G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , JU N IJ-JU LIJ 1974 LETNIK 23, ŠT. 6-7, STR, 169 - 204 GIP GRADIS Viadukt Skedenj I na avtocesti Hoče—Arja vas. Na sliki bazni steber št. 7 za konzoino gradnjo (gl. besedilo na str. 188) EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM f M f f 1,5 - i f 1,5 V dosedanjih srečanjih smo obdelali steklarska de­ la, predvsem večje, zahtevnejše zasteklitve in stene iz kaljenega stekla, v nekaj naslednjih pa bomo po­ drobneje spoznali keramičarska dela in dejavnost, ki dopolnjuje le-ta dela. Tako vam želimo predstaviti zahodnonemško firmo KERAM-CHEMIE, ki je ena izmed petih vodilnih pod­ jetij Evrope s področja proizvodnje keramičnih plo­ ščic in fazonskih komadov za bazene, živilsko indu­ strijo in petrokemijske objekte, kot tudi druge ob­ jekte, kjer tehnološki postopki zahtevajo podne in stenske obloge iz bazo-kisiinske in proti mrazu od­ porne keramike. KERAM-CHEMIE je poleg tega največje podjetje na svetu za protikorozijsko zaščito, s svojimi izdelki pa se pojavlja na vseh petih kontinentih. Ogledali si bomo v naslednjem naše nove reference in to: — pololimpijski bazen 25,00 X 12,00 m pri Hotelu Maestoso v Lipici, — bazen enakih izmer v Zdravilišču Laško, — bazen pri Hotelu KOMPAS v Kranjski gori, — Centralno kopališče, Ljubljana, — termoelektrarno v Tripolisu, Libija. V E S T N I K ŠT. 6-7 — LETNIK 23 — 1974 VSIBINA-COMTIIHTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings PAVEL ŠTULAR: Raziskave in razvoj varjenih kovinskih elementov v gradbeništvu 170 Investigations and development of welded metal elements in buil­ ding construction ALOJZ SEVER: Lastnosti mikroaeriranih m a l t ............................................................. 179 The characteristics of microaerated mortars DESANKA SPASOJEVIČ: Vloga, ekonomski pomen in mesto našega gradbeništva v zadnjih letih 186 Our building industry in last years, its importance and economical meaning (Konec) Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises . . .Novice iz kolektivov: GIP G r a d is ................................................................................................189 SGP P r im o r je ........................................................................................... 189 Cementarna T r b o v l j e .......................................................................... 190 GP T ehnika ................................................................................................191 IMP L ju b lja n a ........................................................................................... 191 SGP Slovenija c e s t e .................................................................................. 192 Nove knjige J. SUSA: New books L K o d e l j aj poškodbe in sanacija objektov, poškodovanih med po­ tresom v Skopju leta 1963 .................................................................. Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews Anotacije iz jugoslovanskih r e v i j ......................................................... 193 Vesti iz ZGIT Slovenije VALENTIN MARINKO: News from ACI of Slovenia Tehnični predpisi za gradbeništvo............................................ .... • 194 Strokovni ogledi oktober 1974 — januar 1975 .................................... 195 Sanacija doma inženirjev in tehn ikov................................................. 195 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JANEZ G JURA: Informacija o komprimaciji kamnitega nasipa v Črnotičih . . . . 197 K naslovni s l i k i .................................................................................... 188 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. B ogo Fatur Uredniški od bor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž.. Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din Raziskave in razvoj varjenih kovinskih elementov v gradbeništvu* * UDK 624.014.25 DR. PAVEL STULAR, DIPL. IN2. UVOD Skladno z razvojem uporske tehnike varjenja se razširja njeno področje uporabe v svetu in tudi v Jugoslaviji. Posebej velja omeniti področje grad­ beništva. Ne gre samo za bolj ali manj avtomati­ zirane stroje za varjenje paličnih, tračnih, mrežnih in prostorskih jeklenih armatur v armirano beton­ skih gradnjah; gre tudi za uporsko točkovno zvar­ jene elemente kovinskih konstrukcij kot na primer nosilcev v jeklogradnji. Ker se je v Jugoslaviji v zadnjih letih razširila uporska tehnika varjenja v pomembnem obsegu v gradbeništvu, je v tem pri­ spevku opisanih nekaj primerov. V zvezi s proiz­ vodnjo gradbenih varjenih elementov pa se pojav­ ljajo problemi ne samo v izdelavi, ampak tudi v kvaliteti in kontroli v okviru ekonomsko in tehnič­ no ustreznih rešitev. 1.0 NOSILCI IZ HLADNO OBLIKOVANIH PROFILOV (HOP) 1.1 Ekonomske in tehnične prednosti V zadnjih letih so se pričeli pojavljati na na­ šem tržišču v vedno večjem številu HOP profili,"* ki so uporabni tako pri nosilnih jeklenih konstruk­ cijah kot pri nenosilnih gradbenih elementih, oknih, vratih, stenskih oblogah in podobnih gradbenih iz­ delkih. Profili debeline nad 2 mm se izdelujejo iz toplo valjanih trakov, iz vseh vrst konstrukcijskih, nelegiranih in legiranih jekel. V gradbeni kon­ strukcijski praksi se za zdaj v glavnem uporabljajo jekla trdnosti 37— 52 kp/mm2. Pri rabi profilov pod 4 mm debeline se občutno zmanjša teža konstrukcije; valjanih profilov stalno primanjkuje, teži pa se tudi k serijski izdelavi lah­ kih jeklenih gradbenih elementov. Iz teh vzrokov smo pred kratkim zgradili v Sloveniji (tudi s sodelovanjem Zavoda za varjenje) novo tovarno, TRIMO v Trebnjah na Dolenjskem, ki izdeluje konfekcijsko strešne veznike in nosilne stebre ter uporablja sodobno tehniko spajanja, predvsem uporsko točkovno varjenje in varjenje v zaščiti COž (1) (2) (3) (4). * Raziskave so sofinancirali: Sklad »Borisa Kidri­ ča«, Železarna Zenica, Trimo Trebnje in Zavod za var­ jenje. ** Proizvod Železarne Jesenice. Posebno pri sistemu predalčnih nosilcev se je elektro uporsko točkovno varjenje izkazalo kot iz­ redno ekonomično. Sorazmerno visoke nosilnosti točk hitro zadostijo strižnim silam v vozliščih, toda profili morajo biti tako oblikovani, da omogočajo strižno obremenitev. Sistem predvsem ustreza za serijsko proizvodnjo montažnih gradbenih elemen­ tov. Trenutno na ta način izdelujejo serijsko toč­ kovno varjene nosilce — strešne veznike v razpo­ nih 12, 15, 18 in 20 m, pri čemer je teža konstruk­ cije hal 22— 23 kp/m2, pri obtežbi strehe 190 kp/m2, izrabljajoč zvišano mejo plastičnosti hladno oblikovanih profilov. V teži so zajeti tudi nosilni stebri. Sicer pa so v svetu znani prihranki na masi konstrukcije, izdelane iz hladno valjanih profilov v prihranku od 20 do 60 % na masi različnih kon­ strukcijskih elementov; tako tudi v SFRJ. Pri teh rešitvah igra sodobna tehnologija var­ jenja, predvsem uporskega, veliko vlogo. Primer­ java stroškov v din/m pri 25000 m zvarov na leto na strešnih veznikih kaže, da se stroški pri uporovnem varjenju, računani na razdobje od enega do deset let, gibljejo od 10,9 do 4,4 din/m, pri obločnem var­ jenju v zaščiti CO2 pa od 14,2 do 5,5 din/m; pri opti­ malni izrabi varilnih naprav pa so razlike v ko­ rist uporskega varjenja še večje (1). 1.2. Točkovno uporsko varjeni predalčni nosilci 1.2.1 L a b o r a t o r i j s k i p r e i z k u s i s t a ­ t i č n e t r d n o s t i t o č k o v n o z v a r j e ­ n i h s p o j e v (5) Namen preizkusov je bil najti največjo nosilno silo Pmax ene točke, enostrižnega spoja, pri naj­ ugodnejših parametrih varjenja na pločevinah de­ belin 1— 5 mm brez površinske obdelave in kvali­ tete ČN 22 in ČN 25. Iz diagrama na sliki 1 je razvidno, da je pri spajanju pločevin 1 + 1 mm maksimalna nosilna sila ene točke 814 kp, pri spajanju pločevin 4 + 4 pa več kot 5000 kp. Iz diagrama je razvidna pri­ merjava rezultatov z nekaterimi inozemskimi; naši so nekoliko boljši verjetno zaradi uporabe pločevin z visoko mejo plastičnosti (5). o Iz diagrama na sliki št. 2 (5) je namreč raz­ vidno, kako vpliva meja elastičnosti pločevine na s lika l S lika 2 nosilno silo ene točke; z večanjem meje plastično­ sti se pri istem jeklu nosilnost točke zvečuje; pri tem je paziti, kar je važno za izvajalce in projek­ tante lahkih jeklenih konstrukcij, da meja plastič­ nosti na primer jekla ČN 25 kljub garanciji variira med 24— 28 kp/mm2. Zanimivi so rezultati iz diagrama na sliki št. 3 (5); iz njega vidimo hitri porast Pmax v odvisnosti števila točk v spoju in debeline pločevine. Razlika v nosilnosti med enotočkovnim in dvotočkovnim spojem je razmeroma velika in raste z debelino pločevine. Pri spojih s štirimi oziroma petimi toč­ kami postaja ta razlika vse manjša in je skoraj konstantna pri vseh debelinah pločevin. Za kon­ struktorja je ta podatek važen iz dveh razlogov: — statično nosilnost spoja ne povečujemo sa­ mo s številom točk, temveč je večkrat uspešneje povečati nosilnost z izbiro pločevin večje meje pla­ stičnosti; — nosilnost večtočkovnega spoja zelo hitro ra­ ste z debelino pločevin; zaradi tega ni najbolj eko­ nomično varčevati samo z debelino pločevine ali profilov. 1.2.2 P r e i z k u s i i n i z v e d b a i z b r a n e g a p r e d a l č n e g a n o s i l c a Na podlagi rezultatov tehnoloških in konstruk­ tivnih raziskav večih tipov nosilcev so bili izdelani trije predlogi izdelave točkovno varjenih nosilcev — strešnih veznikov (1, 2, 3, 4). Opisali bomo samo en primer točkovno varjenega veznika s kotnim profilom kot diagonalami (slika 4). To je predalčni nosilec z ustreznim trakom, katerega tlačna pasnica je zaprt škatlasti prerez iz enega »omega« profila, ki je bil zaprt z jeklenim pločevinastim trakom. Natezna pasnica, kakor tudi natezni trak je bil navzven odprt U-profil (HOP), diagonale pa iz brez­ končne kače iz kotnih HOP profilov. 1.2.3. P r e i z k u s i n o s i l n o s t i z v a r n i h t o č k o v n i h s p o j e v na o p i s a n e m n o s i l c u Paralelno s preskusi, opisanimi v točki 1.2.1, smo pri izbranih parmetrih varjenja varili točkov­ no nosilec, nato pa ga razrezali in preiskali trdnost točk v vozliščih (4). Vozlišča smo varili s tremi točkami, razpore­ jenimi v liniji in 4 točkami v kvadratu. Iz naslednje tabele je razvidno, da je na debe­ lini pločevine 3,2 mm v vozlišču strižna trdnost treh točk v liniji za približno 40 °/o višja kot štirih točk v kvadratu (glej tudi poglavje 1.2, slika 4). Preizku­ šanje Štev. Porušna /var. obtežba F . rau F .ef _ * c f Fef točk kp cm 3 cm3 kp/cm3 Frač 1 4 2200 2,46 4,31 510 1,753 2 4 2600 2,46 4,15 627 1,688 3 4 2900 2,46 4,31 673 1,753 4 3 4750 1,845 3,41 1392 1,848 5 3 3400 1,845 2,95 1152 1,6 6 3 3700 1,845 2,91 1271 1,577 1.2.4 M e t a l o g r a f s k e p r e i s k a v e Glede na preoblikovanje profilov v hladnem v vozliščih so bile izvršene še metalografske pre­ iskave zvarov (3, 4). Vzorci za metalografski pregled so bili odvzeti po sredini srednje z varne točke (od 3 točk v liniji) in sicer: — vzorec, odvzet po sredini srednje zvarne točke prečno na zdolžno smer nosilca; prerez je razviden iz slike 5a; opazna je neprevarjenost zvar­ ne leče v dolžini okoli 1/3 njene dolžine. V zvarni leči se nahajajo pore in oksidni vključki (slika 5b), — vzorec odvzet po sredini zvarne točke v vzdolžni smeri nosilca; iz slike 6a je spet razvidna neprevarjenost v dolžini 1/3 zvarne leče; iz slike 6b pa so na mestu nepreverjenosti razvidni ok­ sidi, poleg njih pa razpoke, usmerjene pravokotno na neprevarjeni stik, — vzorec, odvzet ob srednji zvarni točki preč­ no na vzdolžno smer nosilca zaradi eventualnih razpok, nastalih zaradi dodatne hladne deforma­ cije U-profila; iz slike 7 je razvidna le ena razpoka globine 0,7 mm v toplotno vplivanem zvarnem ma­ terialu U-profila. Na enak način je bilo odvzetih več vzorcev, pri katerih pa ni bilo opaziti razpok. Slika 8 prikazuje neenakomerno pregret osnov­ ni material v toplotno vplivani coni U-profila na zvarni leči; med pločevinama se nahajajo ostanki oksidov. Slika 9 Glede na napake, ki jih je odkrila metalografija, smo smatrali, da je porušna obtežba tako izdelanih zvarnih točk na modelih v merilu 1 : 1 daleč nad zahtevano nosilnostjo tako, da zaradi le ene odkri­ te razpoke na dodatno hladno deformiranem U-pro- filu ni potrebno pred uporskim varjenjem profile toplo oblikovati. V ostalem pri mehanskih preizkusih modelov v merilu 1 :1 do porušitve niso zvari počili kljub maksimalnim lokalnim deformacijam. Vozlišča so se porušila šele pri obremenitvi 12200 kp (sl. 9). Pore in ostanki oksidov so bile posledica ne­ zadostnega čiščenja kontaktnih površin, neprevar- jenost pa posledica neustreznih parametrov. Te vrste napake so pri ustrezni obdelavi ozi­ roma izbiri varilskih parametrov odstranljive. 1.2.5 K o n t r o l e k v a l i t e t e z v a r n i h t o č k 1.2.5.1 Sodobne smeri Iz dokumenta, ki je plod mednarodnega sode­ lovanja (6), sledi, da do sedaj a) ni nobene sistematske ocene številnih siste­ mov kontrole in avtomatske korekcije kvalitete točkovnih zvarov, čeprav so kontrolni sistemi že komercializirani; b) noben sistem kontrole in korekcije kvalitete ni idealen za vse aplikacije točkovnega varjenja. Kritična ocena kvalitete različnih sistemov pa je nujna za učinkovito uporabo v industrijski praksi. Iz pregleda kontrolnih sistemov je razvidno, da gre za take sisteme, ki posredno določajo kvaliteto zvarnih točk. Ti sistemi kontrole in korekcije so bolj vezani na nastavitev in obdržanje varilnih pa­ rametrov pri varjenju kot so tok, odvod toka (pri dveh ali več točkah), pritisk elektrode, čas varjenja, obraba elektrod, razdalja točke od roba pločevine, debelina in čistost površine pločevine. Torej gre v prvi vrsti pri teh sistemih za direktno kontrolo delovanja stroja in prek nje za indirektno kontrolo kvalitete zvara. Samo opisana indirektna kontrola zvarnih točk pa ne zadošča za kontrolo kvalitete nosilnih zvar­ nih točk v konstrukcijah, čeprav ni brez pomena. Zato bomo navedli način kontrole nosilnih zvarnih točk v opisanem primeru, upoštevaje, da smo izbrali optimalne varilne parametre in da stal­ no občasno kontroliramo proizvodnjo, če so para­ metri obdržani. Pri tem še ne gre za uporabo va­ rilnih strojev, v katere bi bili vgrajeni opisani sistemi kontrole in korekcije. Pomanjkljivosti neporušnih metod kot na pri­ mer rentgenske na točkovnih zvarih, so znane. Če­ prav smo se ukvarjali tudi z raziskavami uporab­ nosti ultrazvočne kontrole uporsko zvarjenih točk, bi bila taka kontrola v opisanem primeru predraga in še vedno tehnično premalo efikasna (7). Zato smo se v našem primeru odločili za final­ no kontrolo v kombinaciji s statistično metodo kontrole, ki spremlja proizvodnjo. Na izbranih vzorcih pregledamo: — nosilnost zvarnih točk — dimenzije zvarnih točk — veliko in malo os zvame leče; premer od­ tisa elektrode do pete; globino vtisa; razmik med pločevinama, ki se varita — makrografijo prereza skozi zvarno lečo. Navedene kriterije smo določili na podlagi kri­ terijev nekaterih laboratorijev v ZDA in Švici (8) ter na podlagi