Št- 105. V Gorici, vjsoboto dne 4'oktobra 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden * Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, sjntranje tedanjo opoldne, večerno tzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jomuna ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. r, 6Kajti ako vlada ondi za deseto deželo kak Tohtamiš ali kak Kutluk Belijeve sinove, kaj nam je to mar?« »Tohtamiš bi bil sprejel krščansko vero,« odvrne Matija. »Sprejel ali ne sprejel. Ali se pa mora verjeti onim .psom, ki no spoznavajo Kristusa ?* »Toda za ime Kristusovo se je treba boriti,« odvrne Povala. »In za vitežko čast,« doda Toporčik, kaštelanov sorodnik. »Tudi med nami so taki, ki pojdejo. Gospod Spitko iz Melština ima mlado in ljubljeno ieno, pa je vendar že odšel k Vitoldu.« »To ni nikako čudo,« omeni Janko iz Našana. Ko bi imel tudi najtežji greh na svoji vesti, bode ti na tej vojni vsekako le odpuščen in zveličanje ti je zagotovljeno.« »In slava na veke vekov,« pritrdi Povala iz Ta« čeva. Vojna je vojna, in ako le ni s kakim nečimnikom, pa je še bolje. Timur je premagal svet ter ima sedemindvajset kraljestev pod seboj. To bi bilo slavno za naš narod, ako \>\ ga premagali.« »Čemu ne?« odvrne Toporčik. »Ako bi imel tudi sto kraljestev, naj se ga kdo drugi bojf, ne pa mi. Prav pravite! Ko bi nas bilo samo deset tisoč dobrih suličarjev — pa premagamo svet.« »Ali kateri narod naj spokori šepavca, ako ne naš?« Tako so se pomenkovali vitezi in Zbišek se je čadil, čemu se ga ni poprej polastila volja, odriniti z Vitoldom na divje stepe... Toda takrat po bivanju v Viini je želel še videti Krakov in kraljevi dvor, biti navzoč na viteških igrah, in tudi sedaj je mislil na to, da ga čaka tukaj obsodba in sramota, dočim bi tam v najhujšem slučaju našel le slavno smrt... Toda stoletni Vojtek iz Jeglova, kateremu se je od starosti tresla gtava, čegar razum pa se je tudi vjemal z njegovo starostjo, polije vitezovo strast takoj s hladnim curkom, rekoč: »Bedaki ste. Ali mar ni nihče od vas slišal, da je spregovorila slika Kristusova kraljici, in ako je sam Priloga „3rt»" it. M5. z te 4. oktrtra UDE. c Pevsko in glasbeno društvo vabi gg. odbornike k seji, ki bode v torek ob 6. uri zvečer. — Neimenovan je daroval temu društvu 1 krono. Trgovsko-obrtna zbornica. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev Evg. bar. Ritter-Zahonvja predsednikom in L. Mi-ghettija podpredsednikom trgovsko-obrtne zbornice v Gorici.1* Profesor Berbuč in »zanikernost* deželnih uradnikov. — Da je g. profesor Berbuč dobro plačan deželni odbornik, to je znano; znano je pa tudi, da v slovenskem delu deželnega odborništva„ nItistega«-delat, kakor je bilo pri prednikih. Profesor Berbuč ni sposoben za to, dr. Gregorčič mu je že pred časom prav značilno odrekel sposobnost — pa tudi nima volje (in časa gotovo tudi ne!), da bi se posvetil odbomiškemu poslu s tisto unemo, kakor je neodhodno potrebno. Da g. Kiančič nima potrebnih spo-sobnoatij za dež, odbornika, o tem si je menda tudi sam na jasnem'; pa vsaj voljo kaže. Ker je torej slovenski del deželnega odborništva takorekoč prazen, je umevno, da pade delo, spadajoče v to odborništvo, na uradnike. Da uradniki ne morejo delati čudežev, je umevno samo po sebi, ali neumevno pa je, da dež. odbornik Berbuč zvrača na uradnike krivdo, ako ga pride kdo kaj vprašat, ter govori tako, kakor da zanikernost deželnih uradnikov in deželnega tajnika je kriva, ako se ni šs zgodilo to ali ono. — Mi nismo poklicani, braniti gg. deželne uradnike pred takim očitanjem dež. odbornika, pa tudi hvaliti jih nočemo, ali resnici na ljubo pa moramo povedati, da se je pod pridnim in vestnim g, deželnim tajnikom odpravil iz deželne hiše stari šlendrijan ter se dela hitreje in točneje. Kar je res, je res. Zato se pa nam zdi, da bi bilo bolj na mestu, očitati slovenskemu odborništvu zanikernost ne pa uradnikom, Tam je zanikernost doma. Gosp. odbornik Berbuč naj kot odbornik tudi dela, potem ne bo mogel tožiti o zanikernostt drugih. Z odhodom dr. Turne in dr. Abrama iz dež. hiše je odšlo tudi odborniško delo, uradnikom pa se je delo pomnožilo, in sicer za delo odbornikov! Tako je. Sedaj pa sodi, svet, kedo je zanikern in kdo ni. Past za — nadškofa?? — »Prim. List" pripoveduje v svoji številki od 2. t. m., da ko je nadškof povodom birme v BJhem-bergu šel z vizitacije podružnice Sv. Katarine, je vpila večja družba moških: Zrno dr. Turna, živio naprednjaki, dol s farji! In eden je pristopil celo k nadškofu ter mu zatulil: Dol tudi s škofom! »Prim. List* je naslovil notico, v kateri to pripoveduje, »Liberalna omika", mi pa vprašamo, ali ni morda ta .omika* klerikalna, ali ni morda vsa reč in-scenirana za nalašč tako, tako, da 'A se škofu pokazalo »liberalce* ter ga pripravilo na boj proti njim?! Hm, kdo ve? Vse je mogoče pri klerikalcih. Znano nam je n. pr., kako so se v pismih s ponarejenimi podpisi že delali liberalce, da bi sleparili javnost, in znano je, kako radi posegajo po vsakojakih sredstvih proti naprednjakom!... Sicer pa se nam zdi ta vest že sama na sebi jako neverjetna, in še toliko neverjetniša, ker od birme v Rihembergu je preteklo že nekaj časa — in ako bi se bilo kaj takega zgodilo, kaj pravite, kakšen vzrok bi' bil imel »Prim. List* ali .Gorica" to držati za zobmi toliko časa ? Kolikor jih poznamo, so s takimi rečmi strašno hitri. Da bi kaj takega, kar je naravnost voda na njihov mlin, zamolčali dlje časa, tega pa ne "Wrt!JSfn'o, ifTlfflami menda nikdo ne veruje. Sicer pa že pridemo stvari do dna. Pral se je, ali opral se ni. — Gosp. prof. Berbuč se je pral po »Gorici* in po -»Slov,- Narodu* glede naše