Šlev 52. v iinlM, v soboto fioj i. marca 1922. Leto L. • • • •• • Naminlns e *a 1*ž«»o S tis ta «eu lati aaprti Olu ca mi «t» , m ( 16—' ■a aatr •»a Sa aa meaas c* inotamirtrai oaluietno.....Ola. 150-— nesadao . ■ • . „ 12 50 es Sobotna Izdata; sst • Ja«u«iavtp . . . Ola. tO'— • laosamstva ... .. «0 — Pusumod Slev 50 m. s Caoa Inseratom;^ I>-jgtoipna patltna trsta mali oglasi po B i'— m S B veliki oglasi nad 45 uro rt-ilna po K 3 —, poslana Iti po K 12 —. Pri va6|eo aaroOUo ponnst. Izhaja rsak lan icviemil ponedeljka In dneva po p raz. nlko Jb 5. ari cjotiaj. ■sseina priloga. ilestnlk »KSZ. Uredništvo ta v Kopltartavt allol itav 6/111. Rokopisi m aa vračalo oalrtnutrana pisma sa aa spceiemajo. Urana telaL itv 50, uprava, it*. 128. ilititen lis! za slovenski narod. Oprava 'e t Kopltarlvvi al 6. — Kaftan puStne hran. l|ubl|aa>Ke št 550 sa laročulno In it. 14!« ca iglass, cagrsb it.111, sat a|ev. 7563, pravita it tona« U.ltl »Politične indiskrecije.« Pod tem naslovom je objavil znani Anglež in izboren poznavalec jugoslovanskega vprašanja Seton-Watson (Scotus Via-tor) v mesečniku »Nova Evropa« silno zanimiv člamek o razmerah v Jugoslaviji, zlasti o naši zunanji politiki. Članek nam je nov dokaz angleške stvarnosti in natančnosti tudi v politiki. Angleži ne potrebujejo nobene naše »propagande«, ker bi bila z ozirom na temeljite poznavalce naših razmer med njimi samimi tudi popolnoma odveč, pač pa je vredno za nas izvedeti, kako sodijo o nas celo tisti Angleži, ki veljajo za naše prijatelje. Uvodom naglasa Watson pomanjkanje intelektualnih zvez med Anglijo in Jugoslavijo, ki je zavladalo zlasti v najnovejši dobi deloma vsled padca naše valute, ki onemogoča našim ljudem dohod v Anglijo, deloma pa vsled odpora naše vlade, ki noče podpirati šolanja jugoslovanskih dijakov v Angliji. Največ je pa kriva zunanja politika Jugoslavije v zadnjih letih. Watson nato ostro kritikuje oportuni-6tično politiko Lloyda Georgea za časa sklepanja miru. V drugi polovici leta 1921 £a je stopila angleška politika v novo fazo, er je postala konstruktivna, in zastopa stališče, da se je treba siccr držati pogodb, toda pogodbe so podvržene evoluciji. Novi Evropi ne zadošča/o več predvojne militaristične in diplomatske metode. Ogromna večina Angležev je usvojila principe Zveze narodov. Glavni činitelj današnje svetovne politike pa je solidarnost Anglije in Amerike z ozirom na končno pomirjenje. Od načina, kako se vrši oboroževanje v Jugoslaviji, Poljski in v Rumuniji, odvisi neposredno tudi vprašanje kredita, ki ga te države iščejo v Angliji in v Ameriki. Nato hvali Watson Ma-saryka in dr. Beneša, ki ravno zaradi svoje mirobljubnosti uživata največje zaupanje na zapadu. Predvojne klike. Nič pa ne hvali Watson Jugoslavije v tem oziru. »Res je,« pravi, »da je bilo mnogo notranje- in vnanje političnih razlogov, vsled katerih prvi parlament ni mogel biti veren izraz narodne volje. Ugotoviti pa moram, da se Jugoslavija nikakor ni otresla svojih predvojnih političnih klik, ampak je danes bolj kot kdaj prej v njihovih rokah. Za tujca ni prikladno, da bi se vmešaval v domače razmere tuje mu države, mislim pa, da si kot zagovornik jugoslovanske stvari zadnjih 15 let sem smem dovoliti, da tudi v tem oziru povem svoje mnenje. Dve leti sem se vzdrževal vsakega političnega komentarja, v nadi, da sc bodo oblaki, ki so zastirali jugoslovansko nebo, razgrnili, in da bom rešen neprijetne dolžnosti pečati se s stvarmi delikal nega značaja, ki jih pa moram povedati, ker so resnične. Molčati pa ne morem več, ker je začelo duševno stanje notranjepolitičnega položaja v Jugoslaviji vplivati (siccr indirektno, a zato nič manj jako) tudi na splošen položaj in na razmerje med Anglijo in Jugoslavijo.