lastnih laboratorijskih in modelnih raziskav, ki smo jih v tem prispevku delno opisali; kriteriji za debeline 3,2 mm + 3,2 mm so, kot sledi: — za nosilnost zvarnih točk na debelini ploče­ vine 3,2 mm se zahteva 3128 kp (minimalno 2690 kp) — globina vtisa mora biti manj od 0,8 mm, razmak med pločevinama pod 0,16 mm, mala os zvarne leče manjša od 4,8 mm, velika os manjša od 10.2 mm in premer elektrod na peti minimum 9,5 mm. 1.2.5.2 K o n t r o l n i r e z u l t a t i Če ocenjujemo kontrolne rezultate na številu 300.000 zvarnih točk, od katerih je bilo po stati­ stični metodi izbranih 1200 za kontrolo nosilnosti in dimenzij zvarnih točk (0,45 °/o) in 220 za makro- grafske posnetke (0,1 %>), so rezultati kontrole na- slednj i : a) dosežena nosilnost je bila v vseh primerih daleč nad zahtevano b) dimenzije zvarnih točk so bile 90 % v ustreznih mejah; 10 °/o pa pomeni le majhne pre­ koračitve navzdol in navzgor prek postavljenih meja c) iz makrografskih pregledov so bile ugotov­ ljene naslednje napake: — središčna neprevarjenost v povezavi z lun- kerjem ali brez njega — središčni lunker — pojav dveh leč (zelo redko). Glavni vzrok za navedene napake, ki so bile ugotovljene, je bila ne dovolj očiščena površina pred varjenjem. Središčni lunker se pojavi, ker po­ vršine niso razmaščene. Verjetnost, da pride do po­ java središčnega lunkerja samo zaradi razlike vo­ lumna med talino in strjenim stanjem, je manjša, ker so oblike lunker jev zaokrožene. Središčna ne­ prevarjenost nastane predvsem zaradi površinskih oksidov, ki onemogočajo spajanja med površinama. Pojav dveh leč povzroča neenakomerna povr­ šinska onesnaženost, do katere pride zaradi moč­ nejšega segretja zvarne točke na mestih večje elek­ trične upornosti, to je na mestih močnejšega one­ snaženja površin (oksidi, maščobe). Ne glede na opisane vrste napak, katerih ne­ kaj tipičnih primerov je razvidnih iz slike 10, je 2.0 SOČELNO OBŽIGALNO UPORSKO VARJENJE REBRASTEGA BETONSKEGA JEKLA (ČBR) 2.1 Uvodne ugotovitve Zaradi vedno zahtevnejših gradenj se vse več uporablja rebrasto betonsko jeklo visoke trdnosti. Jugoslovansko betonsko jeklo ČBR 40 z mejo plastičnosti pomirjenega jekla med 47— 50 kp/mm ima v primerjavi z inozemskimi betonskimi jekli iste trdnosti posebno visoko vsebnost ogljika med 0,40 % — 0,56 %>, pri tem silicija med 0,15 % — 0,35 %> (nizko) in mangana med 0 ,7 0 % in 1,0 % ; garanti­ rana je minimalna meja plastičnosti 40 kp/mm2. Na kratko bomo opisali ekonomske prednosti sočelnega obžigalnega varjenja betonskega jekla v primerjavi z drugimi postopki, ki smo jih izraču­ nali na osnovi lastnih raziskav (9). Nato bomo na kratko poročali tudi o tehničnih rezultatih kvali­ tete zvarnih spojev, pogojenih z navedenimi vseb­ nostmi legiranih elementov. 2.2 Ekonomske prednosti Primerjali bomo naslednje postopke varjenja: a) ročno obločno varjenje: sočelno in prekrovno b) plamensko varjenje pod pritiskom e) sočelno obžigalno uporsko varjenje. Raziskali smo tudi termitno varjenje, vendar cene pri laboratorijskem načinu dela in pri »malo­ serijski inštitutski« izdelavi kalupov ne zdržijo pri­ merjave z rezultati točnejših meritev pri drugih postopkih varjenja (tudi na terenu). Primerjalni rezultati porabe časa, porabe ma­ teriala in energije in stroškov za izdelavo enega Slika 10 bilo po vsestranski presoji po opravljenih preizku­ sih dovoljena uporaba, čeprav z opozorilom, da gre za napake, ki bi jih proizvodnja lahko preprečila. Medtem so zgrajeni številni objekti iz opisa­ nih elementov kot dodatni dokaz, da bi bili sleher­ ni strožji kriteriji kontrole pogojeni s predrago iz­ delavo in predrago kontrolo. Kljub uporabi sistemov, ki smo jih navedli kot posredne metode med varjenjem v poglavju 1.2.5.1, je jasno, da brez končne kontrole nosilnih zvarnih točk ne gre. zvara na betonskem jeklu premera 22 mm so raz­ vidni iz tabel 1— 4 (9). Tabela 1: Poraba časov za varjenje betonskega jekla 0 22 mm v minutah P o s t o p e k v a r j e n j a Paze dela . sočelnoročno prekrovno ročno sočelno obži­ sočelno plamensko pod pritiskomobločno obločno galno priprava robov 3,15 0,25 3,80 3,40 čas varjenja 2,36 7,06 2,05 3,65 pomožna dela 5,20 3,50 1,75 1,60 skupaj čas/zvar 10,71 10,81 7,60 8,65 časovni odstotek 140 °/o 142 % 100 °/o 114 «/o Tabela 2: Poraba materiala in energije za 1 zvar P o s t o p e k v a r j e n j a Energija M aterial sočelno ročno obločno prekrovno ročno obločno sočelno obži­ galno sočelno plamensko pod pritiskom C.,H_, 30—40 1 — — 320—350/1 °ž 60—70 1 — — 310—330/1 mini­ agregat 1,25 kWh 1,76 kWh — malna transformator 0,87 kWh 1,23 kWh 2 kWh — število 2,1 kosa 4,9 kosov elektrod 0 3,25 0 4 — — Tabela 3: Stroški na zvar 0 22 mm v din P o s t o p e k v a r j e n j a Cene sočelno obločno sočelnoobži­ galno sočelno plamenskoročno obločno prekrovno podpritiskom delo 10,71 10,81 7,60 8,65 material 1,44 1,69 1,00 4,01 skupaj odstotek 12,15 12,50 8,60 12,66 za pri­ merjavo 141 °/o 145 «/o 100 % 147 °/o Tabela 4 P o s t o p e k v a r j e n j a Odstotek v ceni, k i sočelnoročno obločno obločno sočelnoobži­ galno sočelno plamensko odpade na prekrovno pod pritiskom delo 88,2 % 84,5 «/o 88,4 % 86,2 °/o material 11,8 «/o 13,5 % 11,6 »/o 31,8 %> Iz navedenih rezultatov v tabeli sledi, da je so­ čelno obžigalno uporsko varjenje daleč najbolj ekonomično. Njegove prednosti so še naslednje: — priprava za varjence skoraj ni potrebna — varilca hitro 'naučimo da kvalitetno dela — čas trajanja je zelo kratek. Pomanjkljivosti pa so: — zelo težko je varjenje na terenu in v legah. 2.3 Tehnični rezultati raziskave 2.3.1 V a r j e n j e Na stroju za sočelno obžigalno varjenje (razvoj in izvedba stroja na Zavodu za varjenje SRS) je bilo varjeno rebrasto betonsko jeklo ČBR 40 19 in 22 mm. Pred obžiganjem so se zvarni robovi predgreli do rdečega žara, nato pa je sledil normalni varilni petek. Omeniti moramo, da stroj ni bil programi­ ran. Zato je varilec odgovarjal za izvedbo na osnovi izbranih parametrov (10) (11). 2.3.2 P r e i z k u s i t r d n o s t i Rezultati so razvidni iz tabele 5. Lom je nastopil izven zvara. Tabela 5 Prem er palice (m m) Natezna trdnost (kp/m m !) Mesto loma 19 72,8 V osnovnem materialu 72,5 v osnovnem materialu 22 73,0 v osnovnem materialu 72,9 v osnovnem materialu 2.3.3 P r e i z k u s i n a u p o g i b Rezultati so razvidni iz tabele 6. Jasno je, da bi bili koti upogiba še večji brez pojava razpoke, če bi bil stroj programiran. Toda kljub temu smatramo, da so doseženi koti več kot ustrezni, čeprav so rezultati posameznih preizku- šancev raztreseni v širokih mejah. Tabela Prem er palice (mm) Prem er trna Upogibni kot 19 D = 5a 45 65 70 35 22 D = 5a 70 35 * TVC = toplotno vplivana cona. V tej zvezi je vprašanje, ali ni pregibni kot, ki ga zahtevajo jugoslovanski predpisi za rabo rebra­ stega betonskega jekla za armirani beton (Uradni list SFRJ, št. 39/1965 — dodatek in št. 16/1968 — dodatek) pretiran? (90° pri upogibu brez poprave napak in 22,5° pri povratnem upogibu v umetno staranem stanju) Zahodno nemška norma DIN 1045 zahteva za jeklo njihove kvalitete Ill-a (ki ustreza našemu ČBR 40) upogibni kot 60° pri trnu D = 4d na sočelno obžigalno uporovno zvarjenem spoju, eški predpisi ČSN 051121 za sočelne spoje sploh ne predvidevajo upogibnega preizkusa. U pogibnl kot v "/o Mesto loma nad 60° 67 lom v TVC* brez napak v osn. mat. 67 brez napak v osn. mat. brez napak v TVC Ker je upogibni preizkus samo tehnološki pre­ izkus brez neposredne zveze z dimenzioniranjem gradbenih elementov in ker je jeklo ČBR 40 name­ njeno samo za statično obremenjene konstrukcije, je jugoslovanski predpis glede upogibnega kota očitno pretiran; tudi iz tehnoloških vidikov ne vzdrži objektivne ocene. Pri upogibnem preizkusu sicer odkrijemo napake v materialu, posebno na zvarnem spoju, toda če so te napake pomembne, se pri upogibnem preizkusu pojavijo že pri dosti manjših kotih (pod 60°). Dodajmo še: tehnološko je za ČBR 40 zahteva za upogibni kot 90° še toliko bolj nevzdržna, ker ČBR 40 v primerjavi s podobnimi inozemskimi jekli vsebuje relativno visok odstotek ogljika (0,30— 0,56 odstotka v odvisnosti od premera); npr. sovjetsko podbno jeklo A-III ima ogljika maks 0 ,37% , če­ škoslovaško podobno jeklo pa le 0,25 % . Povišani ogljik zvišuje trdnost in trdoto zvarnega spoja, zmanjša pa njegovo preoblikovnost (duktilnost), ki pa v zvezi s statiko armirano betonskih konstruk­ cij ni bistvena karakteristika. Važno je, da je zvar kompakten, tj. brez napak in trdnostno ter struk­ turno tak, da ustreza najstrožjim obremenitvenim zahtevam v danem primeru. Zato bi bilo treba nujno spremeniti citirane jugoslovanske predpise na osnovi predloga, kakor sledi: Sočelni z varni spoji na rebrastem betonskem jeklu ČBR 40, morajo, ne glede na način varjenja, do pojava prve razpoke zdržati naslednje upogibne kote: Premer Premer Upogibni palice trna kot do 16 mm 5 d 60° nad 16—25 mm 5 d 45° nad 25—40 mm 5 d 30° Preizkušancem, varjenim ročno obločno in pol­ avtomatsko s podložko pred upogibnim preizkusom zvara ne pobrusimo. Preizkušance varjene obžigalno uporovno, pla- mensko pod pritiskom in termitno na zvaru pobru­ simo do debeline palice. 2.3.4 P r e i s k a v e l i n i j e s p a j a n j a na e l e k t r o n s k e m m i k r o a n a l i z a t o r j u Dobro poznana razogličena linija spajanja, ti­ pična za sočelno uporsko zavarjene spoje, predstav­ lja mesto nižje trdnosti. Zanimalo nas je, v kakšni meri pride med varjenjem do odgora poedinih le- giranih elementov. Zato smo vzorce jekla premera Diagram št. 2 v i t i j ućek prehodna cona l i n i j a s p a ja n ja 40 mm preiskali na elektronskem mikroanalizator- ju (10). Izvršena je bila linijska analiza prek linije spajanja v dolžini 1880 //. Analiza je bila vsebnost silicija in mangana, čeprav bi bila vsebnost oglji­ ka še bolj interesantna, toda se na našem analiza­ torju ni mogla ugotoviti. Na diagramu 1 je prikazana linijska analiza na silicij in mangan v pregreti coni ob liniji spajanja. Rezultati kažejo, da so Si in Mn enako jasno po­ razdeljeni v feritu in perlitu. Poedini maksimumi vsebnosti mangana in na tistih mestih minimumi silicija so opaženi tam, kjer so vključki v materi­ alu. Z ozirom na porast mangana in padec silicija na teh mestih zaključujemo, da gre za MnS vključke. Na diagramu 2 je prikazana linijska analiza vsebnosti silicija in mangana na liniji spajanja. V primerjavi z diagramom 1 opažamo majhno zniža­ nje vsebnosti mangana (linija, ki kaže vsebnost mangana, se na nekaterih mestih prekriva z linijo, ki kaže vsebnost silicija). Bistvenega znižanja in neenakomernosti v vsebnosti legiranih elementov ni liniji spajanja ni. Slika 11 prikazuje fotografijo analiziranega mesta, slika 12 pa mikroskopski videz. 2.4 Problem kontrole Glede kontrole smo v tem primeru istega mne­ nja kot v opisanem primeru v poglavju 1.0. 3.0 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Opisani primeri nedvomno dokazujejo tehnič­ ne in ekonomske prednosti elektro uporsko varje­ nih gradbenih elementov. V članku ni bilo mogoče informirati še o mnogih drugih primerih proizvod­ nje elektro uporsko varjenih elementov, pomemb- Slika 11 Slika 12 nih za gradbeništvo kot npr.: ravninska in prostor­ ska jeklena armatura, jeklene in aluminijske cevi in ostali profili, ki jih izdelujejo na sodobnih linij­ skih in delno avtomatiziranih varilnih strojih KO­ VINAR Jesenice, ROG Ljubljana, ALPOS Šentjur, AGROSTROJ Ljubljana, STOL Kamnik itd. Iz navedenih rezultatov elektro uporskega var­ jenja v gradbeništvu sledi, da sta kvaliteta in kon­ trola zvarjenih spojev predvsem ekonomsko vpra­ šanje, posebno za statično obremenjene zvare. Tudi na navedene primere bi mogli razširiti ugotovitve mednarodno izdelanega dokumenta o varjenju, (12) ki opozarja na pretiravanje v kon­ troli v zvezi z ekonomiko in produktivnostjo izde­ lave varjenih konstrukcij in elementov upoštevaje rezultate dolgoletnih raziskav. V tem smislu so do­ daten dokaz za dosedanje prestroge kriterije v kon­ troli zvarov sodobni uspeli rezultati preizkusnih metod, npr. COD (COD = Crack Opening Displace­ ment) za ugotavljanje začetka in širjenja razpok v zvarih kot najnevarnejših napak. Osnova novih preizkusnih metod je teorija mehanike loma, oz. lomna žilavost. V naših primerih so mehanske preiskave trd­ nosti do porušitve v dejanskih razmerah dokazale visoko trdnost in nosilnost zvarnih točk in poma­ gale določiti opisano zadovoljivo kvaliteto zvarnih točk oz. zvarnih spojev. LITERATURA 1. G. Dennin: Konstruktivni in tehnološki proble­ mi pri izdelavi varjenih lahkih nosilcev. Varilna tehni­ ka, Ljubljana 18 (1969) 4, str. 70—77. 2. S. Gorup: Konstruktivni in tehnološki problemi pri izdelavi lahkih točkovno varjenih nosilcev, Varilna tehnika, Ljubljana 20 (1971) 2, str. 27—33. 3. G. Dennin, S. Gorup, P. Štular, M. Velikonja: Študij preiskave lahkih varjenih jeklenih nosilcev montažnega tipa. Raziskovalna naloga Zavoda za var­ jenje, Ljubljana, maj 1971 4. G. Dennin, S. Gorup, P. Štular, M. Velikonja: Točkovno varjeni predalčni nosilci in nosilni stebri iz hladno valjanih profilov. Poročilo št. 450/KO-70. Razi­ skovalna naloga Zavoda za varjenje, Ljubljana, de­ cember 1969. 5. M. Vidmar: Statična nosilnost točkovno zvarje­ nih spojev. Varilna tehnika, Ljubljana, 20 (1971) 2, str. 33—37. 6. Pratique recommandee pour 1’evaluation de la qualite des systemes de contröle d’execution et de correction en soudage par resistance par points. Dok. IIS/IIW-417-72 (ex dok. III.-457-72). 7. M. Miličevič: Uporaba ultra zvoka za neposred­ no kontrolo točkastih uporovno zvarjenih spojev. Di­ plomsko delo št. 1132/65, maj 1965 (Zavod za varjenje, Ljubljana in Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana). 8. Regulationsvorschriften nach Taylor, Wirf eld et Co., Waren/Ohio in Brown Boweri, Baden/Schweiz. 9. I. Limpel: Ekonomika varjenja betonskega je­ kla (Primerjava stroškov varjenja po posameznih mož­ nih postopkih). Varilna tehnika, Ljubljana, 21 (1972) 3, str. 72—75. 10. I. Limpel, R. Pečar, P. Štular, M. Velikonja: Problem varjenja in varivost ČBR jekel, I. in II. faza. Poročilo št. 1955/71, Raziskovalna naloga Zavoda za varjenje, Ljubljana, december 71. 11. M. Velikonja, I. Limpel, P. Štular, R. Pečar: Problem varjenja i varivosti Čelika ČBR 40, Zavod za varjenje, Ljubljana. Posebna publikacija Metalurškega inštituta »Hasan Brkič«, Zenica, junij 1973. 