notier a njegovem zadržanju v stvari nemške šole v Gorici. Po stari navadi še je postavil na jako komodno stališče: Stvar je bila sprožena pod njegovim prednikom kot članom dež. šol. sveta. Ko je on prišel v dež, šolski svet, je našel fait accompli, pravi čas, postopati proti tej nameri, je bil lansko leto, in če zadene koga krivda, zadene njegovega prednika. Tako g. profesor. Mi pravimo, da je vlada lansko leto sklenila ustanoviti nemško šolo. Ali je bilo o tej stvari govora v dež. šolskem svetu pod Berbučevim prednikom, ne vemo; ako je bilo, smo prepričani, da je storil svojo dolžnost, kakor se je storila v tem pogledu od strani narodno-napredne stranke takoj dolžnost v državnem in deželnem zboru. Ako je njegov glas ostal glas vpijočega v puščavi, so krivi temu c. kr. klerikalci in c. kr. birokrati. Res je, da je vlada sklenila lani ustanoviti nemško šolo, realizirala pa se je vsa ta reč šele pod Berbučem. Ko je prišel prof. Berbuč v dež. šolski svet, je bila njegova sveta dolžnost, v tem vprašanju stati na straži, kakor se je stalo poprej. Ali z odhodom dr. Turne iz dež. šol. sveta je odšla tudi straža s slovenske strani, in realiziranje se je izvršilo brez vsakega odpora v dež. šol. svetu. Kdo pa se bo protivil ali vodil kako protiakcijo, morda prof. Berbuč? Bežite, bežite, saj ga še za nalašč ni bilo k seji, ko sta se imenovali učiteljici za ta dva nemška razreda ter je šlo za to, da prideta na ti mesti dve slovenski klerikalni učiteljici. Bežal je, kar je ugajalo najbolj grofu Gofissu! Profesor Berbuč s svojo pisavo le potrjuje z neverjetno hladnokrvnostjo žalostno istino, da v deželnem šolskem svetu on ni odprl ust proti tej pljuski vsemu dež. prebivalstvu, potrjuje pa tudi, da klerikalna stranka v tem tako važnem šolskem vprašanju ni mignila niti z mezincem. S tem potrdilom pa smo zadovoljni in s tem je stvar pri kraju. Po delih jih spoznavamo. Štrajk v Mirna traja dalje; delavci so ostali pri svojih zahtevah, gospodarji se pa tudi nočejo udati. — V kolikor smo mi poučeni, bi bili gospodarji sami dovolili nekatere olajšave in priboljške, toda s terorizmom pod Kopačevim vodstvom se hočejo pa bojevati. Brez štrajka in brez Kopača bi bili delavci prej dosegli poboljšek. Zdaj prihajajo „s punkeljčki* t u j i delavci v Miren, kjer dobč delo in zaslužek, domačini naj bi pa gledali ali (da govorimo s Kopačem) šli dela iskat »s punkeljčkom« čez rame v druge kraje. Pač žalosten pojav 1 »Prim. List" je priobčil dopis, ki milo javka, da so vsi delavci prestopili v tabor socijalistov. Kaj pa meni, da pojdejo še pod klerikalni jarem, pod katerim bodo pridno plačevali za maše, skrbeli nuncem za bogato bero ttr tako svoje grešne dušice spravljali vsaj v vica če ne v nebesa. — Dopis pa napada i delodajalce, češ," da s"o" vsi liberalci in naprednjaki. To bo morda res, ali kaj potem? Kaj dokazuje to? Pač nič drugega nego da so gospodarji v prvi vrsti uvaževanja vredni možje. Od njih je vse odvisno, torej jer~pblrlBb^o7~glwonG^""lDyjmr pošteno, pametno besedo, ki ne bo v škodo obrti, torej v prid tudi vsem delavcem. Ako bi se delavcem posrečilo, uničiti sedanjo obrt v Mirnu, v sedanjih rokah, potem je pa sploh uničena ondi ta obrt. Sedanji gospodarji so znali tekom let pridobiti krog odjemalcev, katerega ne dobi zopet 999 Kopačev in toliko nuncev. In da so oni to znali, je za mirensko obrt velike važnosti. Uničite to — in uničili ste vse. Le ustvarite zadrugo, ali sedanjih odjemalcev nebo, ker se obrnejo drugam. Drugi pa itak imajo svoje zalagatelje drugod. Kaj torej ? Mi pravimo to-le: Delavci 1 Proč s hujskači iz rdečega in črnega taborja, potem pride lože do poštenega sporazumljenja i Za to jamčimo mi iz vodstva ~- narodno-napredne stranke. Mi smo govorili! Kupčija brez patente pri birmovanju lepo cvete. Pred kratkim smo omenjali, kako prodajajo ob birmi gg. nunci ali od njih nastavljeni ljudje knjižice in take reči za otroke. Seveda gospodje iz farovža za to ne plačajo nikake patente; zategadel pa gledajo debelo kramarji, ki tudi nosijo na prodaj take reči, kako jim pred nosom jemljejo odjemnike posvečeni gospodje in kako drago si pustijo plačati. Navedli smo v tem pogledu naravnost kričeč slučaj. Sedaj pa nam poročajo, da se je vršila taka blagoslovljena kupčija brez patente tudi v Dornbergu ob birmi. Tam je prišla h kramarju ženska, da kupi neko knjižico, ali kaplan je pristopil k njej in jej rekel, naj gre k njemu, da jej da enake knjige, kakor jih imajo drugi otroci. Ženska je seveda šla proč od kramarja in je kupila pri g. nuncu knjižico. Tako delajo, taki so ti »prijatelji ljudstva* v praksi. Ubogemu razprodajalcu, ki plačuje patento, snedo izpred ust že itak borni zaslužek, in še patente jim ni treba plačati! Ali je to krščansko?! Prizadetim pa priporočamo, da se v tej reči pritožijo na pristojno mesto! Kmetijsko društvo v Poljanah nad Škofje Loko je oglasilo konkurz pri ljubljanskem deželnem sodišču; v Poljanah pa je zaprlo svojo prodajalnico. Tako je zopet jeden klerikalnih konsumov poginil, dasi so od pričetka poljanski »katoliki* klicali, da društvo krasno vspeva in da širi slavo poljanske fare v deveto vas! Sedaj se pa kaže to krasno vspevanje! V zadnjih devetih ma-secih so imeli ti zapeljani reveži 4500 K iz- gube ! Med upniki se nahaja tudi slaboznana »Gospodarska zveza«, ki je poljanskemu kon-sumu preskrbovala kavo in sladkor. Njen zastopnik se je še zadnje čase trudil, da bi zajamčil polno plačilo »Gospodarski zvezi*. Hotel je namreč odbornike zamršega kon-suma pregovoriti, da bi za svojo osebo podpisali primerno dolžno pismo. Možje, ki so že pri poljanski posojilnici za ponesrečeni konsum podpisali 24.000 K, v tem slučaju »Gospodarski zvezi" niso hoteli iti v past, na kar je le ta z dolgim nosom odrinila. Omenjeni poroki se nam prav iz srca smilijo; konec bo pač ta, da bodo krvavo pomnili, kda; so prevzeli poroštvo 24.000 kron za nepotrebni poljanski konsum. Te reveže ima na črni svoji vesti dr. Šusteršič I Tako piše »Slov. Nar.