanju.
Vse stare okrasne rastline za balkone in vrtove je potrebno obrezati (fuksije, bršljinke, ...), da spomladi odženejo mlade in krepke poganjke. Ravno tako jih zaščitimo pred mrazom, škodljivci in boleznimi. V korita lahko dodamo malo nove prsti ter dognojujemo enkrat do dvakrat mesečno. Konec septembra in oktobra pričnemo saditi trajnice, grmovnice, drevesa, če je zemlja primerno pripravljena.
Najkasneje v začetku oktobra pa je potrebno zamenjati enoletnice na grobovih in vrtovih, ki jim letošnja vročinajn suša nista prizanesli. Že pred 1. novembrom lahko na grobove postavimo krizanteme v loncih, ki nam bodo cvetele tudi cel mesec.
Tudi pozimi imamo lahko okna in balkone lepo urejene. V korita lahko posadimo mačehe skupaj z reso, ki prezimi, ali pa če v korita zapičimo borove veje ali drugo zelenje, ki polepša hišo v mrzlih in turobnih zimskih dneh.
nastanjeni, so letovali tudi otroci iz Belorusije, tako da smo navezali tudi mednarodne stike. Veliko truda s strani otrok in vzgojiteljev je bilo vloženega za pripravo večernega programa, ko smo se »Trebanjci« predstavili letovalcem iz drugih občin, kdo in od kod smo. Če je slučajno komu ostajalo še kaj energije, je le to lahko sprostil na večernem plesu poleg našega paviljona.
Z nepozabnimi vtisi na morske dni in v upanju na ponovno snidenje v naslednjem letu smo se zdravi vrnili domov.
Območno združenje Rdečega križa Trebnje se zahvaljuje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območni enoti Novo mesto in Občini Trebnje za sredstva in dr. Francu Žnidaršiču, Dunji Miklič ter Cvetki Bunc, vsi iz Trebnjega, za humanitarni prispevek.
Območno združenje Rdečega križa Trebnje
IX er je tu že novo šolsko IA leto, pozivamo starše I Vprvošolčkov, da svoje otroke naučite, da hodijo v šolo po najvarnejši poti in jih vsaj nekaj dni spremljate. Starši, ki svoje otroke vozite z osebnimi avtomobili, pa poskrbite za uporabo varnostnega pasu. Vse ostale šolarje pozivamo, da se pri svoji poti v šolo ravnate po prometnih predpisih in da upoštevate navodila policistov.
Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve. Za nespoštovanje te določbe je zagrožena denarna kazen v višini 5.000 SIT.
V primerjavo pa naj navedemo, da je strošek nakupa kresničke, ki stane nekaj več kot 100 SIT, v primerjavi z zagroženo kaznijo resnično minimalen, tako da je nakup in uporaba kresničke smiselna tako s finančnega kot tudi z varnostnega stališča.
Tu pa je tudi čas trgatve, ko
vet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-V/ metu Občine Trebnje je med šolskimi počitnicami ponovno povabil društva upokojencev v občini k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti osnovnošolskih otrok v prvem tednu novega šolskega leta.
Vsa društva so se odzvala in organizirala delo svojih članov tako, da so bila najbolj kritična mesta, kjer so otroci ogroženi, varovana. S svojimi živobarvnimi jopiči so člani na prisotnost
se množično odhaja na delo v vinograde, zato vas pozivamo, da ne pozabite na varnost svojega premoženja. Vrednejše predmete pustite doma oziroma jih shranite in zavarujte tako, da storilci kaznivih dejanj ne bodo mogli do njih. Večkrat prekon-trolirajte zidanice in svoja vozila, v katerih ne puščajte denarnic, torbic in ostalih vrednejših predmetov.
Za zavarovanje svoje lastnine pa poskrbite tudi v primeru nabiranja kostanja in gob. Prosimo, da o morebitnem pojavu neznanih sumljivih oseb ali vozil takoj obvestite policijsko postajo na telefonsko številko 44-002 ali operativno komunikacijski center na telefonsko številko 113.