12. Commentaires generaux sur la classification des assemblages soudes en vue du contröle de qualite. Dok IIS/IIW-415-72 (ex. dok. XV-309-71). U D K 624.014.25 :62.001.5(497.1) G RADBENI V E S TN IK , LJU BLJA N A , 1974 (23) ST. 6-7, STR. 170—178 P. Stular: RAZISKAVE IN RAZVOJ VARJENIH KOVINSKIH ELEMENTOV V GRADBENIŠTVU V članku sta obravnava dva primera elektro upor- sko varjenje elementov v gradbeništvu: elektro uporsko točkovno varjeni strešni vezniki iz hladno valjanih je­ klenih profilov (HOP — profili Železarne Jesenice) in na različne načine varjena palična betonska armatura iz rebrastega betonskega jekla ČBR 40 (Železarna Zenica). Rezultati slone večinoma na raziskovalnem, razvojnem in kontrolnih delih Zavoda za varjenje SRS za potrebe gradbenih podjetij in kovinsko predelovalne industrije gradbenih kovinskih elementov (v SFRJ). Poseben po­ udarek je na problemih kvalitete in kontrole izdelave elektro uporsko zvarjenih spojev v industrijski in gradbeniški praksi v okviru tehnično in ekonomsko zadovoljivih rešitev. Lastnosti mikroaeriranih malt UDK 666.971.32 1. UVOD Z novimi, tehnološko zelo izpopolnjenimi siste­ mi betoniranja gradbenih objektov, predvsem pa z zmanjšanjem števila delovnih faz do finalne izde­ lave objekta izgublja malta kot klasičen vezni in zaščitni element konstrukcije na svoji veljavi. Gle­ dano s strani proizvodnje vedno novih in novih gradbenih elementov, ki v zgrajenih betonskih konstrukcijah predstavljajo toplotno izolativno za­ ščito, pa problem veznega sloja med temi elementi, tj. malte, ostane še vnaprej zelo aktualen. Podobno kot pri betonu, kjer tehnologija izde­ lave, transporta in vgrajevanja nezadržno napre­ duje, se tudi pri malti, sicer v nekoliko manjšem obsegu, tehnološki postopki vedno bolj in bolj izpopolnjujejo. Transportiran j e in nanašanje malt s pomočjo črpalk je skoraj v celoti izpodrinilo kla­ sičen način prenašanja malt in ometavanja. Seveda pa novi tehnološki postopki, predvsem pa pogoji v pogledu kakovosti in ekonomike, zahte­ vajo korenite spremembe klasične sestave malt. Eden od takih posegov v sestavo sveže malte, ki vsestransko izboljša njene lastnosti, tako v svežem kakor v otrdelem stanju, je mikroaeriranje malt. Mikroaeriranje malt je v razvitih zahodnoevrop­ skih državah sestavni in neobhodni del tehnologije pripravljanja malt, medtem ko si pri nas zelo po­ časi utira pot. Mikroaeriranje malt je mogoče doseči z doda­ janjem kemijskega dodatka-aeranta, ki ima to last­ nost, da v svežo maltno mešanico med njenim pri­ pravljanjem uvede ustrezno količino stabilnih mi- UDC 624.014.25:62.001.5(497.1) G R A D B E N I VES TN IK , LJU BLJA N A , 1974 (23) NR. 6-7, PP. 170—178 P. Stular INVESTIGATIONS AND DEVELOPMENT OF WELDED METAL ELEMENTS IN BUILDING CONSTRUCTION Two examples of resistance welded element in the building construction are presented in this article: resistance spot welding of bents from cold formed steel profiles (HOP profiles of Iron-works, Jesenice) and rod concrete armature from ribbed concrete steel ČBR 40 (Iron-works, Zenica) welded in various pro­ cesses. The results refer mostly to the research, deve­ lopment and control works of Zavod za varjenje SRS (Welding Institute) in sense of needs in building en­ terprises and metalworking industry of building metal elements (in S.F.R. of Yugoslavia). The special empha­ sis attributes to the quality problems as well as to the control of resistance welded joints execution in industrial and building construction praxis with regard to the technical and economical satisfactory savings. A LOJZ SEVER, D IP L. IN Ž . kropor. Te mikropore ne nastanejo v malti zaradi kemijskega učinkovanja aeranta, temveč izključno zaradi fizikalnih vplivov (mešanja). Doziranje do­ datka se nanaša na količino veziva v malti in se običajno giblje med 0,1 in 0 ,5 % . Pri nas se za mikroaeriranje malt uporablja plastoaerant za malte Sigma cementol, izdelek TKK ■— Tovarne kemičnih izdelkov in proizvodnja krede, Srpenica. S tem izdelkom so bile izvajane tudi vse preiskave, obravnavane v nadaljevanju tega član­ ka. Preiskave so bile izvršene v Zavodu za razi­ skavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. 2. IZBOLJŠANJE LASTNOSTI MIKROAERIRANIH MALT 2.1 Lastnosti svežih malt Učinek plastoaeranta Sigma-cementola je v sveži maltni mešanici raznovrsten. Dispergivni uči­ nek dodatka in močno znižanje površinske nape­ tosti vode omogočita, da postane sveža mikroaeri- rana malta: — stabilna v pogledu homogenosti ni nagnje­ na k segregaciji in sedimentaciji neposredno po zamešanju; —- izredno sprijemljiva s podlago in obdelav- na; zmanjšan je odpad, še posebno s stropnih in drugih površin, kjer je zaradi neravnin v zidu po­ trebno ometavati v debelejših plasteh; — plastična, istočasno pa je količina vode zelo zmanjšana, kar ugodno vpliva na mehanske last­ nosti otrdelih malt; -—• obdelavna in transportibilna tudi pri upo­ rabi peskov, kjer je delež zrn, manjših od 0,2 mm, zelo nizek; — zelo primerna za strojno transportiranje sveže malte v horizontalni in vertikalni smeri, ka­ kor tudi za strojno ometavanje; istočasno je lahko količina veziva, ki je s strani proizvajalca strojne črpalke predpisana kot obvezna, delno zmanjšana (ca. 10 °/o); — sposobna za doseganje homogenosti pr: krajšem času mešanja; — zanimiva v ekonomskem pogledu, saj omo­ goči prihranek v malti (vezivo in pesek) in sicer za toliko, kolikor je uvedenih mikropor (ca. 10 do 15 %). 2.2. Lastnosti otrdelih malt Izboljšane lastnosti svežih malt vplivajo pozi­ tivno tudi na izboljšanje lastnosti otrdelih malt. Zaradi sprememb v strukturi veziva tj. v razvrstitvi in prekinitvi kapilarnih por postanejo mikroaeri­ rane malte: — odpornejše proti vplivom delovanja zmrzo­ vanj a-odtajevanja, — odpornejše proti vplivam delovanja mete­ orne ali druge vode, ki površinsko ali difuzijske vpliva na malto. 3.0 REZULTATI IZVRŠENIH PREISKAV 3.1 Vpliv mikroaeriranja na vezanje cementa Plastoaerant Sigma cementol delno vpliva na podaljšanje začetka in konca vezanja cementa. To zavlačevanje vezanja cementa znaša pri običajnih dozacijah ca. 30 min. do 1 ure, glede na etalon. Tudi občutno prekoračenje predpisanih dozacij ne vpli­ va na bistveno podaljšanje časa vezanja cementa. Rezultati preiskav vezanja anhovskega cementa PC 25z450 z različnimi količinami plastoaeranta Sigma cementola so prikazani v tabeli št. 1. Apnena malta 1 : 3 0,6 % 1,2 °/o Sestava sveže malte Enota brez Sigma Sigmadodatka cemen­ cemen­ tola tola Apno kg/m3 398 371 350 Cement kg/m3 — — — Voda kg/m3 380 339 320 Prostom, teža kg/m3 1970 1825 1724 Vodovezivni faktor — 0,96 0,92 0,92 Razlez stožca cm 17,8 18,0 18,0 Poroznost vol. °/o 5,2 11,2 19,1 Količina sigma cementola na težo cementa Vezanje začetek cementa konec teža “/o ur min ur min e ta lo n 3 0,4 3 59 0,2 3 35 4 30 0,5 3 56 4 41 1,0 4 48 6 03 1,5 4 53 6 38 2,0 5 11 9 36 Tabela 1: Vpliv plastoaeranta Sigma cementola na začetek in konec vezanja cementa 3.2 Vpliv mikroaeriranja na lastnosti svežih malt Kot je že v poz. 2.0 rečeno, vpliva povečanje mikroporoznosti svežih malt na znižanje količine veziva in vodoveznega (v/v) faktorja pri sicer ne­ spremenjeni konsistenci sveže malte. Znižanje koli­ čine veziva ze naj izrazitejše pri podaljšani in apne­ ni malti, kjer znaša ca. 10 °/o medtem ko pri ce­ mentni malti znaša to znižanje ca. 5 °/o. Zviševanje mikropor v sveži malti vpliva prav tako na zniža­ nje vodoveznega (v/v) faktorja in sicer najizrazi­ teje pri podaljšani malti. Pri podaljšani malti zna­ ša znižanje v/v-faktorja ca. 15 do 30 % v odvisnosti od količine uvedenih mikropor, medtem ko je pri cementni in apneni malti nižje in zaša ca. 4 %>. Po­ drobni rezultati preiskav so zbrani v tabeli št. 2. Kot je znano, vplivajo na količino uvedenih mikropor v sveži malti številni faktorji, med kate­ rimi so najvplivnejši: — vrsta in sestava mineralnega agregata, ob­ lika in površinske lastnosti njegovih zrn, predvsem pa delež zrn pod 0,2 mm; — vsebnost in vrsta veziva, njegova sestava zrnavosti ter površinske lastnosti zrn; — konsistenca sveže malte; — čas in intenzivnost mešanja sveže malte; — temperatura sveže malte; — vrsta in količina doziranega plastoaeranta. Kot je razvidno iz rezultatov, prikazanih v ta­ beli 2, je pri sicer enakih materialnih in proizvod­ nih pogojih potrebna pri apneni malti trikrat večja količina plastoaeranta Sigma cementola za dosega­ nje iste stopnje mikroporoznosti, kot pa pri ce- Podaljšana m alta 1 : 1 : 6 Cementna m alta 1 : 4 brez 0,3 °/o Sigma 2,0 8/o Sigma brez 0,2 "/» Sigma 0,4 "/1 Sigma dodatka cemen­ cemen­ dodatka cemen­ cemen­ 225 tola 223 tola 198 tola tola 225 223 198 397 381 376 341 292 198 235 215 221 2141 2086 1784 2220 2120 2101 0,76 0,65 0,50 0,59 0,57 0,59 17,8 18,0 18,0 18,0 18,2 18,5 0,8 9,5 23,0 5,5 12,0 18,6 Tabela 2: Vpliv mikroaeriranja na spremembo lastnosti in sestave svežih malt s pomočjo plastoaeranta Sigma cementola mentni malti. Pri podaljšani malti pa je zaradi več­ je vsebnosti veziva potrebno količino Sigma ce- mentola za doseganje iste poroznosti glede na apneno malto še povečati. 3.3 Vpliv mikroaeriranja na lastnosti otrdelih malt Strukturalne spremembe veznega kamna v otrdeli malti zelo ugodno vplivajo na izboljšanje fizikalnih lastnosti malt, ki jih z njihovim nanaša­ njem na zid želimo doseči. Te strukturalne spre­ membe, ki so odvisne od količine in velikosti umet­ no uvedenih mikropor, vplivajo predvsem na spre­ membo strukture in razporeditve kapilar v otrde­ lem vezivu. Pri podaljšani in apneni malti 10 in 20 °/o mi- kroporoznost bistveno ne vpliva na znižanje tlačne in upogibne trdnosti v primerjavi z etalonskimi vrednostmi. Pri cemetni malti pa so te razlike že občutnejše in so pri 20 %> poroznosti malte za ca. 25 °/o nižje od etalonskih. Rezultati preiskav strižne trdnosti otrdele mal­ te, vgrajene med dva opečna elementa pa izkazu­ jejo pri vseh vrstah preiskanih malt (apnena, po­ daljšana, cementna), da mikroaeriranje malt ne znižuje strižne trdnosti oziroma jo pri cemetni mal­ ti še celo občutno poveča. Ker je strižna trdnost otrdele malte ena od zelo važnih mehanskih lastno­ sti otrdelih malt, predvsem zaradi prevzemanja ho­ rizontalnih sil, je ta ugotovitev še posebej po­ membna. Mikroaeriranje apnenih, podaljšanih in ce­ mentnih malt ne vpliva bistveno na spremembo njihove vododržnosti. Pregled rezultatov mehanskih trdnosti in vo­ dodržnosti otrdele apnene, podaljšane in cemetne malte, je prikazan v tabeli št. 3. Osnovni namen mikroaeriranja malt je v tem, da postane otrdela malta predvsem odpornejša proti atmosferskim vplivom. Ta odpornost se iz­ raža v rezultatih komparativnih meritev kapilar­ nega dviga pode, vpijanja vode, vodotesnosti in od­ pornosti proti zmrzovanju — odtaljevanju otrdelih malt z in brez dodatka plastoaeranta Sigma cemen- tola. Rezultati vseh teh meritev so zbrani v tabeli št. 4 in 5. Kapilarni dvig vode do konstantne višine je bil merjen na apneni, podaljšani in cementni malti pri starosti malte 28 dni. Čeprav pri apneni in ce­ mentni malti ni bistvenih razlik v višini kapilarne- Apnena malta 1 : 3 Podaljšana malta 1 : 1 : 6 Cementna m alta 1 : 4 Lastnosti otrdelih 0,6 °/o 1,2 «/. 0,3 °/o 2,0 °/o 0,2 "/• 0,4 "/• m alt Enota brez Sigma Sigma brez Sigma Sigma brez Sigma Sigmadodatka cemen­ cemen­ dodatka cemen­ cemen­ dodatka cemen­ tola tola tola tola tola tola cemen- Poroznost sveže malte vol. —°/o 5,2 11,2 19,1 0,8 9,5 23,0 5,5 12,0 18,6 Prostorninska teža kg/m3 1680 1550 1450 1910 1830 1840 2160 2080 2010 Tlačna trdnost po 28 dneh kp/m2 5,6 10,9 5,5 96,1 86,8 82,3 444 375 327 Upogibna trdnost po 28 dneh kp/cm2 3,0 2,9 2,3 22,0 22,0 20,6 83,5 72,3 68,1 Strižna trdnost po 28 dneh kp/cm2 0,30 0,37 0,63 6,4 3,5 5,1 7,5 12,5 17,0 Vododržnost tež —°/# 1,57 1,59 1,51 1,20 1,82 1,78 3,4 3,1 3,3 Tabela 3: Vpliv mikroaeriranja na mehanske lastnosti in vododržnost otrdelih malt s pomočjo plastoaeranta Sigma cementola Lastnosti otrdelih malt Enota Apnena malta 0,6 ®/o brez Sigma 1 : 3 1.2 «/o Sigma Podaljšana malta 0,3 %> brez Sigma 1 : 1 : 6 2,0 °/o Sigma Cementna malta 0,2 •/• brez Sigma 1 : 4 0,4 . Mikroaerirana podaljšana malta s stopnjo porozno­ sti ca. 20 vol. — %> ustreza po izmerjeni vrednosti, difuzijskega prehoda apnenemu ometu, s stopnjo poroznosti ca 10 vol. — % ustreza podaljšani malti, medtem ko se neaerirana podaljšana malta po iz­ merjenem rezultatu že približuje vrednostim ce­ mentnih ometov. Rezultati preiskav propustnosti vodnih par so prikazani v tabeli št. 6. 4.0 GRAFIČNO PROJEKTIRANJE SESTAVE SVEZE MALTE Kakovost otrdele malte je podobno kot kako­ vost otrdelega betona prvenstveno odvisna od vred­ nosti vodoveznega faktorja (v/v) in od stopnje nje­ ne mikroporoznosti. Količina umetno uvedenih mi- kropor v svežo malto pa je pri isti plastičnosti in istem v/v faktorju (enak razlez malte) obratno- sorazmerna s količino veziva v malti. Z zniževa­ njem vrednosti v/v faktorja se ob povečanju količine mikropor v sveži malti ustrezno znižuje količina veziva, plastičnost pa pri vseh teh spremembah ostane nespremenjena. Ker pa je stopnja mikropo­ roznosti sveže malte vedno odvisna od istih ka­ zalcev, prikazanih že v poz. 3.2, se lahko za cen­ tralne maltarne, kjer se proizvodni proces in upo­ rabljani osnovni materiali ne spreminjajo, določijo medsebojne korelacije med količino veziva, koli­ čino plastoaeranta Sigma cementola, poroznostjo sveže malte in v/v faktorjem in služijo kot osnova za grafično projektiranje sestave svežih malt. V diagramih št. 1, 2 in 3 so prikazane labora­ torijsko ugotovljene omenjene korelacije in sicer na apneni, podaljšani in cementni malti. Pri izdelavi malt so bili uporabljeni naslednji osnovni mate- % % K g / m 5 količina Sigma-CEMSNTCLA poroznost sveže malte vsebnost cementa Diagram št. 1: Vpliv plastoaeranta za malte Sigmo-CEMENTOLA na znižanje vrednosti vodocementnega /v/c/ faktorja in vBbnosti cementa ter na uvajanje mikropor v cementni malti konstantne konsistence — — . količina Sigma-CEMEIJTOLA — — poroznost sveže malte — vsebnost apna Diagram št.3= Vpliv plsstoaeranta za malte Sigma-CEMENTOLA na znižanje vrednosti vodoapnenega A/a / faktorja in vsebnosti apna ter na uvajanje mikropor v apneni malti konstantne konsistence riali: hidratizirano apno Solkan, cement Anhovo PC 25z450, mineralni agregat kremenčev pesek iz Murske Sobote in plastoaerant Sigma cementol. Malte so bile pripravljene strojno po RILEM. Kon­ sistenca svežih malt je bila konstantna, razlez stož­ ca sveže malte je znašal ca. 18 cm. V diagramu št. 1 je prikazan grafični postopek za določitev sestave sveže malte pri izbranem v/c faktorju 0,38. Iz odčitkov na posameznih krivuljah sledi, da je potrebno za izdelavo sveže malte plastične kon­ sistence (razlez stožca 18 cm) 313 kg cementa, 1,4 % plastoaeranta Sigma cementola in da bo ta malta pripravljena po RILEM načinu mešanja izkazovala ca. 40 vol ~°/o por. Podoben je postopek tudi za določitev sestave sveže apnene ali podaljšane mal­ te, le da pri podaljšani malti dobimo na ordinati celotno količino veziva, ki ga potem v danem raz­ merju razdelimo na cement in apno. Kot je iz predhodnega tolmačenja razvidno, je grafični postopek za določitev sestave sveže malte zelo enostaven in hiter. Istočasno pa je potrebno ponovno poudariti, da morajo biti za zanesljivo projektiranje sestave sveže malte korelacijske kri­ vulje posebej določene za vsako vrsto osnovnih materialov, način pripravljanja in želeno plastič­ nost sveže malte. 