«, mi pa to pri-občujemo kot svarilo, naj se kmetje nikar ne dado zapletati v tisto »katoliško" organizacijo, katero uvajajo tudi v naši deželi gospodje iz farovžev s svojimi pomočniki. Na Kranjskem poka klerikalno gospodarstvo na celi črti, pa tudi na Goriškem je počila »kat/ organizacija n. pr. v Št, Petru, v Šempasu. Kmet, varuj se »katoliških* gospodarjev, ako nočeš izgubiti svoj denar ter priti le v luknjo, Občinsko volitve t Ajellu In — d on Grcgorcig. — Nič se ne čudite temu naslovu ! Le poslušajte I »Corriere Friulano" je prinesel iz Ajella dopis, v katerem se pripoveduje, da so zmagali klerikalci pri občinskih volitvah s pomočjo don Gregoreiga, V drugem nazredu namreč je prišel neki Gre-gorcigevec iz Medane v Brdih, ki ima volilno pravico v Ajellu, volit v prilog klerikalcem, in ta je odločil tudi v njihov prilog, kakor se da posneti iz dopisa. Tako je plačal don Grcgorcig dolg onim Ajcllcom, ki so glasovali zanj v peti kuriji pri volitvah v državni zbor, kjer je postal »deputato friulano", Zveza med slov. laškimi klerikalci se pokazuje vedno lepše! Tako je gotovo tudi zanaprej, da jih bomo videvali vedno skupaj na delu, kjer le mogoče. •Corriere* pa se pri tem prav po ne-potrebi jezi nad »mangia-italiani*. Grcgorcig pač ne spada med nje! — Svojo jezo je »Corriere" napačno naslovil. Naslovi naj jo na boga goriških Lahov, na komendatorja Pajerja. "* je kriv. Da je pustil pri volitvah v peti kv iji paralizirati furlansko izdajstvo z glasovi liberalnih Lahov, bi bil don Gre-gorcig padel, vsled česar bi ne bilo sedanjega umešavanja klerikalnih Slovencev v volitve v laških občinah. Tako pa so nastopili v prilog reakcijonarcem v Krminu, in celo v Ajellu je bil slovenski glas nekako odločilen; in tako bodo hodili vedno roko v roki. In to je nemala zasluga velikega komendatorja. Ce se ni še nikdar urezal v svoji politiki, tisti dan v Lenassijevi pisarni se je korenito. To se že maščuje, pa se bo še; kajti ako gre tako naprej, bo kmalu vsa Furlanija klerikalna. Don Gregorcig je postal strašno unet razširjevalec in pospeševalec kierikalizma. Da bi bil kaj storil n. pr. za to, da bi bili imeli dostojno otvoritev Vipavske železnice, za to Odrešenik do nje tako zaupljiv, čemu bi jej bil sveti Duh, ki je tretja oseba v presveti Trojici, manj mi-lostjiv. Za to pa tudi ona vidi bodoče dogodbe, kakor bi 9e vršili pred njo, a ona je rekla...« Tu umolkne ter za trenutek potresa glavo, potem pa nadaljuje: »Pozabil sem, kaj je rekla, toda takoj se tega spomnim.« In jel je misliti, navzoči pa so radovedno čakali, kaj pove, ker je bilo splošno razširjeno mnenje, da kraljica vidi bodoče dogodke. »Aha!« spregovori naposled. Sem se že spomnil. Kraljica je dejala, da bi bilo mogoče premagati pa-gansko silo, ako bi vse tukajšnje vitežtvo odrinilo s knezom Vitoldom nad Šepavea. Toda to je nemogoče, ker krščanski vladarji niso složni med seboj. Treba je Čuvati mejo pred Čehi in Ogri ter pred križarskim redom, kajti nikomur ni moči zaupati. Ako pa le peščica Poljakov odrine z Vitoldom, pa ga premaga Timur Šepavec, ali kateri izmed njegovih bojnih poveljnikov, ker vojakov ima brez števila.« »Saj je sedaj mir,« spregovori Toporčik »in sam red gotovo rad podeli Vitoldu pomoč. Križarji niti ne morejo postopati drugače, ker morajo pokazati svetemu Očetu, da so pripravljeni boriti se s pagani. Dvorniki tudi pravijo, da Kuno Lichtenstem ni prišel toliko radi krsta, marveč radi tega, da se posvetuje v tej zadevi s kraljem.« »In evo — tukaj je!« zakliče začuden Matija. i Resnica!« pritrdi, ozrši se Povala. »Zares je to on. Samo malo časa se je pomudil pri opatu in je moral takoj drugi dan oditi iz Tinjca.« »Gotovo se mu kam mudi,« odvrne Matija v j skrbeh. V tem gre Kuno Lichtenstein mimo njih. Matija ga je spoznal po križu, ki ga je nosil zašitega na plašču, toda on ni poznal niti njega, niti Zbiška, ker ju je videl poprej v čeladah, izpod katerih je bil videti le mali kos lica. Stopajoč mimo njih, je pokimal z glavo Po vali iz TaČeva in Toporčiku, na to pa je spremljan od služabnikov jel korakati po stopnicah v Stolno cerkev. Med tem se oglase" zvonovi, ki prestrašijo jato vran in golobov, ki so imeli svoja gnezda v zvoniku, ter ob enem naznanijo, da se služba božja takoj prične. Matija in Zbišek odideta z drugimi vred v cerkev, nekoliko vznemirjena vsled naglega Lichtensteinovega prihoda. Toda starejši tovariš je bil huje vznemirjen, kajti misli mlajšega je obrnil M-se kraljevi dvor. Zbišek še nikdar v svojem življenju ni videl ničesar tako sijajnega, nego je bila ta cerkev in ta skupina ljudij. Na desni in levi strani so ga obkoljevali naj-odličnejši možje vsega kraljestva, sloveči na zboru kakor tudi v boju. Mnogi izmed teh, kakerih razum je pomogel, da se je oženil veliki knez litevski z lepo in mlado kraljico poljsko, so že pomrli, toda nekateri so še živeli in na te so zrli ljudje z največjim spoštovanjem. Mladi vitez se ni mogel dovolj nasititi s pogledom na krasno postavo Janka iz TenČina, krakovskega kaštelana, v kateri se je združevala stroga resnoba z nepristransko pravičnostjo; občudoval je modra in resna lica drugih velikašev ter mračna lica vitezov z lasmi, prirezanimi tikoma nad obrvi, ki pa so se jim vsipavali na tilniku v dolgih kodrih na ra- mena. Nekateri so imeli na glavah mrežice, drugi