Pozivamo občane, da ustrezno poskrbijo za svoja odslužena vozila in jih ne puščajo ob cestah, v gozdovih in na parkirnih prostorih.
Edvard FISTER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Inšpektor
otrok na cesti opozarjali tudi vse udeležence v prometu. Gotovo je ta oblika sodelovanja med okoljem in šolo, med najstarejšimi in mlajšimi, med Policijsko postajo Trebnje, občino in društvom v skrbi za varnost naših otrok vredna posnemanja in želimo, da se v prihodnosti še razvija.
Tudi po zaslugi takih akcij in sodelovanja je prvi teden pouka v naši občini minil brez prometnih nezgod, v katerih bi bili ogroženi otroci.
M.G.
INDUSTRIJSKA CONATREBNJE-ZAZIDALNI NAČRT
Občina Trebnje načrtuje izgradnjo večjih proizvodnjih in storitvenih objektov v območju industrijske cone (med Akripolom in Dol. Nemško vasjo). Glede na to, da želimo vključiti vse potencialne investitorje, vas pozivamo, da svoje predloge posredujete Občini Trebnje, Oddelek za okolje in prostor.
1 f
V vodi nam je najlepše!
Stane Cvelbar ml.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trebnje v sodelovanju z Avto šolo MAX organizira TRENING VARNE VOŽNJE. Trening je namenjen pridobivanju novih znanj za obvladovanje kritičnih situacij v prometu.
Trening bo potekal 7. oktobra, 2000 v Češči vasi poleg kolesarskega velodroma s pričetkom ob 9 uri, brezplačno pa se ga lahko udeležijo vsi občani Občine Trebnje, ki imajo opravljen vozniški izpit “B” kategorije.
SPV Občine Trebnje
NA MORJE PO ZDRAVJE
SKRB ZA VAREN ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V OBČINI TREBNJE
[8 I ŠPORT
NENAVADEN IZLET NA NENAVADNO GORO
in počakali še na ostale. Vrh Trupejevega poldneva je čudovita razglednatočka. Pot smo nadaljevali po grebenu. Sprva smo odšli do Blekove planine (1638 m), nato pa še kar nismo
Pi
jisal se je enaindvajseti dan velikega travna leta 2000. Na našem dnevnem programu je bil izlet na Trupejevo poldne. Kljub relativno nizki višini (1931 m) ta gora ni od muh.
Na Srednjem vrhu se je naš pohod končno začel. Najprej smo jo ubrali strmo v breg, nato pa nadaljevali po položnejši kolovozni poti. Kmalu je zmanjkalo gazi, kajti hodili smo po manj obiskanem brezpotju in gazili po sveže zapadlem snegu. Na vrhu stoji avstrijski (!) križ (po gori poteka ravno avstrijsko slovenska meja, zato bi bil lahko vsaj dvojezičen napis), se obvezno poslikali
hoteli v dolino, tako da smo šli najprej do Zajčnika (1746 m), nato pa še na Vošco (1737 m) in Jureževo planino (1488 m). Nekaterim so čevlji premočili že na poti do vrha, zato smo lahko vso nadaljnjo pot sproščeno skakali po lužah in globokem snegu. Enkrat popoldne smo se spomnili, da bi mogoče bilo le dobro, ko bi se odpravili proti dolini in domov.	Nina
IZKORISTILI SMO LEP SONČEN DAN
2. 8. 2000 je ŠKED Mag-num po dogovoru z regijskim direktorjem organiziral strelsko tekmovanje po pravilih IPSC v praktičnem streljanju v Senovem, na 6. Stageih z minimalno 65 streli.
V Trebnjem nimamo primernega prostora za takšne tekme, dogovori o primerni lokacijo so potekali že dve leti, društvo pa je ostajalo brez organizacije tekem. Tako smo iz rok izpustili dve tekmi za državno prvenstvo ter tri tekme PDL.