5.0 ZAKLJUČEK Izvršene preiskave mikroaeriranja apnenih, podaljšanih in cementnih malt s pomočjo plasto­ aeranta za malte Sigma cementola dokazujejo, da % ? , o f l ,5 i l.o. o , 5 ' % Kg/m- ♦ 4 o 3 o i o l • • • i količina Sigma-CEMENTOLA poroznost sveže malte vsebnost veziva /apno:cement = 1:1/ Diagram št. 2: Vpliv glastoaeranta za malte Sigma-CEMENTOLA na znižanje vrednosti vodovezivnega /v/v/ faktorja in vsebnosti veziva ter na uvajanje mikropor v podaljšani mal t i konstantne konsistence je mogoče s stopnjo poroznosti ca. 10 do 15 vol % doseči v sveži in otrdeli malti naslednje učinke: — lažje pripravljanje, transport in ometava- nje, U D K 666.971.32 G R A D B EN I V E S T N IK , LJU BLJA N A , 1974 (23) ST. 6-7, STR. 179—185 A. Sever: LASTNOSTI MIKROAERIRANIH MALT Članek podrobno obravnava dodatek za mikroae- riranje malt Sigma cementol, ki ga izdeluje TKK Srpe­ nica. To je sredstvo za izboljšanje lastnosti svežih in otrdelih malt. Podane so tehnične karakteristike in recepture ter načini doziranja. Prikazani so v tabelah in grafikonih rezultati preiskali na Zavodu za raziska­ vo materiala in konstrukcij v Ljubljani. — odpornost proti atmosferskim vplivom, — ekonomičnost predvsem zaradi znižanja ko­ ličine veziva in mineralnega agregata za količino umetno uvedenih mikropor v malto. UDC 666.971.32 Gradbeni vestnik, L jubljana, 1974 (23) NR. 6-7, PP. 179—185 A. Sever: THE CHARACTERISTICS OF MICROAERATED MORTARS The paper treats in detail the additive for mi­ croaeration of mortar Sigma Cementol, which is made by Chemical Industry Srpenica. It is a compound de­ stined for quality’s improvement of fresch and harde­ ned mortars. The tehnical data and recipes are given, as well as the dosing manners. There are shown the tables and graphic figures of results, obtained in the Institute for material and structures research in Ljub­ ljana. Vloga, ekonomski pomen in mesto našega gradbeništva v zadnjih letih (Konec) UDK 624:33 III. EKONOMSKI REZULTATI GRADBENE DEJAVNOSTI Kot je prikazano v prejšnjih poglavjih, zavisi poslovanje gradbene dejavnosti od neštetih fak­ torjev, ki delujejo izven nje, in na katere ne more neposredno vplivati. Predvsem se to nanaša na ob­ seg predvidene in realno ocenjene investicijske po­ trošnje in na njeno usmeritev. Dalje, na razvoj in možnosti odgovarjajočih sektorjev gospodarstva, da zagotove realizacijo te porabe. Zato je gradbeništvo kondenzator kvantitete.in kvalitete povpraševanja. Pri nas se je povpraševanje po gradbenem prostoru spreminjalo tako po kvaliteti kot po kvan­ titeti, in je gradbeništvo temu primerno formiralo svoje kapacitete. Neprekinjenost povpraševanja v dejavnosti podjetja je bila eden izmed činiteljev, da se je v posameznih obdobjih pojavil primanjkljaj ali višek kapacitet, zato' je bila potrebna prožnost proizvodnje kot pogoj za rentabilno proizvodnjo. Gradnjo je predvsem spremljalo stalno po­ manjkanje nekaterih materialov, kadrov in organi­ zacije. Kljub temu so bile vse težave gradbeništva v razvoju, ki je moralo izvajati izredne naloge iz­ gradnje in oblikovanja ekonomskega razvoja, pre- moščene. V planu visokogradenj se je naše gradbe­ ništvo vključilo tudi v tržišče stanovanjske izgrad­ nje, posebno nizkogradnji pa je uspelo, da s po­ membnim delom osvoji tuja tržišča. Pogoji gospodarjenja, rezultati in delitev (s posebnim ozirom na obdobje 1969 in 1970) V prejšnjih poglavjih so bili prikazani nekate­ ri pomembni pogoji, ki zagotove gradbeno proiz- DESANKA SPASOJEVIČ, D IP L. EK. vodnjo: investicije kot pogoj obsega dejavnosti, vključevanje delovne sile, deloma tudi mehano- opremljenost. Pri tem pa zahteva aktualnost pro­ blema plačevanja in zagotovitve obratnih sredstev posebno raziskavo, ki se na tem mestu ne bo obrav­ naval, ker je to problem, ki ga je treba obravnavati znatno širše in z veliko pozornostjo, saj je to isto­ časno problem številka ena. Gradbena proizvodnja je že po naravi svoje dejavnosti imela vrsto težav pri očuvanju položaja v primarni delitvi, kar pomeni, da je morala cene svojih proizvodov obdržati v takih strukturnih od­ nosih, preko katerih bi bili zagotovljeni predvsem normalni osebni dohodki in akumulacija. Toda ti niso bili večkrat ustvarjeni v ustrezni meri, zato je mesto delavcev, zaposlenih v gradbeništvu, z ozirom na pogoje gospodarjenja, težo dela in od­ govornost v glavnem pod splošnim povprečjem v gospodarstvu, posebno pa z ozirom na nekatere druge veje gospodarjenja. Proces akumulacije, tj. dela akumulacije, ki nadomešča potrebe za uvaja­ nje proizvodnje ob večji uporabi opredmetenega dela (mehanizacija n oprema) je šel znatno počas­ neje, s čimer je bilo zavirano aktiviranje investicij na splošno. Rezultate gospodarjenja, prikazane po zaključ­ nih računih po makrokazalcih za gradbeništvo in v odnosu na celo gospodarstvo je mogoče oceniti iz naslednjih korelacij (glej tabelo 6). Očitno je, da daje gradbeništvo ustvarjanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka vedno večji prispevek, glede lastnih usmeritev (večja uporaba opredmetenega dela) pa ni bistveno spre­ menilo svojih odnosov, saj je v petih letih dvignilo svojo udeležbo le za 1 poen. Odtod slede tudi po- Tabela 6 Udeležba gradbeništva: 1960 1965 1969 v celotnem družbenem p ro izv od u ......................................... . 6.5 7,2 8,1 v opredmetenem delu (am ortizaciji)..................................... . 5,1 4,5 4,6 v narodnem d oh od k u ............................................................... . 6,6 7.4 8,5 v neto osebnih dohodkih in v ostalih osebnih prejemkih . . 7,9 8,1 10,3 v višku p ro izv o d a .................................................................... . 5.6 6,8 6.6 v materialnih s t r o š k ih ........................................................... . 9,3 8.5 11,6 sledice, da znatno bolj sodeluje z elementom oseb­ nih dohodkov in to na račun viška proizvoda. Vidimo tudi, da je s povečanjem udeležbe ma­ terialnih stroškov gradbeništvo kondenziralo nasta­ le spremembe cen pri vseh tistih, ki dobavljajo proizvode in usluge gradbeništvu, kar pa je sla­ bilo njegov položaj v primarni delitvi. Gibanja, ki so se vršila izven gradbeništva in ki so ga usmerjala, so delovala tako, da se ustvar­ jeni rezultati razlikujejo z ozirom na celotno go­ spodarstvo. Iz nekaterih kazalcev je to razvidno za naj- bližje obdobje, kjer obstoje definirani podatki pri SDK. Tabela 7a. Tabela 7 a Skupina kazalcev pogojev gospodarjenja (po tekočih cenah) Celotno gospodarstvo....................................................... V isokogradnja.................................................................... Nizkogradnja (prometni o b j e k t i ) ................................ Nizkogradnja (h idrogradnja)......................................... Iz prikazanih kazalcev pogojev gospodarjenja opažamo: opremljenost z osnovnimi sredstvi na de­ lavca kot pogoj za produktivnost dela in podatek o interni opremljenosti je znatno manjši v gradbe­ ništvu kot v gospodarstvu kot celoti, pri tem pa obstoje tudi velike razlike med visokogradnjo' in nizkogradnjo. Dalje, da je interna tehnična opremljenost re­ lativno večja v gradbeništvu kot v gospodarstvu kot celoti, ker ima gradbeništvo veliko boljšo struk- Stopnja Osnovna sredstva Delovno orodje odpisa na delavca v din na delavca osnovnih sredstev 1969 1970 1969 1970 1969 1970 70.068 74.313 30.206 32.992 38 38 12.813 14.566 9.756 11.396 45 44 30.886 33.192 25.228 28.436 46 48 41.108 45.250 37.348 41.665 63 62 turo osnovnih sredstev v korist delovnemu orodju, kar je odraz proizvodnje, ki ni stacionirana. Medtem kaže stopnja odpisa delovnega orodja in stopnja odpisa z ozirom na celotno gospodarstvo na tehnično zaostalost gradbeništva. Ta odnos kot koeficient kaže, da je stopnja fizične in ekonomske sposobnosti delovnega orodja v gradbeništvu (po­ sebno pa v hidrogradnji) veliko neugodnejši kot za celotno gospodarstvo. Iz pogojev gospodarjenja dobimo tudi določene rezultate. Tabela 7b. Tabela 7 b Skupina kazalcev rezultatov poslovanja — vrednost v dinarjih K oeficient obračanja po Skupni dohodek porabljenih sredstvih Ustvarjeni dohodek na zaposlenega 1969 1970 1969 1970 1969 1970 Celotno gospodarstvo ..................................... 4,5 4,0 128 128 29.082 30.877 Visokogradnja ...................................................... 5,4 4.6 147 147 22.311 24.379 Nizkogradnja (prometni o b je k t i ) ...................... 7,1 6,6 156 154 23.968 23.963 Nizkogradnja (hidrogradnja)................................ 4,2 3,4 171 170 34.468 36.995 Koeficient obračanja kot razmerje skupnega dohodka in povprečno porabljenih obratnih sred­ stev kaže na to, da je njegova učinkovitost bolj padala v gradbeništvu kot v gospodarstvu. Medtem pa ekonomičnost poslovanja kot raz­ merje skupnega dohodka in porabljenih sredstev kaže po eni strani razmerja v strukturi gradbenega proizvoda, na drugi pa njegov položaj na tržišču. Končno, ustvarjeni dohodek na zaposlenega kaže, da je nivo produktivnosti dela v gradbeništvu (z izjemo hidrogradenj) nižji kot v celotnem gospo­ darstvu. Zato je razumljivo, da so prišle gospodar­ ske organizacije v sekundarno delitev z relativno nižjim dohodkom za razdelitev kot celotno gospo­ darstvo. Pri tem daje struktura gradbenih kapacitet, temeljenih na visoki uporabi živega dela znatnejše razlike med gradbeništvom in celotnim gospodar­ stvom, posebej v pogledu udeležbe osebnih dohod­ kov. Tabela 8. Celotno gospodarstvo . . . . V isokogradnja........................... Nizkogradnja (prometni objekti) Nizkogradnja (hidrogradnja) Tabela 8 Razmerje v delitvi Udeležba bruto osebnih dohodkov v dohodku 1969 1970 76,7 83,0 81.0 84,8 85,5 74,3 74,2 Izplačani neto osebni dohodki na delavca (mesečno) 1969 1970 976 1.146 848 1.015 870 991 1.102 1.252 Porabljena skupne sredstva porabe 1969 1970 1.323 1.490 838 973 1.093 955 1.527 1.726 Struktura delitve dohodka kaže, da se za del, ki je namenjen bruto osebnim dohodkom, procen­ tualno porabi v gradbeništvu največji del dohodka. Medtem pa kazalci »izplačani osebni dohodek« pri visokogradnjah in nizkogradnjah (podjetja, specia­ lizirana za izgradnjo prometnih objektov) kažejo, da so bili izplačani neto osebni dohodki povprečno v letu 1969 manjši od celotnega gospodarstva za 12— 14, leta 1970 pa za 8— 10 % . Istočasno opažamo, da je bil nivo ustvarjenega dohodka na delavca (če izvzamemo hidrogradnjo) manjši v letu 1969 od 17 do 20 ®/o, leta 1970 pa od 19 do 20 °/o. Podatke o izplačanih osebnih dohodkih pa je treba jemati z rezervo, ker le-ti vsebujejo tudi druge prejemke, ki obremenjujejo osebne do­ hodke (honorarji zunanjih sodelavcev in podobno). Podatki kažejo, da je v dveh obravnavanih letih prišlo do relativnega padca dohodka, ki je nastal zaradi hitrejšega gibanja cen pri poedinih stro­ ških, istočasno pa nesorazmernega porasta cen grad­ benih del in uslug, ki se v glavnem pogojujejo v daljših časovnih obdobjih in lahko znatno slabše reagirajo na spremembe. Končni učinki spremem­ be cen materialov, transportnih uslug, sprememb osebnih dohodkov in slično so se odražali pri obli­ kovanju dohodka in njegovi delitvi. Vendar brez ozira na to, kaj vse se dogaja ali se lahko dogodi zaradi delovanja tekoče politike in ukrepov, ki so lahko bolj ali manj omejeni, opa­ žamo, da e prišlo v zadnjih letih do manjšega pad­ ca splošne akumulativnosti v gradbeništvu, medtem ko je stopnja interne akumulacije nekoliko po- rastla. Vendar ni treba naraščanja interne akumula­ cije tolmačiti z velikim optimizmom, ker so druga gibanja v gradbeništvu, posebno pa na področju likvidnosti takšna, da je treba te raziskave vršiti z veliko pozornostjo. Končno, ne da bi se zavzemali za to, da so naša opažanja glede nekaterih problemov gradbene de­ javnosti, ki slede iz specifičnega položaja in mesta gradbeništva v gospodarstvu in v družbi sploh, do­ U D K 624:33 G R A D B EN I V E S TN IK , LJU B LJA N A , 1974 (23) ST. 6-7, STR. 186—188 D. Spasojevič: NASE GRADBENIŠTVO V ZADNJIH LETIH, NJEGOVA VLOGA IN EKONOMSKI POMEN V V članku je obravnavana problematika našega gradbeništva v zadnjih letih pod vidikom njegovega mesta v ekonomskem sistemu naše družbe. Prikazan je obseg investicij in delež gradbeništva v narodnem dohodku naše države. Podan je celoten pogled na de­ javnost gradbeništva v splošnem procesu produkcije. S podatki iz uradne statistike so analizirani dosežki v nizkogradnji in visokogradnji, zlasti še v stanovanjski gradnji. volj široka in kompleksna, bi jih bilo pa treba ra­ zumeti kot odraz neke nuje, da se materija o> grad­ beništvu z vidika ekonomije bolj obravnava in to tudi zato, ker je v naših pogojih najmanj raziskano področje dejavnosti iz tega zornega kota. Nezadostna ali majhna obveščenost o komplek­ su gradbeništva z vidika njegove ekonomske funk­ cije često vodi tudi do zgrešenih stališč in mnenj, da je gradbeništvo predvsem sodelavec investicij­ skih odločitev in s tem tudi posledic. Res pa je, da gradbeništvo izvaja investicijske podvige in pre­ vzema često posledice take investicijske politike. Na drugi strani pa proučevanje angažiranosti gradbeništva pri izvrševanju plana investicijske po­ rabe opozarja na to, da nujno usmerimo napore k stalnemu organizacijskemu usklajevanju tega de­ la gospodarstva, predvsem v primeru nastopa v tu­ jini, posebno pa takrat, ko gre za realizacijo kon­ cepcije in interesa enotnega jugoslovanskega trži­ šča. Obravnava ekonomske vsebine gradbene de­ javnosti se izplača glede na cilje in pomen, ki jih imajo gradbene investicije na našem tržišču. Prevod: Vladimir Čadež, dipl. inž. UDC 624:33 G R A D B EN I V E S T N IK , LJU BLJA N A , 1974 (23) NE. 6-7, PP. 186—188 D. Spasojevič: OUR BUILDING INDUSTRY IN LAST YEARS, ITS IMPORTANCE AND ECONOMICAL MEANING The paper treats the problems of our building in­ dustry during last years from the point of its position in the economical system of our society. The extent of invenstments and the part of building industry in the national income of our country are shown there as well as the survey of the building industry activities in the general production process. With data of official statistics there are analysed the results in low-buil­ ding and in high-building, especially in housing buil­ ding. K NASLOVNI SLIKI Tako kot na avto cesti Vrhnika—Postojna tudi na štajerski magistrali izvaja vse večje viadukte in mo­ stove GIP Gradis. Poleg 8 viaduktov v dolžini od 85 do 550 m gradijo Gradisovi delavci še 21 nadvozov. Med viadukti je najbolj zahteven viadukt Ske­ denj 1 (glej naslovno sliko), ki zaradi strmega pobočja in dveh sistemov gradnje zahteva izredne napore. Via­ dukt bo dolg 465 m, od tega bo 240 m izdelan po siste­ mu konzolne gradnje, medtem ko bo ostali del mon­ tažna gradnja. Oba bazna stebra za konzolno gradnjo sta že gotova, tako da se že betonirajo prve lamele, ki jih bo skupaj 43, dolžina ene lamele pa je 5 m. Od ostalih viaduktov naj omenimo še najdaljši viadukt Preloge (580 m), ki je že povsem gotov in čaka samo še asfaltno prevleko. iz naših kolektivov DAN GRADBINCEV V spomin na splošno stavko gradbincev 3. juni­ ja 1936 je ta dan proglašen za stanovski praznik, ki se odslej praznuje vsako leto. Tako je bilo odločeno letos v aprilu na plenarni seji Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Osrednja