pa samo trakove, ki so jim vezali lase. Tujezemski gostje, poslanci kraljev rimskega, češkega, avstrijskega in ogerskega, so bili oblečeni tako sijajno, da so se jim vsi čudili. Litovski knez in bojarji, stoječi na kraljevi strani, so imeli, ne mene" se za poletje in vročino, na sebi kožuhe, podšite z dragoceno krzno. Ruski knezi v široki, neokusni opravi so bili poleg pozlačenih cerkvenih sten kakor nekake bizantinske slike. Toda z največjo radovednostjo je pričakoval Zbišek prihod kralja in kraljice ter se rinil kolikor jo le mogel k ograji pred oltarjem, kjer sta bili pripravljeni za nju dve vajšnici iz rudečega žameta, ker kraljeva dvojica je vedno klečala pri sveti maši. In ni čakal dolgo. Kralj je dospel prvi skozi vrata zakristije; poprej nego je stopil pred oltar, si ga je mogel vsakdo dobro ogledati. Lase je imel črne kodraste, nad čelom nekoliko bolj redke, na straneh za ušesi počesane; lice mu je bilo zagorelo, popolnoma obrito, nos vzbočen in koničast, okrog ust je imel številne vraske, oči majhene, Črne in leskeče, s katerimi se je oziral na vse strani, kakor bi hotel, predno dospe k oltarju, sešteti vse ljudi v cerkvi. Njegovo lice je imelo dobrotljiv, toda ob enem tudi resnoben izraz Človeka, katerega je dvignila sreča nad vse njegovo pričakovanje, ki pa mora misliti neprestano na to, da so vsa njegova dela dobra, in kateri se boji zlobne graje. In uprav radi tega se je zrcalila na njegovem licu in v njegovem kretanju neka nestrpljivost. Lahko je bilo uganiti, da je njegova jeza morala biti nagla in strašna in da je to še zmerom oni knez, ki je ob svojem času vznemirjen s križarskimi spletkami, za- ni imel Časa, ali volitve v Ajellu pa so ga srbele. Se pač čuti že celih 24 ur na dan le »deputato friulano*! Iz Dombcrga. — Dornberško starešinstvo je sklenilo, da se prične letošnja trgatev dne 15. oktobra. Letina obeta biti obilna in kapljica Jako dobra, veliko bolja od lanskega pridelka. Na to opozarjamo domače in oddaljene kupce. Z odprtjem Vipavske železnice je izvoz znatno olajšan, ker se lahko odda vino na tukajšnji železniški postaji. ._ Iz trgovskih krogov nam pišejo, da je skrajni čas, da se poštna filijalka v Gosposki ulici v Gorici spopolni, kar naj bi se zgodilo, kadar se preseli v nove prostore. Na tej fiiijalki se ne more skoro nič oddati nego poštne zavitke. Glode nakaznic je stvar jako dolga. Kdor ima n. pr. v tej filijalki -svoj prostor, dobi tu nakaznice, ali da se mu izplačajo, kakor tudi druga izplačila poštne hranilnice, se mora poslali na glavno pošto, kar je jako zamudno; zgubi se vedno po 1 uro. Dalje vprašujejo, kaj je s telefonično zvezo s Trstom. Še sedaj je nimamo, čeprav je denar že na razpolago. Potrebno je pač, da se v tem oziru stori, kakor je potreba, ter preskrbi za olajšave in hitrost v prometu, zlasti v tem delu mesta, ker tukaj je največji kupčijski promet. Slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naj blagovoli upoštevati ta klic iz trgovskih krogov ter mu ugoditi. izpred sodnijc. — Pred sodniki je stal 18-ietni Andrej Magajna s Cerkljanskega, obdolžen, da je provzročil po neprevidnosti smrt svojega brata Maksimilijana. Na praznik Sv. Janeza Krstnika je streljal iz možnarja, pri tem pa je strel zadel v bližini stoječega Maksimilijana v prsi tako nesrečno, da je vsled ran umrl. Magajna je bil obsojen na 14 dnij zapora radi prestopka osebne varnosti. — 19-letni Furlan Margarit iz Cervi-njana je dobil 6 mesecev trde ječe, ker se je zoperstavljal na dan 29. julija aretiranju obč. redarjev ter jih psoval. — Damijan Višnovie is Trsta, Lah, je star šele 27 let, pa se mu že ne ljubi delati. Prišlo mu je v misli, narediti se slepega ter ranjenega na eni roki. Tako je beračil po Gradišču ob Soči. ali moral je gotovo slabo igrati ulogo slepca, ker redar je hitro spoznal, s kom ima opraviti. Ko ga je hotel prijeti, je slepec spregledal ter bežal, kar se je dalo. Toda redar ga je s pomočjo nekega podčastnika 47. pešp. ujel ter odvedel v občinski zapor. Tu pa je razsajal in razbijal in žugal, da ni kazalo drugače nego poškropiti ga malo. Vseli so cev ognjegascev ter ga pošteno okopali, na kar je dal mir. Za to početje je dobii 8 mesecev trde ječe s postom vsak mesec. Pred okrajno sodnijo je dobil 10 dnij zapora Ant. Gej, kateri je dne 17. pr. m. pred kavarno .Central" porezal gumi na bi-ciklju g. R. Za poškodbo mora plačati 12 K. Podaljšanje poslovne dobe poletnega postnega In brzojavnega nrada .Morsko kopališče Sesljan*. — Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada „Morsko kopališče Sesljan« se je do 15. oktobra t. I. podaljšala. . C. kr. finanžno ravnateljstvo v Trsta nam ja poslalo dve oznanili. Edno se tiče dolžnosti gospodarjev navesti omenjeni oblasti osebe, ki imajo na leto več nego 1200 K dohodkov. Podati je te napovedbe do 30. oktobra 1902. Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so dosegli v. zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1902. tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20, oktobra 1901. do 19. oktobra 1902. Drugo naznanilo se tiče posestnikov hiš, ki so dolžni predložiti davčni oblasti izkaz vseh v hiši stanujočih oseb. Podati je izkaze do 31. oktobra 1902. po stanju dne l. oktobra t, 1. Uzorci za naznanila se dob6 brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.) Ponesrečil je v sredo v Solkanu v papirnici delavec 23-Ietni Fr. Bone. Hotel je namazati cilinder, ali prijela ga je transmisija ter ga preobrnila, da je ostal na licu mesta mrtev. Bralno in pevsko društvo v Št. Audrežu priredi v nedeljo dne 12. t. m. veselico z raznovrstnim programom. Vspored veselice pozneje. Drobiž. — Neki podčastnik se je pečal z nekim dekletom na Gradu. Posledice niso izostale. Pred kratkim je povilo dekle dvojčka, »on* pa je slekel suknjo vojaško ter »šel je po svetu, Bog ve kam"... — Neki Krt s Krasa in neki Fabijan iz Bat sta se stepla. Krt pravi, da ga je nabil Fabijan, ta pa, da ga je Krf. Fabijan je moral celo v bolnišnico. Nedolžen najbrže ni nobeden. — 44-let-nega Nik. Napoletana iz Fare, ki dela sedaj v Podgori, je nekdo nabil, da je pisan po celem životu. Ali kdo mu je zadal te udarce, noče povedati. — Igra razvname živce. To se je zgodilo 3 mladeničem v ulici Vetturini v neki gostilni, kjer so igrali »moro". Iz besed so prešli do pestij. Iv. Ušaj jih je dobil, da je imel dosti. Prišli so redarji, ki so vse skupaj odvedli na glavarstvo, kjer so dva zaprli, enega pa spustili. — Redarstvo je prepovedalo staro navado hoditi povodom godov po hišah gost ter nabirat denar. Prav. — Postaja za izvoščeke tik kavarne „Corso" na korsu F. J. je premeščena na vogel ulice Tre Re v bližino sodnijske palače. — V Gorici se otvori baje v kratkem šesta lekarna. Kcgljaški klub. — Drevi pričetek ob 8. uri v hotelu »Union*. Prosi se polnošte-vilne udeležbe. Prebavne organe se mora najbolj čuvati. Ni ga organa v človeškem telesu, Koji bi s tako neznatnim motenjem tako uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-Iagatelja v Pragi. Ta balsam se ddbiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 2 Razgled po svetu. Nagodba. — Sodi se, da so vsa nasprotujoča si vprašanja med našo in ogersko vlado dognana v toliko, da se more že reči, da je sklep nagodbe smatrati zagotovljenim. Sedaj se gre za to, kako uveljaviti nagodbo potom državnega zbora. Tu pa čakajo Kor-berja največje težave. Tržaške vesti. — V torek zvečer se je razpršila plinova cev v stanovanju mestnega svet. in predsednika mestne plinarne Benus-sija v ulici dei Forni. — Gospa je šla z už'galieo v roki v jedno sob, kjer se je nahajal plin. To je provzročilo eksplozijo in ogenj. Strop se je porušil, vsed česar je udaril ogenj tudi v nadstropje. Soproga Be-nussijeva je močno ranjena po obrazu in na rokah ter ima ožgane lase. — Danes 4. t. m. spustijo v morje vojno ladijo »Babenberg". Vojna ladija »Budapest" je priplula.v tržaško luko prisostvovat temu spuščanju v morje. — Kamnoseki so stopili v torek v štrajk, ker jim gospodarji niso dali niti odgovora na zahtevanje o povišanju plačila. — Sprevodnikom na novi openski železnici se je prepovedalo govoriti slovenski, in sicer plača 5 K globe, kdor se pregreši. Pljusko za pljusko dobivamo od naših sovražnikov v obraz, ali mi se po navadi ne ganemo! — Pevski društvi »Velesila" in »Slava" namerjata koncem decembra prirediti ples, na katerem se bodo prvikrat pevale in razdelile med občinstvo nove pesmice, da se razširijo po okolici, kakor leta 1900 in 1901. — »Ruskij kružok" je imel dne 2. t. m. svoj občni zbor. — Mestni svetovalec Banelli se je odpovedal svojemu mandatu, in tako je prvi okraj zopet brez zastopnika. Društvo »Zvezda* na Dunaju priredi jutri svoj zabavni večer s koncertom v dvorani »\Viener Res3ource", Dunaj, I. Reichsrats-strasse št. 3 (za palačo državnega zbora.) — Pri koncertu bode sodelovala izborna koncertna pevska gospica Ida Schontag-ova z igro na glasovirju in s petjem. Bazne vesti. — Na slov. odru v Ljubljani uprizorijo novo opereto »Amaconka", katero je zložil znani komponist Parma. — V Zagrebu so obsodili že 16 demonstrantov glede izgredov proti Srbom. Dobili so po 1 leto, po 8, 6 ter 1 mesec. — Iz Bosne izvažajo preko Gruža les za burske farme v južni Afriki, in sicer v velikanski množini. — Na Filipinih razsaja kolera tako hudo, da zboli na njej vsaki dan 1000 oseb. Kdor more, beži v gore. — Slovenski operni pevec Naval-Pogačnik je nastopil te dni v Pragi ter žel neizmerno pohvale in priznanja. — Nove baterije havbičarjev se ustanovijo z novim letom 1903. — Za Zolov spomenik se je nabralo doslej 8000 frankov. Narodno gospodarstvo. Xa Goronjc-Avstrljskem. (Konec.) Evo, tukaj se prodaja tirolsko in ogersko vino po 64 kr, liter; tukaj živi mnogo delavstva, ker je veliko podjetij; kjer pa so podjetja in delavstvo, je tudi denar. In kaj naj rečem ? Mar ne bi tudi tukaj naša vina dobro vspe-vala?! Ako bi naša vinarska društva napravila svoje hrame in točila vino, kakor imajo navado Dalmatinci v Trstu in drugodi, mar ne bi se lahko vino tudi za nižjo ceno raz-prodajalo tako, da bi moglo tudi nižje in delavsko ljudstvo seči po njem. Seve da tako vino ne bi vspevalo tukaj, kakor ga navadno naš kmet izdeluje (o tem se je že na nekem shodu na Vipavskem govorilo); moralo bi biti tako, da bi vstrezalo ljudski volji. Vprašanje je pa, če se bi dali naši kmetje združiti v tako društvo, ki bi mu bilo morda edina rešitev? Težko je razvozlati to vprašanje.... ker tu zadenemo že ob gonjo kle-rikalizma proti organizaciji našega kmeta. Skoro v vsaki občini sta po dve stranki, in izmed teh dveh strank je klerikalna sovražna drugi ne le v političnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. To pa je vir nazadovanja našega kmeta. Ko bi klerikalni naš kmet sprevidel svoj položaj, bi poslal poli-tikujoče nunce v cerkev k njihovemu poklicu in oprijol bi se naprednih voditeljev ter bi volil v državne in deželne zastope le take može, ki so zares uneti za blagor kmeta. AH, dragi kmet, dokler te bo politikujoei nune na uzdi držal, si bil in bodeš še stoletja siromak. Kaj ti pomagajo ona katoliška izobraževalna društva, katera so začeli nunci vstanovljati, kaj ti pomaga, ako te nune pelje na grob pokojnega kardinala s svetoznano »Žlindro" in prisegovat zvestobo kardinalovi politiki, katera je tebi