Tekma se je uradno pričela ob 10. uri, za člane društva pa že dan prej, saj je bilo potrebno postaviti načrtovane proge in preveriti delovanje gibajočih tarč. Ze zjutraj je bilo opaziti sonce, tako da so bili tekmovalci prijetno razpoloženi. Člani našega društva pa so zasedli delovna mesta in tekma je brezhibno potekala.
Tekme se je udeležilo 45 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov, dva pa sta bila žal diskvalificirana zaradi kršitve varnostnih pravil. Strelec tekme
je bil tokrat Uroš Jereb iz PSC Kamnik, drugi je bil šestkratni državni prvak Andrej FEGUŠ in tretji Jože KODRIČ iz CPS Krško. Naši tekmovalci, čeprav utrujeni od dela in sojenja, so zasedli: 9. mesto KOZMELJ, 11. GABRIJEL, 19. URBANČIČ, 22. MRHAR, 31. ZUPANČIČ, 32. JARM, 35. VARLEC, 39. KOZMELJ S., 40. KOZMELJ A., 43. KOTAR. Ker so rezultati tekme šteli za pokal Posavsko dolenjske regije, je bila razmestitev ugodna in sicer:4. KOZMELJ, 6. GABRIJEL, 12. URBANČIČ, 14. MRHAR, 21. ZUPANČIČ, 22. JARM, 25. VARLEC, 29. KOZMELJ S., 30. KOZMELJ A., 33. KOTAR, zmagal pa je Jože KODRIČ iz CPS Krško.
S svojo uvrstitvijo je KOZMELJ J. Pokazal trenutno formo in upravičil dve zaporedni zmagi na regijskih tekmah ter v državnem prvenstvu eno 1. mesto in eno 2. mesto v klasi. Ravno tako pa ima tudi GABRIJEL v žepu že eno zmago in eno 4. mesto v ligi PDL, ter 3. mesto v klasi na tekmi državnega prvenstva. Za prvo mesto v ligi PDL oziroma dvojno zmago so še odprte možnosti za oba tekmovalca, saj sta do konca prvenstva še dve tekmi. To bi bil odličen uspeh društva po dolgoletnem trdem delu.
PONOVNI REKORD BRANETA ROKAVCA MOTODIRKE NA MIRNI SO PRAVI SPEKTAKEL
ep sončen dan zadnjo nedeljo v avgustu je I—■pripomogel k odličnemu razpoloženju številnih gledalcev in seveda tekmovalcev na 17. gorski super moto slalomski dirki na Mirni. Dva kilometra dolga proga Zapuže-Stan je bila »branjena« s sedanjimi slalomskimi keglji, ob katerih so morali »motokamikaze« pokazati vse svoje spretnosti, če so želeli doseči čim boljši tekmovalni čas. Vsak premaknjeni
tekmovalcev potegovalo za veliko nagrado Mirne 2000. Seveda tudi te največje športne prireditve na Mirni ne bi bilo, če se ne bi tako, kot vsako leto doslej, izjemno trudili organizator AMD Trebnje, oziroma Organizacijski odbor z dolgoletnim predsednikom Branetom Rokavcem, direktorjem dirke Emilom Lukančičem-Morijem, zvestimi in delovnimi člani Bojanom Kolencem, Tonetom Dimom, Janijem Prosenikom ter številnimi
Nosilci organizacije moto dirke (od leve proti desni): Zupet, Lukančič, Rokavec, ProsenikinDim
kegelj je pomenil »dolgo« sekundo pribitka. Letos je KS Mirna prevzela generalno pokroviteljstvo, saj je Svet KS dojel, da so sedaj že traicionalne dirke izrednega pomena za promocijo Mirne in razvoj turizma v kraju, dirke pa so odmevne tudi v državnem prostoru. Poleg številnih nagrad sponzorjev in pokroviteljev v desetih razredih in seveda pokalov za najboljše, se je 52
privrženci tega atraktivnega športa. Za odlično organizacijo dirke gre vsem navedenim iskrena zahvala. Radovedneži, predvsem bodoči mladi motoristi, so si na prostoru pred Lovskim domom v Zapužah lahko ogledali bleščeče dvokolesne konjičke vseh barv od najlažjega in najmanjšega do najtežjega in najdražjega. Na ogled so se pripeljali z vseh koncev naše dežele. Res paša za očilštevilni poznavalci motodirk
so se to popoldne upravičeno spraševali, kdo ima sploh možnost izboljšati rekord proge izpred dveh let, ki ga je s časom 57,68 sekundne držal Brane Rokavec. Kazalo je že, da nihče, saj je najboljši čas prve vožnje, to je 57,92 sek. dosegel prav Brane. V drugi vožnji pričakovanje, napetost in rekord! Novi rekorder je s časom 57,32 sekunde zopet dosegel Brane Rokavec. Veselje navijačev in aplavz za Braneta. Na tej progi je res nepremagljiv, saj si je to nedeljo privozil že šestnajsto zmago (lani je zaradi padca odstopil).