proslava je bila 8. junija v Festivalni dvorani v Ljubljani. Govorila sta predsednik R. O. sindikata gradbenikov tov. Lojze Cepuš in član federa­ cije tov. Viktor Avbelj. V govorih in kulturnem pro­ gramu je bila prikazana prehojena pot gradbenih de­ lavcev v preteklem in sedanjem obdobju. Proslave so se udeležili udeleženci stavke iz leta 1936, delegati iz osnovnih organizacij sindikata pred­ sednik CK ZKS Franc Popit, predsednik Zveznega od­ bora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Vladi­ mir Stjepovič, člana sveta federacije Viktor Avbelj in Franc Leskošek ter drugi ugledni gostje. Udeleženci proslave so poslali tov. Titu pozdravno brzojavko. V bodoče naj bi imelo praznovanje dneva grad­ benikov vsesplošni pomen, in sicer naj bi bilo prazno­ vanje v vsaki osnovni organizaciji, občinskih organi­ zacijah in republiki. Ob tej priložnosti se poleg proslav in svečanih sej ter raznih tekmovanj predvideva še podelitev priznanj OOS in zaslužnim gradbenim de­ lavcem, organizirala naj bi se osrednja razstava o do­ sežkih gradbeništva ter izdala publikacija, v kateri bi z besedo in sliko prikazali dosežke gradbeništva. NOV MOST CEZ SOČO V ANHOVEM Iz Gradisovega vestnika povzemamo: Eden izmed pomembnih objektov nove cementarne bo tudi nov most v Anhovem. Cementarno bo pove­ zoval s cesto in ostalim svetom nekoliko severneje od starega oziroma tik ob visečem mostu. Tako kot večino mostov ob premostitvah prek rek v Jugoslaviji so tudi ta most pričeli delavci Geotehnike iz Zagreba, ki so se specializirali za betoniranje pilo­ tov. Imajo dobro mehanizacijo (Benoto), tako da jim tudi večmetrski piloti ne delajo težav. Tako so morali tu za dve vmesni podpori napraviti pilote v globino 11 m. Ko so Zagrebčani končali svoje delo, so z vso vnemo zagrabili delavci SGP Primorje iz Ajdovščine. Po načrtih, ki so jih izdelali v našem mariborskem bi­ roju za projektiranje, so bile tako opore kot tudi pod­ porni stebri končani v predvidenem roku. Nato so naši delavci TOZD GE Nizke gradnje v izredno krat­ kih štirinajstih (14!) dneh zmontirali celotno zgornjo konstrukcijo. Le-to so izdelali na obratu v Pobrežju, jo naložili na vlak, iz vlaka pa na nosilne stebre in opornike (element za elementom), kar je edinstven primer v gradbeništvu. Most bo dolg 71 m, širok pa 10,40 metrov. Samo vozišče bo široko 8 metrov, ostalo pa bosta pločnika na obeh straneh po 1,20 metra. Na 16 m visokih pod­ pornih stebrih so montirani vzdolžni, enkrat lepljeni nosilci z razprtino v sredini 23,85 m, medtem ko je raz­ pon od podpor do stebrov za 1,85 m krajši. Skupna investicijska vrednost gradbenih del za most je 5,234 milijonov din, medtem ko je vrednost del, ki jih izvaja TOZD GE Nizke gradnje nekaj manj kot polovica, in sicer 2,346 milijonov din. Omeniti še velja, da tik ob mostu gradijo delavci SGP Primorje še nosilne stebre za transporter, ki bo za 7 metrov višji od mostu. Dolgoletne želje cementarjev iz »Salonita« so se torej začele uresničevati. Uspeh bo za nas še toliko večji, ker bomo prispevali svoj delež tako finančno kot tudi s samim delom. ŽE LETOS VSELJIVA STANOVANJA O Gradisovi stanovanjski gradnji v Mariboru v Slovenski ulici smo v GV že poročali. Na stanovanj­ skem bloku potekajo uspešno še finalna dela. Stano­ vanjski stolpič, čigar drugi trakt pa je sedaj še v grad­ nji III. faze, bo imel prav tako poleg kleti, pritličja in mezzanina še šest etaž. Le v pritličju se bo trakt v Gospejini ulici nekoliko razlikoval, ker bo na tem delu podvoz za celoten objekt. Tako kot v prvem traktu bodo tudi v pritličju lokali, v etažah pa stano­ vanja, in sicer od garsoniere do 4-sobnega stanovanja. Skupno bo v obeh traktih 87 stanovanj. Oba trakta bosta, ne glede na trenutno različne faze gradnje, gotova do vselitvenega roka, ki je za sta­ novanja decembra letos. Z vselitvijo lokalov in z zu­ nanjo ureditvijo pa bo treba počakati do spomladi. Po izgradnji obeh traktov bomo na dvorišču na­ pravili še 47 garaž, in sicer v višini kleti, tako da bo plošča garaž služila kot dvorišče. Tako bo investicijska vrednost, ki je za oba trakta s tlorisno površino 1357 m2 40 milijonov din, še neko­ liko večja. Načrte tudi za ta objekt pa bodo napravili V Gradisovem biroju za projektiranje v Ljubljani. KOLEKTOR V KOPRU (iz jun. številke PRIMORJA) Edini košček lepe slovenske obale je že skoraj uni­ čen. Vsi odpadki mest in tovarn se izlivajo v morje, kjer pač komu najbolj ustreza. Toda v zadnjih letih se je le obrnilo na bolje in izgledi so, da bo ostalo nekaj morja tudi za kopalce. Delavci SGP PRIMORJE, Ajdovščina že od vsega za­ četka vsako leto po etapah, kakršna so finančna sred­ stva, gradimo kolektor, ki bo pobiral vse fekalne vode Kopra, Zusteme, Salare, Luke itd. Te bo vodil v čistil­ no napravo in šele od tam v morje. Pričeli smo v Zus- terni, Šalari, Semedeli, napravili črpališče Cl, kolektor po Bonifiki in prišli do Luke Koper. Letos smo opra­ vili veliko dela. Seveda smo imeli lepo vreme, ki je naš največji zaveznik in sovražnik. Delamo v nemo­ gočih pogojih dela, ob stalni nevarnosti vsipanja bočnih strani, ker opiranje ni mogoče. Globina izkopa je več kot 5 m in to 2 m pod morsko gladino, ob stal­ nem dotoku velikih količin vode, ki jim včasih naj­ boljše črpalke niso kos. Zlasti pomembno je delo stroj­ nika na kopaču Liebig 921. Strojnik mora biti izkušen, precizen, hiter in dobro mora poznati lastnosti morske­ ga mulja (blata). Velikokrat je lahko njegova odločitev usodna, kajti gre za sekunde. Stransko drsenje blata povzroča dvig cevi in v takem primeru je borba s časom odločilna. Pravočasna in precizna položitev cevi, težkih 2500 kg 0 1300 m/m, pri padcu 1 %o je seveda velik uspeh. Za eno samo cev je potrebno izkopati tudi več kot 100 m3 blata, ga direktno nakladati in odva­ žati. Seveda zmagovalci v tej borbi s časom nismo vedno mi. Bočne stene zlezejo na sredino in tako je vse delo zaman. Gradbeno jamo je treba zasuti in vse se prične ponovno, čeprav uspeh tudi tedaj ni zagotovljen. Tak je naš kruh. Grenak je, toda zavedamo se, da kruh gradbenika ni nikjer naj slajši. Delamo, trudimo se, želimo si čim več razumevanja vseh, ki nam lahko pomagajo, da bo kolektor čimprej končan. APNENČEVA MOKA IZ LAZ Dodatna investicija SGP PRIMORJE za 100-tonski silos za apnenčevo moko, ki jo pridobivajo pri odpra- ševanju separacije, v Lažah, se je izkazala za zelo umestno. S tem so doseženi znatni prihranki, ker od­ pade drag prevoz vse apnenčeve moke iz Lepoglava. 100 ton apnenčeve moke, pridobljene ob idealnih pogojih v 10 dneh, služi kot nujna rezerva ob izpadu zunanjih dobav ali ob povečanih potrebah. Ko bosta usposobljena še dva 50 tonska silosa pri bazi, ne bo več zastojev v dobavi asfalta zaradi pomanjkanja apnenčeve moke. Do zastoja pride tudi zaradi pomanjkanja bitume­ na, čeprav so letos kapacitete cistern za 30 ton večje, in zaradi električnih redukcij. Tudi ta problem je od­ pravljen, saj sta v Lažah že montirana dva agregata po 200 KVA. Z njima bo mogoče obratovanje separa­ cije ali asfaltne baze. NOVI STROJI PRI ASFALTU Za nemoten potek del na gradbišču avtoceste Po­ stoj na-Razdrto se je izvajalec SGP PRIMORJE, Ajdov­ ščina dobro pripravil. Za potrebe ugrajevanja asfalta so kupili še en finišer in dva valjarja. Finišer je znamke Barber Greene. Njegova maksimalna delovna širina znaša 7,35 m. Novi stroj je tehnično zelo izpopolnjen. Ugrajen ima nov hidrosta- tični sistem za pogon in transmisijo. Opremljen je z najmodernejšimi elektronskimi napravami. Za finišerji pa bosta odslej vozila tudi dva nova 4 tonska vibra­ cijska valjarja znamke ABG-124. Namen pri nakupu le-teh je bil izboljšati kvaliteto zavaljanega asfalta. OBISK PRI MLADINCIH IZ PODZEMNY STAVBY Mladinski aktiv SGP PRIMORJE je organiziral srečanje z mladinci PODZEMNY STAVBY v Češko­ slovaški. Sedemdeset naših udeležencev si je ogledalo zanimivosti in gradnje v Pragi, Karlovih Varih in v Brnu. Z domačimi so se pomerili še v nogometu, rokome­ tu, namiznem tenisu in v šahu ter v vseh disciplinah zmagali. Zaključno srečanje zadnji večer je bilo izredno uspešno in prisrčno ter je bila izražena obojestranska želja po podobnih srečanjih. TRBOVELJSKI CEMENTAR Iz julijske številke tega časopisa povzemamo: Slavnostna seja delavskega sveta cementarne je bila 29. maja v počastitev 50. obletnice zloma Or june in občinskega praznika občine Trbovlje. Ob tej priliki je tovariš Tito odlikoval dva člana delovne skupnosti cementarne z Redom republike z bronastim vencem, enega z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, 13 z Redom dela s srebrnim vencem, tri z medaljo zaslu­ ge za narod in šest z medaljo dela. Prehod na kurjenje z mazutom v rotirnih pečeh. Skoraj sto let je bil trboveljski premog gorivo v pečeh za klinker v Cementarni Trbovlje. Zadnji investicijski program cementarne, ki smo ga izdelali leta 1967 in ki smo ga realizirali 1972. je še vedno predvideval kot gorivo premog. Tedaj je bila v premogovni industriji kriza. Premog je šel težko v pro­ dajo, rudnik Trbovlje pa je postavljal težkotekočinsko separacijo, izkatere smo pričakovali kvalitetno sepa­ riran premog konstantne kvalitete. Premogov zdrob iz Zagorja je bil tedaj tudi zelo kvaliteten. To stanje se je danes, v času nove izgradnje naše tovarne in v času obratovanja nove peči (dve leti), zelo spremenilo. Letos se je celo zgodilo, da kupujemo premog v Bosni in pod silo razmer tudi na Poljskem. Ze lansko leto smo prešli na proizvodnjo cementa višjih mark in pri tem smo ugotovili, da s premogi tako različnih provinienc ni mogoča proizvodnja teh cementov. Pri vseh teh dejstvih in ugotovitvah, da gradbe­ ništvo želi in potrebuje v hitri gradnji cemente višjih mark, smo se kljub nastali krizi v preskrbi z nafto, odločili preiti na žlahtnejše gorivo. Odgovori na vpra­ šanje, kaj nam ta novost prinaša, so sledeči: 1. Povečanje proizvodnje 2. Homogenost v kvaliteti cementa 3. Odprava obvezne manipulacije s premogom 4. Odprava prahu pri kurišču in sušilnici premoga 5. Odprava prahu iz Kruppove peči zaradi usta­ vitve 6. Znižanje SO» (žveplovega dioksida), ki z dimni­ mi plini uhaja iz peči v okolico 7. Racionalizacija delovne sile Investicija, ki nam bo prinesla vse te prednosti, predstavlja vrednost 1,8 milijarde starih dinarjev, od tega 0,9 milijarde za gradbena dela. Naprava je sestavljena iz šestih glavnih objektov in instalacij, in sicer: a) pretakališče na industrijskem železniškem tiru ob Savi b) dva rezervoarja po 3000 m3 (kot rezerva), c) kotlovnica z dvema Steambloc kotloma, d) instalacija za sprejemanje in doziranje mazuta v rotirne peči, e) tri črpalne postaje, in sicer ob železnici, ob re­ zervoarjih in ob kotlovnici, f) naprava za pripravo (omehčanje in čiščenje) vode za kotle. Vsa potrebna oprema je pogodbeno naročena v to­ varni Djuro Djakovič, Slavonski Brod, ki bo izdelala tudi vse elektro, strojne in gradbene projekte. Sredi aprila smo že pričeli pripravljati plato za postavitev rezervoarjev. Cim bomo pridobili vsa so­ glasja in gradbena dovoljenja za ostale objekte, bomo pričeli z deli, tako da bi napravo zmontirali in dali v poskusno proizvodnjo vsaj v pričetku leta 1975. Doseženi proizvodni rezultati januar — maj Analizirajoč proizvodne podatke v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ugotavljamo, da se je proizvodnja klinkerja povečala za 12,7 °/o, proizvodnja cementa za 12,1% in odprema cementa za 11,9%, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: v tonah I-V 1974 I-V 1973 Klinker 149.428 132.494 Cement 200.106 178.442 Odprema 211.346 177.580 Že iz podatkov samih je razvidno, da je bil v pri­ merjavi z lanskim letom dosežen velik uspeh. Od skup­ ne količine cementa je bilo proizvedenega znamke M 47 s 350 12.613 ton, PC 15 p 450 182.081 ton in znamke PC 550 5.412 ton. Odprema v vrečah je znašala 147.721 ton cementa, 63.625 ton pa je bilo odpremljenega v rinfuz- nem stanju. Odprema cementa v rinfuznem stanju se je količinsko povečala v primerjavi z lanskim letom za 56%. Od celotne odpreme cementa je bilo odprem- ljenega v rinfuznem stanju 30 %, kar je za 7 % več kakor v preteklem letu. Iz tega podatka je razvidno, da odprema cementa v rinfuznem stanju raste, kar je razveseljivo, kajti cene natron papirnatih vrečk na­ raščajo. Proizvodnja apnenčeve moke, ki jo uporabljajo gradbena podjetja kot dodatek asfaltnim mešanicam, živinske farme pa kot dodatek živinski krmi, je znašala 4.304 ton. V primerjavi z lanskim letom se je tako pro­ izvodnja kot odprema povečala za 1.526 ton oziroma za 54,9 »/o. Solidni proizvodni rezultati, ki smo jih dosegli v primerjavi z lanskim letom, so bili zadovoljivi, kar pa ne bi mogli trditi o izvrševanju proizvodnih planskih nalog za obdobje preteklih petih mesecev letošnjega leta. Poglejmo podatke o izvrševanju proizvodnega plana za obdobje od januarja do maja 1974. Proizvod Enotamere Planirano Proizv. Izv. plana •/. Klinker ton 179.550 149.428 83,2 Cement ton 223.390 200.106 89,5 Odprema cementa ton 223.000 211.346 94,7 Apnenčeva moka ton 7.250 4.304 59,3 Da bi to uresničili, je potrebno, da s pravočas­ no intervencijo preprečimo razne nepotrebne zastoje strojev, ostale predvidene zastoje pa čimprej odstra­ nimo. Cementarna TJnicem, Guidonia je ena naj večjih cementarn v Evropi. Leži kakih 40 km južno od Rima. V tovarni z 256 delavci proizvedejo letno 1,500.000 ton klinkerja oz. 2,200.000 ton cementa ali 8.500 ton cemen­ ta na zaposlenega. Cementna industrija v Sovjetski zvezi Leta 1972 so v SZ proizvedli 104,2 milijona ton ce­ menta in so tako na prvem mestu na svetu. Do leta 1975 planirajo proizvodnjo 122—127 milijonov ton. Leta 1913 so bile na prvem mestu ZDA s 15 mili­ joni, druga Nemčija s 7 mil., tretja Anglija s 3 mil. in četrta Rusija z 2 milijonoma ton. V SZ danes 70°/o proizvodnje dosežejo v tovarnah z letno proizvodnjo nad milijon ton in 25,8 % v tovar­ nah s proizvodnjo nad 2 milijona ton. Danes računamo, da je srednja letna storitev na delavca 3.500 ton, kar je zelo visoka, če vemo, da je v naši cementarni ca. 1.000 ton. NOV SAMSKI DOM Iz 5. št. GLASNIK, glasila delovne skupnosti GP TEHNIKA, Ljubljana izvemo: — da so, tokrat pa zase, pričeli v Trnovem graditi samski dom za delavce podjetja. Dom bo imel okoli 200 ležišč in rekreacijske prostore. V tlorisu ima objekt podobo črke U z enim dalj­ šim krakom. Krajši krak na južni strani bo imel 28 sob s 60 ležišči, daljši — enonadstropni na severu pa 60 sob s 120 ležišči. Na eno sobo (10,5 m2) prideta torej le dve postelji. Vsaka soba bo imela tudi balkon. V obeh objektih bodo tudi posamezni prostori, ure­ jeni za serviranje hrane, sanitarni vozel s tušem in predprostori z vzidanimi omarami, v daljšem objektu pa bo bolniška soba. Severni in južni objekt bo povezoval trakt, kjer bo glavni vhod z Jelovškove ulice. To bo rekreacijski objekt s TV, dvorano za sestanke, knjižnico, prostorom za namizni tenis itd. — Oddelek za investicije pripravlja vso potrebno dokumentacijo skupaj s projekti za gradnje, kjer na­ stopajo kot investitorji oz. grade za tržišče trenutno naslednje gradnje: — Objekt D na Ferantovem vrtu, — Objekt F in C na Ferantovem vrtu, — bloka Al in A2 v soseski VS-2 v Trnovem, — izgradnja soseske Veliko Trnovo, — samski dom za Klinične bolnišnice v Njegoševi ulici, — objekta Tl in T2 v Trnovem, — samski dom za podjetje v Jeranovi ulici, — delno sodelovanje pri organizaciji izgradnje so­ seske BS-3 za Bežigradom, ŠS-7-1 in ŠS-8-2 v Šiški, ki jih bodo pričeli graditi to jesen v okviru ZGP GIPOSS. Samostojna investicijska grupa za Bavarski dvor in Šumi bo morala reševati težke probleme pri zamotani gradnji Bavarskega dvora, ki je že stekla. Dovolj je že informacija, da se ceni celotna investicija na 72 mi­ lijard starih dinarjev in da je po velikosti med naj- večjimi v Sloveniji. Poleg tega pa mora grupa organi­ zirati v jeseni tudi pričetek gradnje na trgovsko-po- slovni stavbi Šumi. — Konec letošnjega marca nas je nekaj iz pod­ jetja obiskalo eno največjih gradbenih podjetij v Nem­ čiji firmo Holzmann, ki ima zaposlenih 24.000 delavcev ali približno desetkrat več od našega podjetja. Zani­ malo nas je, kako je videti organizacija v sodobnem gradbenem podjetju. Povedali so nam, da imajo v teh­ ničnih službah zaposlenih 600 inženirjev in tehnikov. Nismo verjeli. Prepričali smo se šele, ko smo v dviga­ lu videli, da imajo 9 etaž njihove poslovne stavbe na­ menjenih za tehnične službe. Povedali so nam še, da s to svojo organizacijo lahko dobijo katerokoli gradnjo, ki se jim zdi zanimiva. To pa je za gradbeno podjetje že največ, kar si lahko želi. IMP GLASNIK Delovne skupnosti INDUSTUIJSKEGA MONTAŽ­ NEGA PODJETJA, Ljubljana v julijski številki piše med drugim: Več skrbi za monterje Na vprašanje novinarja monterju, ki dela pri grad­ nji hotela na Gorenjskem, kaj lahko reče o delu na terenu, je monter odgovoril: »Čeprav sem z delom zadovoljen, bi si vseeno že­ lel več načrtnosti, da bi lahko še bolje in hitreje delali. Zdi se mi namreč, da je premalo povezanosti med pro­ jektanti in izvajalci. Arhitekti in projektanti si vedno kaj novega zmišljujejo, mi pa »gor plačamo«. Vse pre­ več je spreminjanja — danes delaš nekaj, jutri to po­ praviš, tretji dan pa se projektant spomni, da bi bilo dobro, če bi naredili tako, kot je predvideval prvi dan. Na drugi strani nas pritiskajo tudi roki in zato največ­ krat delamo po 12 ur dnevno, prostih sobot, nedelj in praznikov pa praktično ne poznamo. Skrb za monterje ni preveč dobra. Vse iz projek­ tive, ki hodijo gledat objekt, zanima le, kako daleč smo z deli, za naše počutje in razmere pa nas ne vpra­ šajo. Saj ste sami videli, da še garderobe nimamo. Obleka nam visijo po žebljih in v tem prostoru imamo tudi vskladiščen material. Res je, da je naša dolžnost delo, pa vendar si želimo, da bi se za nas bolj poskr­ belo.« Viziji prihodnosti naproti Pod tem naslovom je objavljen zapis iz strokovne ekskurzije v organizaciji podjetja »Intertrade«, zastop­ nika najmočnejše računalniške firme IBM. Avtor tako­ le zaključuje zapis: »Ekrani s takojšnjim dostopom v spomin računal­ nika — resničnost v cementarni s 450 zaposlenimi. Sen marsikaterega direktorja je ekran, ki kot vhodna enota dovoljuje njegovemu uporabniku, da vsak trenutek lahko zahteva podatke, ki so uskladi­ ščeni v računalniškem spominu. V cementarni Leube (Gartenau pri Salzburgu) so ekrane približali posamez­ nim referentom v prodajni in računovodski službi, ki dnevno vnesejo prek 4 ekranov v računalnik podatke o 900 poslovnih dogodkih. S tem zagotavljajo dnevno fakturiranje, pisanje dobavnic in — prek noči — bi­ lanco za prejšnji dan. Za take rezultate v cementarni odštejejo letno ca. 1,050.000 dinarjev, pri tem pa trdi­ jo, da učinki presegajo stroške. Članek naj bi ne bil le poljuden opis opazovanj, ampak predvsem spodbuda za razmišljanja o možno­ stih, ki nam jih danes računalniška tehnologija omo­ goča.« Zaščita oken pred soncem Pri projektiranju sodobnih stavb pride pri raz­ govorih med arhitektom in projektantom klimatskih naprav velikokrat do vprašanja, kakšna naj bo zaščita oken pred sončnimi žarki. Odgovori na to vprašanje so zelo različni, praktične rešitve pa so enkrat pravilne in drugič ne. Za pravilen odgovor je treba poznati in pravilno oceniti vse vplive, ki nastopajo pri vdoru sončnih žarkov skozi okno. Kogar ta tema zanima, naj si prečita strokovni se­ stavek Petra Gspana pod gornjim naslovom, ker ga zaradi omejenega prostora v tej rubriki ni mogoče v celoti objaviti. AVTOCESTA HOČE-DRAMLJE V junijski številki Kolektiva, glasila delovne skup­ nosti SGP Slovenija ceste, je objavljeno tudi pismo glavnega inženirja gradbišča, iz katerega povzemamo informacijo, kaj je novega na štajerski avtocesti: Že v decembru smo začeli razmišljati o tem, da bi po možnosti ne zaprli gradbišč, temveč bi na vsak na­ čin le delno delali tista dela, ki običajno ostanejo vedno za konec gradbišča. Napravili smo plan teh del in rezultate imamo tu. Ta dela so bila predvsem: pla­ niranje deponij nenosilnih tal in humusa, izdelava peščenih klinov iz gramoza in dolomita pri viaduktih in nadvozih, izdelava kamnitih nasipov, humuziranje brežin, izdelava kanalizacije, talnih pobočnih drenaž. S tem smo dosegli, da tempo dela na AC ni povsem za­ mrl, zmanjšali smo za 100 ®/o zimske dopuste in hkrati povečali neto realizacijo prvih treh mesecev v primer­ javi z lanskim letom za 3,5-krat. Seveda ne moremo mimo tega, da je bila letošnja zima izredno ugodna in bi bila slika še boljša, če ne bi imeli problemov z re­ monti oz. z nabavo rezervnih delov za težke gradbene stroje. S polnimi kapacitetami so pričela gradbišča na AC delati s 15. 3. oz, s 1. 4. 1974 in to: najprej gradbi­ šče Fram, potem Slatina in nazadnje gradbišče Grušov- je. Gradbišče VG-objekti je delalo neprekinjeno. Gradbišče Fram. Na gradbišču se izvajajo vsa dela, ki so zajeta z operativnim planom. Po vrednosti je to najvišji plan, ki ga je bilo kdajkoli potrebno realizi­ rati na nekem gradbišču pri našem podjetju v enem letu. Zato tu dela tudi najbolje napredujejo. Ker ima ta 17 km dolg odsek tudi vse polno raznih deviacij, priključkov in poti, so se ta dela tudi pričela, tako da smo z ustreznimi potmi v Slivnici tudi kompletno po- asfaltirati in urediti tako, da del AC Hoče do Brezovca že dobiva obliko hitre ceste. Posebno še, ker je pre­ cejšen del tega odseka tudi že pohumuziran. Verjetno bo naš kolektiv najbolj zanimalo, do kod je potegnjen asfalt. Ta je položen do km 10 + 400 m oz. dolžina je 9.200 metrov, ali po domače, z asfaltnim tepihom smo prispeli do Brezovca oz. Zg. Polskave. Toliko zaenkrat o samih delih na AC. Povedali bi radi, da se je v sklopu tega gradbišča formirala tudi grupa za stransko dejavnost, z namenom, da poasfalti- ra občinske poti na območju Štajerske od Slov. Konjic do Maribora. Ta grupa je bila lansko leto formirana in poslana iz Portoroža, letos pa deluje samostojno kot delovišče v sklopu gradbišča Fram. Dela, ki so jih že izvršili, so: cesta Dražja vas-Žiče, Prečna ulica in ure­ ditev dvorišča LIP v Slov. Bistrici ter manjša druga asfaltna dela v bližnji okolici. Gradbišče Grušovje. Dela na tem gradbišču nor­ malno potekajo. Pripravljajo planum zgornjega ustro­ ja od Ložnice do viadukta 60-20-Vrhole. Uredili so od­ sek med obema viaduktoma 60-22 in 60-63 in nasip pri tunelu Golo rebro. Na odseku se je pojavil tudi velik plaz, katerega sanacija nam bo vzela precej časa, ven­ dar na gradbišču upajo, da bodQ uspeli pravočasno urediti nasip v prvotno stanje. Vsi propusti razen ene­ ga na 14 km dolgem odseku so končani, tako da tu ne bo nikakršnih zastojev. Gradbišče Slatina. Dela na tem najmanjšem grad­ bišču so se pričela konec marca in to s polovično lan­ skoletno kapaciteto strojev, tako da bo ostalo na tem gradbišču največ dela. Vse strojne grupe s prvega oz. drugega odseka bodo premeščene na to gradbišče, čim bodo končale dela na omenjenih odsekih. S tem smo dosegli, da v letošnjem letu nismo najeli toliko tujih strojev, poleg tega pa smo gledali tudi, da bo naša tež­ ka mehanizacija v celoti celo leto zaposlena s polno kapaciteto. Tako smo na tem 3,5 km dolgem odseku do 1. maja izkopali 43.000 m3 zemljin in kamenin in vgra­ dili 23.000 m:i nasipov. Pričeli smo tudi z urejanjem brežin in humusiranjem. Gradbišče AC — Objekti. Dela, ki jih izvaja TOZD VG, so vsa večja betonska dela od propustov do nad­ vozov. V letošnjem letu so končali 5 podvozov oz. mo­ stov, pripravljen za betoniranje je tudi že prvi nad­ voz. Do konca leta imajo še 4 nadvoze in 3 podvoze v Slatini. Poleg tega to gradbišče betonira podporne in oporne zidove na omenjenih treh odsekih na Jožefovem hribu, pri južnem portalu tunela Golo rebro in pri tu­ nelu Pletovarje. Toliko o delih na AC Hoče—Dramlje. Trenutno dela na gradbiščih AC okoli 300 delavcev in naslednja mehanizacija: 31 buldožerjev, 13 bagrov, 18 valjarjev, 14 nakladalcev, 60 kamionov, 2 asfaltni bazi, 2 betonarni, 3 garniture kemično stabilizacijo in 3 grederji. O težavah in problemih, ki jih je tudi dovolj, pa kdaj drugič.« Z IZKOPANIM MATERIALOM V MORJE Zaradi izgradnje turističnega kompleksa Bernar­ din, ki preseka cesto Portorož-Piran, je potrebno zgra­ diti novo cestno povezavo, ki se izogne temu kom­ pleksu, obenem pa reši problem tovornega prometa za Piran z novim odsekom ceste od Antene do Bernar­ dina. Dela na izgradnji nadomestnih cest Portorož-Piran sta prevzeli podjetji GP GRADIS in SGP SLOVENIJA CESTE. Naše podjetje gradi naslednje odseke: — križišče Portorož v vrednosti' 1,920.000 din, cesto BI od križišča Portorož do Antene v vrednosti 850.000 din, cesto B2 od Antene do Bernardina v vrednosti 4,700.000 din ter cesto C od Bernardina do Portoroža v vrednosti 4,270.000 din. Od Bernardina v Piran pa gradi GIP GRADIS ce­ sto B3. Skupna vrednost naših del je 11,740.000 din, po­ leg tega pa izvnjamo asfaltna dela na cesti B3 v vred­ nosti 930.000 din. Vseh zemeljskih del v izkopih je 50.000 m3, v na­ sipih pa 18.000 m3. Preostali izkopani materiali se transportira v zasip morja pri Piranu in na deponijo v Lucijo. Skupna vrednost zemeljskih del je 2,810.000 din. Tampona in filtra je 7,700 m3 v vrednosti 900.000 din. Z deli na izgradnji teh del smo pričeli dne 8. 4. 1974. Rok dovršitve je 27. julij 1974, torej zelo kratek. Bogdan Melihar nove knjige Lilijan Kodelja: POŠKODBE IN SANACIJA OBJEKTOV, POŠKODOVANIH MED POTRESOM V SKOPJU LETA 1963 Izdal: Inštitut za zemljotresno inženjerstvo in inže­ njersko seizmologijo univerze »Kiril i Metodij« v Skopju Od skopskega potresa, o katerem je bila obširno seznanjena tako domača kot mednarodna javnost, je poteklo že več kot deset let. Pretekla so že tudi štiri leta od potresa v Banja Luki, tudi znanega po velikem obsegu škode in rušenj. Tudi o tem potresu je bila javnost na široko obveščena. Vendar vse te informacije, kakor tudi razne analize, študije in članki so bili dosedaj podani dokaj nesiste­ matično, od primera do primera, velikokrat z močno dozo emotivnega doživljanja, brez pristopa k proble­ matiki s čisto praktične strani. Skopski potres je spodbudil in pospešil objavo Za­ časnih tehničnih predpisov za graditev v seizmičnih področjih, banjaluški potres pa je omogočil, da se na konkretnem primeru potresnih učinkov preveri pravil­ nost izhodišč in načel, na katerih so temeljili naši pred­ pisi, in da se ugotovi, kako so se ti predpisi obnesli pri tem potresu. Avtor publikacije Liljan Kodelja, dipl. gradb. inže­ nir, polkovnik JLA, je imel izredno priložnost, ker je bil zadolžen za odstranitev posledic tako skopskega kot banjaluškega potresa na številnih gradbenih ob­ jektih. i i strokovnih revij in časnpisov DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1974., Št. 249 DGA — 1271 Rad Jugosl. gradjev. centra u 1963—1973. g. 16 str. DGA — 1272 Osnovne organizacije udruženog rada u gradjevinskim radnim organizacijama. 8 str. DGA — 1273 Tehnička regulativa u SFRJ. 12 str. DGA — 1274 Sistem Jugosl. gradjev. centra za indu­ strijsku proizvodnju zgilada od' kruptnih panela sastavljenih od glinenih proizvoda. 16 str. DGA — 1275 Predlog nove metodologije za sistematik zaciju lakih agregata mineralnog porekla. 34 str. DGA — 1276 Dijafragme (Autor M. Miljkovič). 28 str. DGA —• 1277 Sadržaj časopisa Dokumentacija za grad- jevinarstvo i arhitekturu u 1973. godini. Predmetni registar. 8 str. DGA — 1278 Sadržaj časopisa Dokumentacija za grad- jevinarstvo i arhitekturu u 1973. godini. Autorski registar. 2 str. KIG — 154 Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo (od r. br. 1. do r. br. 41 — prikazi članaka iz stranih stručnih časopisa). 14 str. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd 1974, Št. 3 Dr. A. P o c e s k i . prof. univ.: Metode elemenata kod savijanja ploča. Str. 1—8, 7 sl. Dr. Ing. V\ V e s e l i n o v i č : Planiranje minerskih1 radova u tunelu »Dušmaniči« na pruzi Beograd—‘ Bar pri nepovoljenim svojstvima stenskih masa I. Str. 8—17, 26 sL, 6 tab. V svoji popolni angažiranosti pri reševanju teh nalog se je avtor srečal s številnimi problemi statike, tehnologije, delovne zaščite in s številnimi drugimi problemi, ki so neizogibno prisotni pri katastrofah takšnega obsega. V svoji publikaciji je avtor podal zgoščen prikaz poškodb, metodologijo in potek sanacije z vsemi mož­ nostmi, ki so bile graditeljem na razpolago takoj po potresu, v težavnih pogojih glede na zahteve po hitri izvedbi sanacijskih del pred nastopajočimi mrzlimi dnevi jeseni in zime. Veliko število originalnih posnetkov, risb in skic omogoča dobro preglednost in pojasnjuje tekstualni del, tako da je celotna publikacija zelo pristopna naj­ širšemu krogu gradbenih inženirjev in tehnikov. V eventualnem podobnem bodočem primeru bo inženir in tehnik-praktik in celo statik v projektivnem biroju lahko koristil te izkušnje, pridobljene v težkih pogojih konkretnega dela. Avtor je v svoji publikaciji zajel tudi določeno število objektov, ki dosedaj še niso bili predstavljeni naši širši strokovni javnosti, kar daje tej knjigi pose­ ben pomen; zaradi tega je ta snov še bolj zanimiva. Očitno je, da bo ta publikacija zavzela vidno mesto v dokumentaciji, ki obravnava probleme skopskega in banjaluškega potresa. Poleg tega lahko pričakujemo, da bo omogočila nadaljnje delo na proučevanju izku­ šenj sanacij objektov, poškodovanih zaradi potresa, ter pripomogla k razreševanju problematike v zvezi z iz­ delavo novih predpisov o graditvi v seizmičnih pod­ ročjih, kar je sedaj v teku. Univerzi »Kiril i Metodij« v Skopju oziroma Insti­ tutu za zemljotresno inženjerstvo in inženjersko seiz­ mologijo v Skopju gre vse priznanje za prizadevanja in pomoč avtorju pri objavi zelo koristne strokovne publikacije. J. Suša Mgr. Ing. B. S t a n i v u k o v i ć i Dr. Ing. K n e ž e - v i č - V u k s a n o v i č : Prilog mogočnosti primjej ne sintetičkih smola kod sanacije armira,no-beton- skih mostova. Str. 18—21, 4 sl. Društvene vesti. Str. 21—22. Stručna periodika. Str. 22'—23. Iz naših naučno-istraživačkih organizacija. Str. 23—24. V isti štev. Tehnike: Akademik prof. B. Ž e ž e l j : Nikola Tesla genijalni pronalazač. Tehnika 3/1974, str. 1—2. Ing. J. K o v a l j e v : Informativni rad u naučnoistra- živačkim i konstruktorskim organizacijama. Teh­ nika 31/1974, str. 19. Mgr. dipl. ek. M. Ž i v k o v i č : Upravljanje i ruko- vodjenje kao podsistemi samoupravnog preduzeča. Organizacija rada 3/1974, str. 1—5, 3 sl. Dr. Ing. D. L a l i c : Ekonomika upravljanja industrij­ skom proizvodnjom pomoću elektronskog računala. Organizacija rada 3/1974, str. 6—8. Dr. dipl. matem., Mgr. ekon. R. A n d r e j č i č , prof. univ.: Kvalitet kao komponenta sistema proizvod­ nje i potrošnje i njegovo osiguranje. Organizacija rada 3/1974, str. 13—17. Knjige, časopisi. Organizacija rada 3/1974, str. 17—18. IZGRADNJA — Beograd 1974, St. 4 Akademik Ing. B. Ž e ž e l j , prof. univ.: Kontinualni nosač i uticaj gradjenja na statički sistem. Str. 1—5, 7 sl., 1 tab. Ing. D. Ć e r t i ć : D ru m sk i m ost od p redn ap redn u tog b e ton a p rek o S a v e i U ne k o d Jasenovca . Str. 6— 12, 9 sl. Ing. V. A c a n s k i : In d u strijsk a grad n ja v ijad u k ata i m ostova — sistem G R A D IS . Str. 13— 19, 7 sl. Ing. M. P r ž a 1 j , Ing. B. K o b o e v i č i , Ing. K o v a j ć e v i ć : M ostov i od p red n ap regn u tog beton a u SR B osn i i H ercegov in i. S tr. 20— 29, 21 sl. Ing. M . M a n o j l o v i č : M ost p rek o N eretve k o d Č a p ­ ljin e . Str. 30— 32, 3 sl. Ing. M . B a k e t i ć : M ost p rek o M ora v e k o d P o ž a re v - ca. Str. 33— 36, 5 sl. P ro f. Ing. D. J e v t i č : P r im en a p re fa b rik ov a n ih m o­ stova na pu tev im a . Str. 37— 41, 10 sl. Ing. P. Ž e 1 a 1 i ć : G ra d sk i m ost p rek o V rbasa u B a ­ n ja lu c i. Str. 42— 33, 3 sl. Ing. B. P e t r o v i č : S p ortsk a dvoran a u Z agrebu . Str. 45— 49, 11 sl. Ing. P. D a m j a n o v i č : K on stru k cija hale s o l im p ij­ sk im b asen om u B eograd u . Str. 50— 54, 7 sl. Ing. arh. I. M l a d j e n o v i č : O d id e je d o ra c ion a ln og stana (III.). Str. 55— 57, 3 sl. M. J a r i ć : N acrt za k on a o p u tev im a SR S rb ije . Str. 58— 60. P r o je k to v a n je — G ra d je n je — O bjekti. Str. 61— 62. V esti i saopšten ja . S tr. 63— 65. P reg led p er iod ik e i k n jig a . Str. 66— 67. GRAD.TEVINAR — Zagreb, 1974. St. 2 Ing. B. P e s c e l : R je še v a n je fu n d iran ja o b je k ta u složen im u v je t im a p om oću statističke ob ra d e la b o ­ ra tor ijsk ih podataka . Str. 37— 41, 2 si. M gr. Ing. T. B a,s o t o v : E k viv a len tn i k o e fic ije n t p r i- g lu šivan ja . Str. 42— 46, 8 si. Ing. V . B r e z a r i ć :S tan je , p o s lo v a n je i b u d u ćn ost u sk otračn e pruge Z a g re b — S a m obor— B regana. Str. 46— 52, 9 si. Ing. V . P a u 1 i ć : M e lio r a c i ja do lin e Save. Str. 52— 56, 3 si. S naših i in ozem n ih grad ilišta . Str. 57— 61, 9 si. vesti ii ZEIT slovenile TEHNIČNI PREDPISI ZA GRADBENIŠTVO (I. in nov II. fascikel) Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je v spo­ razumu z delovnimi organizacijami izdala ponatis in založila »Tehnične predpise za gradbeništvo — fasci­ kel I (A 5). Doslej je ponatisnjenih 13 pravilnikov (in 14 vložek: »Zbirka predpisov o graditvi objektov«. V našem takojšnjem načrtu je ponatis še 6 pra­ vilnikov, ali skupaj 20 v fasciklu I. Ponatisnjeni bodo tile pravilniki: 15 — PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN PO­ GOJIH ZA PREZRAČEVANJE STANOVANJ­ SKIH HIŠ 16 — PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN PO­ GOJIH ZA ZVOČNO ZAŠČITO STAVB 17 — PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN PO­ GOJIH ZA TOPLOTNO ZAŠČITO STAVB 18 — PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN PO­ GOJIH ZA SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE 19 — PRAVILNIK O ZAČASNIH TEHNIČNIH PRED­ PISIH ZA GRADNJO NA SEIZMIČNIH POD­ ROČJIH Kratke vijesti. Str. 62—65, 1 sl. Kongresi i sastanci. Str. 65—66. Gradjevni materijali. Str. 66—68, 4 sl. Iz saveza gradjev. inž. i tehničara Hrvatske. Str. 68—69. Obavijesti. Str. 71—72. !'mUUuuiu, DOKUMENTACIJA ZA GRAD JE VINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1974, Št. 250 ILG — 555. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja novembra 1973. g., 6 str. ILG —• 556 Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja novembra 1973. g., 4 str. ILG — 557. Lični dohoci u gradjevinarstvu in ostalim oblastima privrede u oktobru 1972. g., 2 str. DGA — 1279. Neke karakteristike stambene izgradnje u poslednje dve decenije (1957—1972), 14 str. DGA — 1280. Nova konstruktivna rešenja zaštitnih hala za zimske gradnje, 8 str. DGA — 1281. Uslovi kvaliteta i metode ispitivanja prozora (Prikaz), 4 str. DGA — 12’82. Nomenklatura zanimanja u gradjevinar­ stvu za 1973. godinu (Prikaz), 2 str. DGA — 1283. Prilagodjavanje profila gradjevinskih kadrova dostignutom stepenu razvoja tehnike, teh-1 nologije i organizacije (Prikaz), 2 str. DGA — 1284. Ekonomika industrijalizacije izgradnje porodičnih zgrada (Prikaz), 2 str. KIG —1 152. Sadržaj klasifikovanih indikatora za grad-1 jevinarstvo u 1973. godini, 1. Predmetni registar, 10 str. KIG — 153. Sadržaj klasifikovanih indikatora za gradjevinarstvo u 1973. godini. 2. Autorski registar, 12 str. KIG — 155. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo (Od r. br. 42 do r. br. 141 — prikaz članaka iz stranih stručnih časopisa), 26 str. TKD — 242. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradjevinskog materijala za teritoriju SFRJ u ja­ nuaru 1972., 1973. i 1974. godine, 10 str. TKD — 244. Cene gradjevinskih radova u trećem tro­ mesečju 1973. godine, 10 str. Ing. A. Si 20 — PRAVILNIH O TEHNIČNIH NORMATIVIH TER POGOJIH ZA PROJEKTIRANJE IN IZ­ VAJANJE KONSTRUKCIJ S PREDFABRIKATI IZ NEARMIRANEGA IN ARMIRANEGA PLI­ NASTEGA BETONA IN PENASTEGA BETONA TEHNIČNI PREDPISI ZA GRADBENIŠTVO — fascikel II (nov v zelenem polivinilnem ovitku) 21 (1) vložek: PRAVILNIK O VSEBINI TEHNIČ­ NE DOKUMENTACIJE V STAVBARSTVU in ponatis pravilnikov, ki bodo izšli v letu 1975 in drugih tehničnih pravilnikov. Predračunska cena za ponatis teh 6 pravilnikov je 49.00din, fascikel II z 20 polivinilnimi vložki IBM (vrečkami) in pravilnikom št. 21 je 91.00 din. Predračunska cena (7 pravilnikov in fascikel II) v kompletu je 140.00 din. Navedene tehnične predpise bomo dali v tisk ta­ koj, medtem pa tudi s sodelovanjem dosedanjih in novih naročnikov zbrali ca. 130.000.00 din, kolikor ra­ čunamo, da bo izvedba tega programa stala. P onatis p ra v iln ik o v ni o rga n iza cijsk i, je pa v e lik fin a n čn i zadržek , k a jti raču ne m oram o p orav n ati ta ­ k o j. Izv ršitev p red p la čil b o om og očila posp ešen o in ažurno izv ed b o pon atisov p rogra m ira n ih teh n ičn ih prav iln ik ov . V sk up nem in teresu je , da za četo p om em b n o d elo na p o d ro č ju teh n ične za k on od a je n a d a lju je m o in u res­ n ič im o p re je to obvezo. PONUDBA ZA SODELOVANJE V STROKOVNIH OGLEDIH OKTOBER 1974— JANUAR 1975 N a d e lo v n e organ izacije , k i so v č la n jen e v R G IT S , sm o n aslov ili (p rip oročen o) n a s led n je p ism o: V a b im o vas k sod e lova n ju , k o u resn iču jem o te ­ m e ljn o n a log o Z v eze : strok ov n o izob ra ž ev a n je tudi s p r ire ja n je m strok ov n ih og led ov . P red la g a m o vam v p reg led in v va šo od loč itev za u d e ležb o na strok ovn ih potova n jih , k i jih b om o organ iz ira li o d ok tob ra 1974 d o ja n u a r ja 1975. Z n a n o je , da sm o v S lo v e n iji v org a n iza ciji s tro ­ k ovn ih o g le d o v gradbišč, g rad ben ih o b je k to v in g ra d ­ b en ih razstav na p rv em m estu (36 s trok ov n ih og led ov grad bišč HC D jerd ap , 19 s trok ov n ih o b isk o v M iinchna, 18 o g led ov g ra d b išč avto ceste, 28 o g le d o v m ed n a rod ­ nih razstav itd.). Z ato v a m sm em o zagotov iti, da b o naše d e lo v a n je tudi v p r ih o d n je v k va lite ti s trok ov ­ nega v od stv a in seveda za p r ije tn o p o ču tje , kar b om o u sp eli z izbran im i s trok ov n ja k i in p r izn an im i tu ristič ­ n im i agen cijam i. K er želite d ob ro p r ip ra v lje n o s trok ov n o p o to v a n je tudi vi, vas prosim o, da p reg led a te p r iložen e p rog ra ­ m e, se od lo č ite in p rav oča sn o sp o ro č ite p red rezerv a - c ije in k on čn e rezervacije . P rep ozn o p re je te p r ija v e so b ile d os le j v e lik a o v i­ ra za p ra v oča sn e re ze rv a c ije v e čk ra t tu d i na šk odo udeležen cev . Z a to je za u sp elost s trok ov n ih p otova n j zelo p om em bn o, da p r e jm e jo P R E D P R IJ A V E (obra ­ zec) p rav očasn o , p rav tak o pa tu d i p o trd itv e p r e d - p r ija v v rok ih , k i so d o ločen i. P rosim o vas, da nam do 1. septembra sp oročite vaše p red log e za sod e lov a n je v tem program u . V v sa ­ kem prim eru pa želim o, da nam sp oroč ite n as lov o r ­ gana ali osebe, k i je pri vas zad olžen a za organ iz iran je strok ovn ih p o tov a n j. Ž e lim o vzp osta v iti kontakte, da b i zagotov ili p lo d ­ n o so d e lo v a n je in skupne in terese. P r ilagam o p reg led p rogram a strok ov n ih og led ov z razpisi in obrazec p red p rija v e za sod e lov a n je . Z v eza gra d b en ih in žen ir jev in teh n ik ov S lov en ije Č lane n aše Z v eze v lju d n o va b im o , da se zavzam e­ jo , da b o d o z našim v a b ilom sezn a n jen i vs i o d lo ču jo č i organ i v p o d je t jih , kak or tudi org a n iza tor ji. In fo rm a ­ c ije d ob ite na naš te le fon 23 158. 1. p r ilo g a : P reg led p rogram a s trok ov n ih og led ov z razpisi 2. p r ilo g a : P red p rija v e za so d e lo v a n je v program u strok ov n ega izobraževan ja PREGLED PROGRAMA strokovnih ogledov iz programa strokovnega izobraževanja Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije od oktobra 1974 do januarja 1975 1. Mednarodna razstava gradnje cest Luksemburg od 3. do 6. ok tob ra 1974 (av ion) C ena: 2.640.00 d in ( + 150.00 din) Prijavni rok: 20. sep tem ber 1974 2. Mednarodna gradbena razstava SAIE Bologna (in ­ du stria liza cija grad ben ištva ) 11. in 12. ok tobra 1974 (avtobus) C en a : 990.00 d in ( + 150.00 din) Prijavni rok: 20. sep tem ber 1974 3. Specialni strokovni ogled Beograda (stanovan jska g ra d itev in grad itev ja v n ih o b je k to v ) za grad ben ike, arh itek te in u rban iste od 26. d o 29. septem bra 1974 (avion) C en a : 1.390.000 d in ( + 150.00 din) Prijavni rok: d o 9. sep tem bra 1974 4. Specialni strokovni ogled Skopja (Stobi) (n ovo zg ra ­ je n e stan ovan jsk e če trti in d ru g i ja v n i ob jek ti) od 3. d o 6. ok tobra 1974 (av ion , avtobus) C en a : 1.590.00 d in ( + 100.00 din) Prijavni rok: d o 16. sep tem bra 1974 5. Ogled razstave »Projekt 2000« v Grazu 25. in 26. ok tob ra 1974 (avtobus) C en a : 516.00 d in ( + 100.00 din) Prijavni rok: d o 25. septem bra 1974 6. Mednarodna razstava pohištva (za arhitekte) v Pa­ rizu O gled združen z en od n ev n im s trok ov n im og led om n o v e jš ih o b je k to v m esta P ariza — 17. d o 19. j a ­ n u a rja 1975 (avion) C en a: 2.280.00 d in ( + 140.00 din) Prijavni rok: d o 20. d ecem b ra 1974 Strokovni ogledi gradbišč avto ceste Hoče—Levec bodo: — 19. septem bra 1974 (deveti ogled) —- 3. ok tob ra 1974 (deseti og led ) — 17. ok tob ra 1974 (en a jsti ogled) O d h od i ob 8. u ri iz L ju b lja n e — T rg re v o lu c ije V rn ite v m ed 20. in 21. u ro (kosilo, ok rep čilo ) C en a: 300.00 d in Zaradi velikega zanimanja in omejenega števila ogledov priporočamo, da rezervacijo zagotovite čim- prej. R ed n o sod e lov a n je na s trok ov n ih og led ih ■— u sp eš­ n o in p r ije tn o p o to v a n je va m želita in zagotav lja ta T eh n ičn i organ iza tor : S trok ov n i organ iza tor : P u tn ik L ju b lja n a Z veza grad ben ih in žen ir jev tel. 311 542 in teh n ik ov S lo v e n ije tel. 23 158 Pripomba: C ene v o k lep a jih so dod atn e cen e za p o ln e obroke. 1 AKCIJA ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ZA SANACIJO DOMA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Z v eza gradben ih in že n ir je v in teh n ik ov S lov en ije s o d e lu je v a k ciji za sa n a cijo d om a in že n ir je v in te h ­ n ik ov S loven ije , k i z izredn o s la b o in ra zp a d a jočo zu ­ n a n jo s t jo n ed osto jn o rep rezen tira s loven sk o tehn iško izobraženstvo . N jeg ov a zu n a n jost in tudi n o tra n jost je p osta la že ja v n i p rob lem . Z ato se je Z veza in žen ir­ je v in tehn ikov, k i u p ra v lja z d om om , m orala od lo č iti za n je g o v o sanacijo . Z veza grad ben ih in že n ir je v in teh n ik ov je stop ila v stik z v č la n je n im i p o d je t ji ter jih zaprosila , da p o gosp od a rsk i m oč i in p o š tev ilu zap oslen ih in žen ir jev in teh n ik ov p r isp ev a jo f in a n čn a sredstva . P o d je t ja so že v začetk u a k c ije p okazala ra zu m ev an je , tako da p r i­ ča k u je m o 1, da b o p rog ra m sa n a cije dom a in žen ir jev in teh n ik ov m o g o če že letos izvesti na fasad i in strehi, za tem pa tudi v n otran josti. V G rad ben em vestn ik u b o m o ob v ešča li o p otek u a k c ije ter seznanili ja v n o s t s sezn am om vseh p o d je t ij, k i b o d o v te j a k c iji sod e lova la in dala s v o je p risp evk e . P r iča k u jem o , da b o d o p r i izv a ja n ju sod e lov a li vsi n aši zavzeti p ov er jen ik i, pa tu d i drugi aktivn i član i p o v se j S loven iji. V a len tin M arinko Oblaganje zidov z N O V O L I T ploščami to p lo tn o 5 cm NOVOLIT p l . to p lo tn o MODULARNI NOVOLIT b lo k p lo š č a to p lo tn o 60 cm VOTLA, opeka Jo cm + # - MODULARNI NOVOLIT b lo k Tilošča to p lo tn o gramex ljubljana, kurilniška 10 te le fo n 3 1 0 1 4 4 NOVOLIT plošča je lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa. Pod raznimi imeni je poznana že 70 let in je zaradi vse­ stranske uporabnosti in odličnih lastnosti cenjena v gradbeništvu. NOVOLIT plošča ima dobre toplot- no-izolacijske lastnosti ( = 0,07 kcal/mh°C za 5 cm debelo), je lahka (= 300 do 400 kp/m3), je odličen nosilec ometa, ne gori, ne gnije, dobro vpija zvok itd. Od številnih možnosti uporabe vam predstavlja­ mo oblaganje zidov z NOVOLITOM, z namenom izboljšati toplotno izolacij­ sko kvaliteto zidu. Pozidan zid naknadno obložimo z NOVOLIT ploščami. Kot vezivo uporabimo podalj­ šano cementno malto. Vsako ploščo sproti pri­ bijemo še s tremi žeblji s podložko, da se plošča ne bi odmaknila!, dokler malta ne zatrdi. Plošče postavljamo vodoravno z daljšo stranico, naslednjo vrsto plošč pa postavimo z zamikom, tako da ne nastanejo zvezni vertikal­ ni stiki. Vse stike pred ometava- njem armiramo s proti- korozijsko zaščitno mreži­ co RIHJSI, ki ima 33 prečnih vezi na dolžinski meter. Tako pripravljen zid omečemo z ometi. Točnejša navodila, mre­ žica RIFUSI in NOVOLIT PLOŠČE so na voljo pri: GRAMEX LJUBLJANA INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV 6 - 7 Serija: RAZISKAVE JUNIJ-JULIJ 1974 Informacija o komprimaciji kamnitega nasipa v Črnotičih z vibracijskim valjarjem ABG tip SAW 185 V okviru gradnje avtoceste Vrhnika-Postojna je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij izvršil