največje gorje in ki seje in zanje toliko gorja po vsem Slovenskem? Sodi sam in sprevidiš, da sedanja politika naših nuncev je za kmeta največje gorje, ker on te je držal in te bo držal v temi klerikalizma, v temi nezavednosti. Ce hočeš, dragi kmet, cla ti bo sijalo enkrat milejše puince v tvojem gospodarskem oziru, poprimi se naprednih voditeljev, ker le oni se trudijo odpreti boljši pot tvojim poljskim pridelkom v širni svet, tako, da sprevidiš, da napredna stranka je res napredna, in da stranka klerikalizma je stranka nazadnjaštva, stranka teme. K m c t s k i sin. Opomba uredništva. Radi pri-obcujemo ta iz roke priprostega kmetskega mladeniča došli dopis, kateri smo le v slovničnem oziru popravili, drugače pa pustili, kakor je, ter ga priporočamo v raz misija vanje prizadetim kmetovalcem in drugim v to poklicanim krogom. V mirodilnicah Ant. Mazzoli, Gorica Gosposka ulica in tekata G. Verdi se prodaja vse kemično čiste izdelke za vravnanje vina, kakor tudi kadeča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čelbre itd. klical njihovemu poslancu: »Ti prihajaš k meni s per-gamentom, jaz pa pridem k tebi s kopjem U Toda sedaj je prirojeno vročekrvnost blažila velika in iskrena pobožnost. Ne samo pred nedavnim na ka- j toliško vero spreobrnjeni knezi litevski, marveč že od krščanskih starišev rojeni poljski velikaši so bili ganjeni pri pogledu na kraljevo pobožnost v cerkvi. Pogostoma je odložil vajšnico ter klečal na golih kolenih, pogostoma je dvignil roki kvišku ter jih držal tako dotlej, dokler mu nista omahnili. Vsaki dan je bil najmanj pri treh svetih mašah. Pokritje keliha ter' glas zvončka pri povzdigovanju je spravljal njegovo1 dušo v zanos, da je bil ves poln razkošja in svete groze.! Po končani maši je odšel iz cerkve kakor spre-bujen iz sna miren in dobre volje, in njegovi dvomila so takoj sprevideli, da je v tem hipu najbolje prositi ga bodisi odpuščanja ali darov. ! Jadviga je prišla takisto skozi vrata zakristije. Ko so jo zagledali vitezi poleg ograje, so takoj pokleknili, dasiravno se sv. maša še ni bila pričela, dajaje jej čast kakor kaki svetnici. Tudi Zbišek je pokleknil, kajti med vsemi tukaj zbranimi ni bilo nikogar, ki bi bil dvomil o tem, da stoji pred njim zares svetnica, katere slika bo kmalu krasila oltarje. Zlasti je strogo in spokorno kraljičino življenje bilo že nekoliko let vzrok, da so jej skazovali še razun časti, katera jej gre kot kraljici, še nekako versko čast. Od ust do ust se je širila med gospGdo in narodom govorica o čudežih, katere je delala kraljica. Govorilo se je celo, da je zgolj dotikljaj njene roke ozdravljal bolnike; ljudje, ki niso mogli ganiti ne rok ne nog, so pridobili zopet moči, ako so se dotaknili kraljičine obleke. Verjetne priče so trdile, da so cule! na svoja ušesa, kako je nekoč Kristus spregovoril na njo z oltarja. Kleče na kolenih so jej dajali čast tuje-j zemski vladarji; spoštoval jo je in se bal jo razžaliti pa tudi ponosni križarski red. Papež Bonifacij j-- je imenoval bogoljubno in izvoljeno hčerko svete cerkve. Svet je gledal na njena dela ter pomnil, da se je ta deklica Andegovencev in poljskih Piastov, hči mogočnega Ludovika, vzgojena na najsijajnejšem dvoru in I pozneje najkrasnejša deva na zemlji, odrekla svoje sreče, odrekla svoje prve dekličje ljubezni, da se je zaročila kot kraljica z »divjini« litvinskim knezom, da je tako sklonila pod križ poslednji paganski narod v! Evropi. česar niso mogle storiti moči vseh Nemcev, niti moč križarskega reda, niti morje prelite krvi, to je opravila sama jedna njena beseda. Nikdar še ni apostolska slava obsevala mlajšega in lepšega čela, nikdar še ni bilo združeno apostolstvo s takim navdušenjem in požrtvovalnostjo, nikdar še ni bila ženska krasota združena s tako angeljsko dobroto in s tako tiho udanostjo. O njej so popevali pevci na vseh evropejskih dvorih; v Krakov so dohajali vitezi iz najbolj oddaljenih pokrajin, samo da vidijo to »poljsko kraljico«; kakor zenico svojega očesa jo je ljubil njen narod, kateremu je s svojo poroko z Jagielom povekšala moč in slavo. Samo jedna skrb jo je morila in ž njo vred ves narod, da Bog svoji izvoljeni« tako dolgo vrsto let ni dal potomcev. Toda ko je prešla končno tudi ta skrb, spreletela je radostna novica o izprošenem blagoslovu kakor blisk od Baltiškega do črnega morja in do Karpat ter napolnila z veseljem vse narode te obširne države. Razun križarske prestolnice so sprejeli to novico z veseljem tudi vsi tujezomski dvori. V Rimu so celo zapeli radi tega »Te Deum«. V poljski deželi se je vtrdilo prepričanje, da ta »sveta gospa« doseže od Boga vse, za kar ga le poprosi. In dohajali so k njej ljudje s prošnjo, naj jim izprosi zdravja; dohajali so poslanci iz raznih krajev in dežel prosit jo, naj jim po potrebi izprosi dež ali lepo vreme za žetev, ali srečno košnjo, ali dovolj medu, izobilje rib v jezerih ali množico divjačine v gozdih. Grozni vitezi v obmejnih gradičih in gradovih, Id so se vkvarjali po nemškem običaju z ropom, ali se bojevali med seboj, so vtaknili zgolj na njeno besedo svoj meč v nožnico, spuščali sužnje brez odkupnine, vr čali zaplenjeno čredo ter si podavali roke k spravi. Vsaka nezgoda, vsaka revščina je prihajala pred vrata kraljevega dvora. Njen čisti duh je prodiral v človeška srca, blažil usodo sužnjev, napuh gospode in strogost sodnikov ter se povznašal nalile žarkom sreče, kot angelj pravice in miru nad vso pokrajino. Vsi so pričakovali z utripajočim srcem dan božjega blagoslova. Vitezi so ogledovali pozorno kraljičino postavo, hote po tem ugibati, kako dolgo bodo morali še čakati na bodočega naslednika ali naslednico prestola. Krakovski