Razveseljivo je, da sin koraka po očetovih stopinjah. Rok Rokavec, še ne šestletni sin Braneta Rokavca je bil namreč v razredu juniorji do 50 ccm na yamahi PW najhitrejši in si že priboril pokal za 1. mesto in lovorov venec. Tudi letos so veliko znanja in še več poguma prikazali prikoličarji, saj je ob hitrosti in nagibanju sovoznikov gledalcem zastajal dih. Pa srečno tudi drugo leto!
Rezultati mladinci do 50 ccm: 1. Rokavec (Trebnje) 1:50,97, 2. Lajkovič (Ljubljana) 1:52,72, 3. Habat (Trzin) 1:55,37; mladinci do 80 ccm: 1. Katrašnik (Radovljica) 1:40,98, 2. Hlebec (Ljubljana) 1:55,63, 3. Zupet (Šentrupert) 2:29,94; skuterji: 1. A. Leban 2:20,13, 2. M. Leban (oba Koper) 2:26,08, 3. Janežič (Mokronog) 2:30,22; enduro in cross: 1. Eržen (Radovljica) 2:06,15, 2. Podobnik, (Lesce) 2:06,77, 3. Ovčak (Žirovnica) 2:10,29; do 250 ccm: 1. Agnič (Trebnje) 2:20,69, 2. Računica
(Koper) 3:01,42; chopper: 1 Burja (Stahovica) 2:36,58, 2 llnikar 2:48,97, 3. Čeh (oba Trebnje) 3:00,78; veterani: 1 Jesenek (Trebnje) 2:28,55, 2 Sodnikar (Kranj) 2:28,63, 3 Sajovic (Celje) 2:32,48 supersport do 600 ccm: 1 Rokavec (Trebnje) 1:55,24, 2 Benedik (Sp. Lipnica) 2:11,73, 3. Klemenčič (Lukovica) 2:18,08; superbike nad 600 ccm: 1. Žnidaršič (Sežana) 1:59,08, 2. Kranjc (Vodice) 2:06,33, 3. Tapajher (Murska Sobota) 2:10,90; prikolice: 1. Sodnikar/Sodnikar (Kranj) 1:41,98, 2. Kokalj/Kovač (Domžale) 1:50,41, 3. Sitar/Pil ko (Celje) 1:55,21; absolutna razvrsitev: 1. Rokavec 57,32, 2. Žnidaršič 58,94, 3. Eržen 1:01,96.
PREDSTAVITEV DELOVANJA
DRUŠTVA “DAN”
D:
ruštvo “DAN” je že dolgo aktivno v našem okolju, vendar se v občinskem glasilu še ni predstavilo, zato smo predsednico društva, Darinko Šalehar, zaprosili, da njegovo dejavnost predstavi širši javnosti.