poskusno komprimacijo kamnitega nasipa z vibracij­ skim valjarjem ABG tip ASW 185. Dobljeni rezultati pri gradnji poskusnega nasipa naj bi služili pri pripra­ vi tenderskih osnov vgrajevanja lomljenega materiala. Po osnovnem programu je imel Zavod namen, da napravi atestacijo vibracijskega valjarja, upoštevajoč vse vplivne faktorje in sicer: — kakšna je ustrezna nasipna višina z ozirom na globinski učinek valjarja, — kolikšno je potrebno število prehodov valjarja po nasipu, da se doseže ustrezna gostota, — kakšna je ustrezna potovalna hitrost valjarja pri komprimaciji nasipa, — vpliv dinamičnih sunkov valjarja na okolico v času komprimacije nasipa. Zaradi kratkega roka v pogledu posojila valjarja s strani tovarne ABG in ostalih strojev, katere so nu­ dila domača gradbena podjetja, nismo mogli izvršiti vseh poskusov po osnovnem programu ter smo morali odstopiti od predvidenega obsega preiskav. Poskusni nasip je bil zgrajen v kraju Črnotiči na Primorskem. Za gradnjo poskusnega nasipa je bil upo­ rabljen material, ki je ostal pri gradnji železniške pro­ ge Prešnica-Koper. Poskusni nasip je bil izdelan v dolžini ca. 100 m, širina planuma nasipa je znašala 8.60 m a višina na­ sipa pred kompaktažo je bila 160 cm. 1.0 Karakteristika vgrajenega materiala V času gradnje poskusnega nasipa smo glede na napredovanje nasipavanja in razgrinjanja postopoma odvzemali reprezentančne vzorce za predvidene labo­ ratorijske preiskave. Kamniti material, iz katerega je bil zgrajen poskusni nasip, je imel naslednje karakte­ ristike: — vrsta materiala: apnenec — lomljenec pridobljen pri gradnji želez­ niškega useka, — granulacija materiala: razmeroma grobozrnati material s koeficientom ne­ enakomernosti: U = dßo : d10 = pod 9 ■— maksimalno zrno vgrajenega materiala je zna­ šalo ca. 550 mm. 2.0 Podatki o vibracijskem valjarju Vibracijski valjar ABG tip SAW 185 je ptroj, pred­ viden za zgoščevanje težkega nasipnega materiala. Za vleko vibracijskega valjarja prihaja v poštev vlečni stroj, katerega vlečna moč znaša 67—90 KM. Običajna hitrost znaša 20—40 m/min, to je 1.2—2.4 km/h. Dopust­ ni največji vzdolžni padec valjanja sme znašati 17°/o. — pogonska teža stroja: 13.5 ton — frekvenca: 23.3 HZ — širina valja: 2040 mm — premer valja: 1800 mm — skupna dolžina 6178 mm Pri komprimaciji nasipa naj motor obratuje z 1700 obrati na minuto. 3.0 Priprava poskusnega nasipa Poskusni nasip je bil zgrajen na kamniti podlagi. Pred izgradnjo nasipa so bile odstranjene z buldožer­ jem humozne plasti. Da bi lahko izvršili meritve gostote vgrajenega materiala, smo v osi poskusnega polja vgradili 21 je­ klenih sondažnih cevi z oznako S, in S21. Ker so bila tla skalnata, ni bilo možno zabijati cevi v tla, temveč Slika 1 Čelno zasipavanje z dump«rje® Ravnanje plamm& z buldo&erje® . V1 _ V0 1 - '*b h '2 00 4 . 17» > S ;o ’ n o j. i % , s ! i S'/ i m i r * * g , M O i ŽSLu?ti£**u. .Stat. *16L!fez jgat *5ia . jliELhl Faz© dela: i . Odst ran ite v &u&u a f. i 2« Naprava dovosae ramp 3* Naprava nasipa v višin.' 50 cm 4» Postavitev (serakih cevi 5« Naprava nasipa čelno po vsaj v iš in i 6 . Ravnanje planum« z buldožerjem Slika 2 se je predhodno napravil nasip višine ca. 50 cm, širine ca. 2 m, s katerim so se utrdile sondažne cevi v med­ sebojni razdalji po 1.0 m (sl. 1). Zasipavanje sond se je vršilo čelno in to z višine 1.60 m. Dovoz kamnitega materiala se je vršil z dum­ per ji prek prehodno izvršenega pomožnega nasipa in rampe. Ravnanje planuma pa se je vršilo s pomočjo buldožerja (sl. 2). Prehod delovnih strojev prek na­ sipa je bil dovoljen samo po celotno nasuti plasti, ka­ tera je odgovarjala nasipni višini ca. 1.60 m. V času gradnje nasipa se je stalno vršila kontrola: — da so bile merske cevi postavljene po možnosti navpično in v medsebojni razdalji ca. 1.0 m — da se merske cevi niso v času čelnega stresanja izkrivile ali celo premaknile, — pravilnega nasipavanja po usvojenem postopku. Skupaj je bilo vgrajeno v poskusni nasip ca. 1700 kubičnih metrov kamnitega materiala. 4.0 Delovni postopek pri komprimaciji nasipa Po izvršenem nasipavanju materiala smo pristopili k izravnavi površine planuma z buldožerjem in nato h komprimaciji nasipa. Da ne bi prišlo do poškodo­ vanja jeklenih merskih cevi v času valjanja, smo predhodno napravili elastične zamaške okoli pokrovov cevi. Po izvršeni kontroli intaktnosti vseh cevi in na­ pravljenih elastičnih zamaškov smo pristopili k stati­ stičnemu valjanju nasipa. Pri vseh prehodih vibracij­ skega valjarja po nasipu je veljalo načelo, da se naj­ prej utrdijo stranski boki nasipa (levi in desni pas), in šele nato velja srednji pas, kjer so bile nameščene merske cevi (sl. 3). Skupaj je bilo izvršeno na planumu nasipa: — 2 statična prehoda valjarja pri povprečni hi­ trosti buldožerja 0,9 km/h — 8 vibracijskih prehodov pri povprečni hitrosti buldožerja 1,2 km/h 5.0 Rezultati meritev Za merjenje gostote in vlage tako na površini ka­ kor v globini nasipa smo uporabili hidrodenzimeter. Hidrodenzimeter je izveden tako, da je mogoče vršiti meritve vlage in gostote na površini s površinsko son­ do v globini pa z globinsko sondo. Po vsakem prehodu valjarja po nasipu smo merili gostoto in vlago na po­ vršini, v neposredni bližini vgrajenih jeklenih cevi in na šestih globinah, tj. 40, 60, 80, 100, 120 in 140 cm. Rezultati meritev dosledno kažejo izrazito vpada­ nje gostote oziroma majhen vpliv valjanja v globini pod 40 oziroma 60 cm. Medtem ko se gostota v gornji 40 cm plasti giblje med vrednostmi 1.25 t/m:i — (sonda 18) (sl. 4) do 2.30 t/m3 (sonda 8) povprečno 1.90 t/m3. Globlje od 40 cm vrednosti gostot vpadajo pod 1.20 t/m3 oziroma izven območja točnosti meritve. Ponovno na­ raščanje gostote je zapaziti globlje od 1.10 m. Nasto­ pajoče vrednosti gostote se tu gibljejo od 1.45 t/m3 do 2.10 t'm3 povprečno 1.68t/m3. Poleg merjenja prostorninske teže se je istočasno merila tudi vlaga vgrajenega materiala. Po prvem pre­ hodu valjarja po planumu nasipa je znašala vlaga na povrčini povprečno 4.5 % (tj. ca. 90 1 vode/m3 suhega materiala) in najmanj 2.8 °/o pri merskem mestu S0. V času komprimacije pa je vlaga nihala z ozirom na vre­ menske razmere. Največ je znašala pri merskem mestu S,-, v globini 1.00 m po 7 prehodu (13,5 */0). Po končanem poskusu komprimacije smo v vzdolž­ ni smeri odrinili z buldožerjem polovico napisa do po­ sameznih jeklenih cevi (sl. 5). Iz priloženega fotograf­ skega posnetka je razvidno, da je bila zrnavost kam­ nitega vgrajenega materiala zelo groba (S9). Prav tako je videti, da je vgrajeni kamniti material enozrnati, (S i ->) segregiran in da so na teh mestih gostote najniž­ je, kar potrjujejo tudi odčitki na hidrodenzimetru. Slika 3 Slika 4 Slika 5 6.0 Zaključki Poskusno utrjevanje nasipa v Črnotičih, ki ga je opravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in doseženi rezultati meritev so pokazali naslednje: — da kamniti material, ki je bil uporabljen pri poskusu, v pogledu zrnavosti ni popolnoma ustrezal zahtevam, ki so običajne za tovrstna zemeljska dela, — da je pri vgrajevanje kamnitega materiala v nasip prišlo do segregacije materiala, zaradi čelnega nasipavanja materiala ob predhodno postavljenih son- dažnih ceveh, — da gostota materiala v globino pri utrjenem na­ sipu izrazito vpada do ca. 40 cm (60 cm). Gostota ma­ teriala je večja v slojih, kjer je drobnejši material. V srednjem delu višine nasipa, kjer je bil pretežno grobi material, je gostota najmanjša, — da se po četrtem prehodu valjarja z vibracijo nasip ni več bistveno posedal. Gornje ugotovitve pri izvedbi poskusnega nasipa vodijo do naslednjih zaključkov in smernic, katere bi bilo potrebno upoštevati pri gradnji nasipov iz kamni­ tega materiala in komprimaciji z vibracijskim valjar­ jem AB G tip SAW 185. — Pri gradnji nasipov iz kamnitega materiala bi moral material v granulacijskem pogledu ustrezati zah­ tevam za tovrstna zemeljska dela. Z masovnim mini­ ranjem pridobljeni kamniti material mora imeti mini­ malni količnik neenakomernosti U = 9. — Da se material pri nasipanju ne bi segregiral, naj se material nasipa v slojih, katerih višina naj ne presega 60 cm. — Nasipanje materiala naj se opravi v dveh slojih tako, da znaša maksimalna višina nasutega, za kom- primacijo pripravljenega materiala 2 X 60 cm =120 cm. — Maksimalna velikost zrn naj znaša 60°/o višine posameznega razgrnjenega sloja toda ne prek 400 mm. — Pri gradnji nasipa naj se po izravnavi materiala predhodno opravi enkrat statični prehod valjarja ter šele nato prične z dinamičnim valjanjem. — Število prehodov valjarja z vibracijo naj bo 4. — Pred vsakim vgrajevanjem materiala, ki se raz­ likuje po svojih karakteristikah, je potrebno pred­ hodno opraviti poskusno vgrajevanje materiala in kompaktažo nasipa, da na ta način dobimo podatke za tehnično pravilen in ekonomičen delovni postopek. Janez Gjura, dip. ing. DVOKOMPONENTNO LEPILO ZA NOV-STAR BETON DONIPOX RP NAVODILO ZA UPORABO: DONIPOX RP služi za vezanje svežega betona na stare betonske podlage. DONIPOX RP omogoča po­ novno betoniranje na staro podlago tudi v tanjših slojih od 0 do 3 cm. Prav tako služi za povezavo mal­ te, v katero se polagajo keramične ploščice in mo­ zaik, ko se oblagajo stare betonske površine. PREDPRIPRAVA PODLAGE: Betonska podlaga mora biti očiščena prahu. Oljne in maščobne madeže odstranimo. Podlaga je lahko vlažna. PREDELAVA: DONIPOX RP mešamo tik pred uporabo v razmerju: 12 u. d. komp. A (smola) — 1 doza 1 u. d. komp. B (trdilec) — 1 plastenka Trdilec popolnoma vmešamo v smolno komponento. Homogeno pomešanje komponent je pogoj za dobro povezavo. Plastenko s trdilcem skrbno izpraznimo. ČAS PREDELAVE: Mešanica je uporabna približno 20 minut pri 20° C. Višja temperatura močno skrajša čas predelave. Pri uporabi mora biti temperatura podiage najmanj + 5° C! UPORABA: Lepilo nanesemo s krtačo ali tršim čopičem. Podla­ go moramo skrbno in polno premazati s slojem lepi­ la. Sveži beton nanesemo takoj na še sveži sloj lepi­ la. V nobenem primeru ne smemo čakati, da se sloj lepila na betonu strdi, ker na tak način ne dosežemo nobene povezave. Sveži betonski mešanici ne doda­ jajte nobenih emulzij sintetičnih smol. PORABA: 1,0— 1,3kg/m2 — glede na hrapavost in poroznost betonske površine. OPOMBE: Madeže lepila takoj odstranimo. Pri uporabi namaže­ mo roke z zaščitno kremo. Pazimo, da lepilo ne pri­ de na rano. Orodje lahko očistimo z razredčilom KB. SKLADIŠČENJE: V dobro zaprti embalaži in v normalno temperiranih prostorih. Obstojen približno 1 leto! KEMIČNA INDUSTRIJA D C N I T M E D V O D E TELEFON 71106 TELEX 31365 s t Legenda (1. slika): 1. Tori votlak 2. vložek iz tervola 3. malta s t J * IZDELEK JE PATENTNO ZAŠČITEN j j Legenda (2. slika);X 1. betonski steber z armaturo 0 2. zunanji del Tori votlaka J t > 3. tervol vložekJU 4. notranji del Tori votlaka 5. Tori votlak z oporno ploščico 0 ) { V A-B-C prikaz izdelave nosilnih betonskih stebrov " Ü N O PREDNOSTI:— najcenejša gradnja ❖ — maksimalna toplotna in zvočna izolacija s kom­• B binacijo opeke in tervola > 0 — izdelek primeren za vse objekte — enostavna gradnja brez posebnega orodja Z Vse informacije dobite po telefonu 61 805 in 61 965 f l ) c l m ö fl) o . o a ) (A C D • H U B 2 3 M a>w > O k > O c o+■ (A o u o c o• MM M O Izdelek je že preizkušen in uporabljen pri objektih družbene in indi­ vidualne stanovanjske gradnje. IZREDNA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA: Koeficient toplotne prevodnosti zidu, merjen pri srednji temperaturi 20° c — pri vložku iz tervola debeline 3 cm K = 0,24 kcal/mh °C Koeficient toplotnega prehoda K = 0,725 kcai/m2h °C — pri vložku iz tervola debeline 6 cm = K = 0,50 kcal/mJh °C RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZEN < ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA ' ' RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA R' RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICAI RMK ZENICA RMK .ZENICA RMK ZENIC/ RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA' RMK ZENICA RMK ZENICA, RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA ___________ .■ 1 n I I L/ i c . l i r « Dill/- 7 C U IO I DMIf 7PM A D M k" 7 E l l i r * D11 If 7 C k lir i RUK 7PMIf.A RMK 7FNICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICA RMK ZENICARMK ZENICA ALUMINIJ V GRADBENIŠTVU. . . i . . . se vse bolj uporablja v visoko razvitih deželah za iz­ gradnjo stanovanjskih stavb, industrijskih, poljedelskih in javnih objektov, ter na ta način izpodriva klasične gradbe­ ne materiale in klasične metode grajenja. Spremljajoč to izrazito tendenco v svetovni proizvodnji in uporabi gradbenega materiala, je Valjaonica bakra i alu- minijuma »Slobodan Penezič Krcun«, Titovo Užice, v svoji novi valjalnici aluminija proizvedla v začetku leta 1974 večje količine barvanih in nebarvanih Al pločevin in tra­ kov za gradbeništvo in arhitekturo. ^ TRAK, BARVANI 0,25—1,5 X 30—1650 X L mm ^ RAVNA PLOČEVINA, BARVANA 0,25—1,5 X 800—1650 X 1000—5000 mm ^ PROFILIRANA PLOČEVINA, SINUSOIDNE IN TRAPEZNE OBLIKE, NEBARVANA IN BARVANA 0,5—1,5 X 800—1200 X 3000 X 12000 Najsodobnejši tehnološki postopek COIL COATING, vrste barv na bazi organskih polimerov in laki z metalnimi pig­ menti, stopnja sijaja površine: motna, polmotna, visoko sijajna, najraznovrstnejši toni omogočajo: — antikorozijsko zaščito, odpornost proti obrabi in pra­ skam, — obstojnost proti zunanjim vplivom in visokim tempe­ raturam, — izredne arhitektonske efekte. UPORABA PROFILIRANIH AL PLOČEVIN ‘,Gosv>' • eksterieri (fasadne in krovne pločevine) • interieri (vrtani platonski elementi, dekorativni detajli) • ohišja naprav za gospodinjstvo, hladilne skrinje in v itrine... VALJAONICA BAKRA I ALUMINIJA »SLOBODAN PENEZIČ KRCUN« — TITOVO UŽICE Telefon 21 055 Telex 13611 YU VB Telegram Valjaonica Titovo Užice Obiščite nas na Zagrebškem velesejmu 12.— 22. septembra 1974, paviljon 40, štand 28 proizvodno prodajni program sedež podjetja predstavništva azbestcementne valovite in ravne strešne plošče za pokrivanje streh azbestcementne valovite in ravne gradbene plošče za oblaganje fasad, sten, stropov, montažne elemente azbestcementne kanalizacijske cevi za hišno kanalizacijo azbestcementne ventilacijske cevi za instalacije po sistemu posameznih in zbirnih jaškov azbestcementni jaški za odmetavanje smeti avtoklavirane azbestcementne tlačne cevi za vodo­ vode in namakalne sisteme avtoklavirane azbestcementne cevi in filtri BistralR za vodnjake avtoklavirane azbestcementne cevi za cestno in podvodno kanalizacijo avtoklavirane azbestcementne cevi za kabelsko kanalizacijo keramična glina Gkp in plastična ognjestalna glina Gpp za keramično industrijo kremenovi peski G-10, G-20 in G-30 za gradbeništvo in livarstvo cementi PC 25 z 450, PC 550, M 80 z 350 MOIHKÜW® industrija gradbenega materiala, anhovo n. sol. o. 65210 Anhovo, Jugoslavija poštni predal: 21 telefon: (065) 78 030 telegram: salonit anhovo telex: 34 329 yu anhovo Beograd, Generala Ždanova 33 Sarajevo, Ulica JNA 47 Skopje, Ivo Lola-Ribar 4/III Titograd, Južni bulevar 10 Zagreb, Trpimirova 25/I