škof Viš, ki je bil ob enem najizkušenejši zdravnik v kraljestvu, da so je širil njegov sloves celo v tujezemstvo, je dejal, da porod Šo ne napoči tako kmalu; ako so se pa vendarle pripravljali nanj, se je godilo to radi tega, ker je takrat bilo običajno, •Hemaebargova svila* — le pristna, ako se vdobi direktno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld. 14*65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Gurihu. (1) Wilhelmova tekočina za mazanje „Bassorin" e kiv prlviligrovana 1871: 1 vrček 2 K, poštni zavij 15 komadov 24 K. Wi)helmov c. kr, priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se proizvaja jedino le v lekarni Frana Wilhelma c. kr. dvornegra zalagratelja V Neunfilrcheii, Spodnje Avstrijsko. Kot mazilo koristi s tem, Založil in prodaja <|ta~ Anton Ohraska v Čeških Budejovicah, Gymnasialni nI. Odlikovana tovarna tamburfe J. Stjepušin Sisak (Hrvatska). E, Zda 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton PuceU priporoča svojo brivnico v Gorici na Travniku in brivsko podružnico v ulici Tre R$, te Na zahtevo pošilja vsakomur I rezplaf-no ilu-Hlrovano cenike. \fa^ Tovarna je bila '"CV^ odlikovana lotu •H lflUO, na pari/.-kej M-elovuej razstavi ter leta «800. na milenijski razstavi v BudimpeSti. ^ Peter Cotič, i g čevUarski mojster ™ ( v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 pf I priporoča svojo Hj čevljarsko delavnico. ' I i: s Pfaff-ovi šivalni stroji so najbolj!. To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni slroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti živa, toda mi smo po naši več kol 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s PFaffovim. Pfaffovi šivalni stroji Žrlti0/010"lelni ,iobi 5c vedno Pfaffovi šivalni stroji ZStS!za doraa*°rab0 in ^ Pfaffnui (hiallli cfpnii so posebno pripravni za umetno vezenje » I lailUf I oliallll allUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. J Pfaffovi šivalni stroji Jl^t znaaio toli vsak0 lovamo- Nikar naj so no zamudi prod nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje. a ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Borici via luniGipio štsv. i SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnim Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14. •^¦^¦^¦^©•^•^•S^^-St^-^^St^^ Blag. gosp. Piccoli, lekarnar Ljubi n . Pri nekej gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vaše železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Farber e. kr. štabni zdravnik. ItaStelj Štev. 19. V Gorici. G. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 2-40 steklenica. * Božjast, Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sch\vannon-Apoteko, Frank-fuvfc n. M. Čistilna voda J§ # j» 0 0 „Reale« iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti jo toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. da so slavnosti pričele že pred porodom in trajale še po porodu po več tednov. In dasiravno se je kraljica držala nekoliko naprej, vendar je bila njena postava še zmerom vitka in mična. Obleko je imela povsem preprosto. Vzgojena na najsijajnejšem dvoru in naj-krasnejša izmed vseh tedanjih kneginj je imela svoje dni lcaj rada dragoceno tkanino, verižice, biserje, zlate prstane, zlate naramnike, ali sedaj je že nekoliko let nosila redovno obleko ter si je celo zakrivala obraz bojo se, da misel na telesno lepoto ne bi vzbujala v njej nečimerne prevzetnosti. Ko je izvedel Jagielo, da je nosna, si je, prevzet od veselja, zaman prizadeval, naj dovoli, da se okrasi njena postelj z zlatimi tkaninami, z biserji in dragotinami. Ona mu je odgovorila, da se je odrekla že davno vsakemu posvetnemu lišpu, in ker ve\ da ura poroda je pogostoma celo ura smrti, zato hoče v tihi pokorščini sprejeti milost, katero jej je Bog dal. Zlato in dragotine so se uporabile za akademijo, ob enem pa je bilo tudi nekoliko ravnokar krščenih litvinskih mladeničev odposlanih na tujezemska vseučilišča. Kraljica je spremenila samo za toliko svojo vnanjost, da si od tega časa, ko je bila prepričana, da je postala mati, ni zakrivala več lica, ker si je mislila, da se jej ne spodobi več nositi obleko spokornice. Sedaj pa so ogledovali tudi z največjo ljubeznijo njeno mično obličje, kateremu niti zlato, niti drago kamenje ni moglo povečati lepote. Kraljica je šla od zakristijskih vrat polagoma k oltarju s kvišku dvignjenimi očmi; v jedni roki je nesla molitvenik, v drugi j pa molek. Ko je Zbišek zagledal njeno nalik liliji belo j lice, plave oči, črte naravnost angeljske, polne miru. dobrote in milosrdja, mu je začelo srce močno vtri-pati. Znano mu je bilo, da po božji zapovedi mora ljubiti svojega kralja in kraljico, pa ju je tudi ljubil po svoje, tudi sedaj se mu je srce razvnelo v veliki ljubezni, ki ne nastane na povelje, marveč ki izbruhne sama kakor plamen ter združuje v sebi največje spoštovanje, ponižnost in požrtvovalnost. Zbišek je bil mlad in vročekrven, zato pa se ga je polastilo ko-prnenje, storiti kaj za njo; mislil je, da mora kam zleteti ter nesti na prodaj svojo lastno glavo, samo da jej skaže svojo ljubezen in zvestobo. »Pojdem, če je treba, celo s knezom Vitoldom je dejal sam sebi, »saj drugače bi sveti gospej ne mogel vstreči, ko pa tu blizu ni nikake vojne«. Ni mu prišlo na misel, da bi jej mogel vstreči še drugače, nego z mečem, kopjem ali sekiro, pač pa je bil pripravljen planiti sam na vso oboroženo moč Timura Hromega. Takoj po končani službi božji bi bil rad zasedel konja ter se spoprijel, toda s kom? Tega sam ni vedel. Vedel je samo to, da tukaj ne obsedi, da ga palijo roke, da mu gori vsa duša. Pozabil je bil popolnoma na nevarnost, ki