Uredništvo Dejavnosti našega društva, ki deluje že 7. leto, so: -organizacija in vodenje športno rekreativnih (aerobiko in pohodništvo) in -drugih dejavnosti (joga in srečanje z zanimivimi gosti). Društvo deluje samostojno: od letne članarine članov in mesečnih prispevkov vadečih.
Ob ustanovitvi društva smo naivno verjeli, da bo glavni vir financiranja vstopnina od srečanj z zanimivimi gosti. Čeprav so našii gostje (dr. Sanja Rozman, Lučka Justin, dr. Pavle Košorok, akadem. slikarka Darja Prelec-Kozina) zahtevali le simbolični honorar, g. Martin Strel, pa se ga je odrekel v korist društva, smo morali to dejavnost zaradi prevelike izgube opustiti.
Bogatejši pa smo postali za spoznanje, da se le malo ljudi želi učiti tega, kako izboljšati svoje življenje. Društvo pa je pridobilo novo vsebino: ni pomembna množičnost, ampak kvaliteta - kvalitetno življenje posameznika, ki to odseva v okolje okrog sebe. Naše dejavnosti predstavljajo naslednje cilje in poti do njih:
JOGA pomeni združevati. Predno naj kaj združimo, je treba spoznati posamičnosti. V resnici pa je že vse združeno, kot je prav, le da človek s svojim umom tega
ne zaznava. Občutki trpljenja, utesnjenosti, razdvojenosti in bolečin vseh vrst nas vodijo v spoznavanje sebe in zavedanje, da je vsak sam ustvarjalec svojega življenja.
Naša vadba joge vsebuje različne pristope in načine, preko fizičnega telesa, do sveta znotraj sebe. Namen tega je vzpostaviti harmonijo znotraj sebe (= zdravje) in s svetom okrog sebe (= srečen človek).
Joga = življenje samo, življenje = učenje, vadba joge = pospešeno učenje. AEROBIKA ponuja zadovoljstvo v usklajenem gibanju telesa z glasbo, omogoča druženje ljudi z istimi cilji in sprostitev (= zadovoljen in sproščen človek).
POHODNIŠTVO je enkraten način, kjer se naravno zadovoljujejo človekove osnovne potrebe: obnavljanje s čisto univerzalno energijo, druženje s soljudmi, medgeneracijsko spoznavanje in sprejemanje, spoznavanje dežele, v kateri prebiva, in hojo, kot primarno človekovo gibanje (= integriran človek).
Vse dejavnosti so primerne za vsakogar, ki se čuti poklicanega in izvanega.
Joga poteka ob ponedeljkih in četrtkih v Domu starejših občanov, aerobika pa ob sredah v telovadnici CIK, od oktobra do junija. Pohodi pa so vsako zadnjo soboto v mesecu, skozi vse leto. Podrobnejše informacije so možne na sedežu društva “DAN” ali pri njegovih članih.
REKREATIVNO DRUŠTVO "DAN" predsednica društva:Darinka Šalehar Slakova 30, Trebnje, tel.07/3044635
TREBANJSKI ROKOMETAŠI NA 01V SYDNEYU
Z uspešnim nastopom Slovenske rokometne repre-
klubaTrimo Trebnje. Jani Likavec, standardni član ekipe in najboljši iz trebanjskega kluba, Roman Šavrič, kapetan domače vrste, in David Imperl, novi član kluba zamenjava za Mustafa Torla, sta
Jani Likavec
zentance na evropskem prvenstvu (5. mesto) se je le-ta uvrstila na olimpijski rokometni turnir. Med njimi so tudi trije rokometaši iz Rokometnega
Roman Šavrič
Davidlmperl
sicer rezervi v reprezentanci, a sta si zaslužila potovanje v Sidney z vestnim izpolnjevanjem nalog v kvalifikacijskem ciklusu in evropskem prvenstvu.
Vsem trem smo zaželeli dobro počutje ter srečno vrnitev domov.