mu je grozila, za trenutek je pozabil tudi na Danušo, in ko se je vsled petja v cerkvi končno zavedel, je čutil, da je to »nekaj povsem drugega«. Danuši je bil obljubil zvestobo, obljubil jej je tri Nemce — in to obljubo tudi izpolni — toda kraljica je nekaj več, nego vse druge ženske, in ko je pomislil, koliko vitezov bi hotel pobiti za kraljico, je imel pred seboj cele gore oklepov, čelad, nojevih in pavovih peres ter je čutil, da bi bilo tega vsega še premalo. Med tem ni odtrgal od kraljice svojih očij, spominjajo se v svojem ganjenem srcu, s kako molitvijo naj bi jo počastil, kajti mislil si je, da za kraljico ne velja katerasibodi molitev. Znal je v resnici moliti: »Pater noster, qui es in coelis, santificetur nomen Tuum,« tega ga je bil naučil neki Frančiškan v Viini, toda nemara o tem sam ni ,več vedel, ali pa je nemara že drugo pozabil; dovolj bodi, da ni znal izmoliti vsega »očenaša«. Tudi sedaj je jel ponavljati nekoliko besed, ki so značile v njegovi duši: »Daj naši ljubi gospej zdravje, srečo in vse... pobrini se za njo bolj nego za vse drugo.« In ker je tako molil človek, nad čegar glavo je visela sodba in kazen, radi tega gotovo v vsej cerkvi ni bilo odkritosrčnejše molitve. Po dokončani sveti maši si je mislil Zbišek, da bi mu bilo povsem malo mar, ko bi tudi nastal konec sveta, ako bi mu le bilo dovoljeno stopiti pred kraljico, pasti pred njo na kolena in objeti njene noge. Toda po prvi maši je sledila takoj druga in tretja, na to pa je kraljica odšla v svoje sobane, ker se je navadno postila do poldneva ter se nalašč ni udeleževala truščnih zajutrekov, pri katerih so bile za razvedrilo kralja in gostov prirejene razne igre. Med tem je dospel k Zbišku stari vladika iz Dolgega lesa ter ga pozval h kneginji. »Ti boš pri zajutreku stregel meni in Danuši kot moj dvomile,« mu je rekla kneginja, »mogoče, da se dobi prilika, da razvedriš kralja s kako primerno besedo ali s kakim ugodnim dejanjem ter si s tem pridobiš njegovo srce. Oni Križar pa, ako te pozna, se ne pritoži radi tebe, vide, da mi strežeš pri kraljevi mizi.« Zahvala. Globoko potrti vsled prerane izgube svojega ljubljenega sina oziroma I brata -a se presrenc zahvaljujemo vsem onim, ki so ga tako številno in častito spre- j miii k večnemu počitku. Posebno pa smo dolžni se zahvaFti častiti duhovščini za opetovane tolaž" za časa bole/ni, tolminskim dekletom in | -mladeničem- za-darovane vence in ijo- j spodom pevcem za ginljive žalostinke. Tolmin, dne 20. septembra t»0S. Žalujoči ostali. • • • • Velika zaloga gotovih oblek vsaki vrste in vsake mere. Brez konkurence! # • • Anton Krušič, trgovec In krojaški mojster Vrtna ulica št. 36. Trgovina z železnino »MERKUR" -%r 0©l;|ia, G-rašlca. oosta št@-v- 10 priporoča svojo veliko zalogo najbol)Sega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lita železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, rnotike, kose, srpe, grablje in strojev j vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. •W Tozrtaževa žlindra, najboljše -umetno gnojilo- * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *- Postrežba točna. (Sene nizke. • ••¦••*¦•• • • • • ««••«••••••••• W&s&* HSj Christofle & CJ MMbI c. in kr. dvorni založniki Ziaaka tovarne Znamka tovarua Heinriehhof Dunaj I. Opern Ring" 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. SHr-Ilustrovan cenik na zahtevanje. -*B Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime ChristoHe. •F Or. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodec "!• -~- je sploJno, že 30 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšqje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojaenje prebavne organe in drži t pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld, 9*28 se pošlje velika steklenica ia mala za 75 kr. poStnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. je staro, najprej v Pragi nporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje neeislobe ter ublažujoče deluje na vrofino ter bolečine. V škaMjah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se pošlje */, škatlja ali gld. 1GS % Škatlja. ali gld. 2'30 "/i škatlja, t-li gld. 148 B/2 škatlja, poštnine prosto na vse postaje Avslro-Ogerske. Vsi deli zaboja- Glavna zalega: lekarna B. FRAGNER-ja, c. Itr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, filiala sirana 203, na voglu Spornerove ulice, m potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich. Pontoni in pl. Gironcoli. j jjg" forcTno razpoSilJniiJo po poŠti. — Zaloga v vneli lofcmnuli Av»ti'Q.Qger»hf. —W> JTS\ o te Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ar v Mostu (Urita) Hanns Konrad, hm irterztaiain — Most (Češko) Dobra ura Fiem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Rem. fl. 5*80; srebrna verižica fl. I 20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlale in srebrne svetinje '¦•>* razstav ter tisoče priznalnih pisem llnstro.an cfroik zantonj! Anton Pečenko Vrtna uliea 8 - GORICA - Via (iiardino priporoča Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ;iH ov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gane zrn ar na. Postrežb« poitens Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vziic okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin. s pošto 20 vin. vež. Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. ©P- Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se eim preje oglase kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo. "*"*<¦ Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v LJubljani. tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. II ust 10 vam ceniki so fraiiko na razpolago.