« — Nato razpravlja Watson precej obširno o današnji vladni koaliciji v Jugoslaviji in o strankah, ki jo tvorijo. O koaliciji pravi: »Po vojni so isti politiki, ki so se koncem vojne že začeli vračati k ožji strankarski politiki (to velja za Srbijo koncem vojne, op. ur.), znova sklenili koalicijo, čeprav država ni bila več v nevarnosti, in sicer zgolj zato, da obdrže v svo* jih rokah vso politično moč. Glavni stranki v današnji koaliciji zastopata popolnoma nasprotujoče si vidike v večini političnih in socialnih vprašanj. Druži jih ideja centralizacije, toda taktika, katere se poslužujejo, jasno dokazuje, da nastopajo stare politične, administrativne in vojne skupin« samo zato enotno, da obdrže celokupno oblast v svojih rokah. To je »ne-sveta alijanca«, ki ie zgrajena na negaciji načel, to dokazujejo tudi »trgovine pod roko«, na korist raznim malim skupinam, da so glasovale za Vidovdansko ustavo. To dokazuje dalje tudi dejstvo — ki so je opazili zlasti tujci —, da se najboljši politični talenti cele držav« danes v politiko n« vmešavajo, Nezaupanje zanada do nas. — Ostra sodba o g. Pašitu. Deloma je popolnoma res, da se nas na zapadu prav nič ne tiče, kdo v Jugoslaviji vlada: ali demokrati, ali radikali, ali pa oboji, kot sedaj. Tudi se nas ne tiče, če vladajo v Jugoslaviji republikanci (čeprav smatramo za Jugoslavijo monnrhični princip za prikladnejši) ali pa komunisti. Če pa ne najdemo nobenega vodilnega principa v vladi, si moramo toliko natančneje ogledali osebe na vladi — in v tem oziru raste naše nezaupanje od dne do dne. Kdorkoli 'e zasledoval izza kulis delo Jugoslovanskega odbora, krfsko deklaracijo, zavezniško propagando proti Avstriji, ženevsko konferenco v Parizu, ne more imeti niti trohe zaupanja v g. Pa-šiča. Za širše občinstvo jc on mogoče dekorativna oseba z dolgo, sivo brado, toda za one, ki stvari poznajo, je on predstavnik onih metod zahrbtnega intrigant-stva, izmikanja in krivih obljub, ki so dale besedi »Balkan« v politiki tako neprijeten pornen. Njegov nastop v solunskem procesu, njegova pokorščina carističncmu režimu, n egovo sovražno držanje proti jugoslovanski misli (toliko nevarnejše, kolikor skritejše), njegovi nastopi proti lastnim poslanikom v Londonu in \Vashingto-nu za časa vojne — to so stvari, ki jih ne bomo tako hitro pozabili. Njegove nad vse stare navade političnega favoritstva in njegova praksa, da sc obdaja s samimi nesposobneži, so nezaupanje do njega med nami še povečali. Pašič in njegova politika. — Boškovič in Spala kovic. Naj navedem nekaj primerov, pa ne najbolj neugodnih za g. Pašiča. Imenovanje g. B o š k o v i č a za zastopnika Srbije v reparacijski komisiji, in kar je še hujše, za zastopnika Jugoslavije v veleposlani-škem svetu, je moralo razočarati vsakogar, ki pozna njegove neuspehe v Londonu, ko je bil tam še poslanik. Dalje: Pred 12 leti si jc bil pridobil g. S p a 1 a j -kovic s svojo neustrašenostjo v Fried-jungovem proccsu vse simpatije. Danes pa gledamo nani kot na fanatičnega pristaša carističnega režima in njegovih nesrečnih »zadnjih mohikancev* v izgnanstvu. Njegova določitev za zastopnika Jugoslavije pri Zvezi narodov je bila slaba inspiracija. Njegovo stališče, da je bolje, če zapade/o milijoni gladujočih v Rusi,i smrti, kakor da sc olajša položaj boljševiški vladi, spada med stvari, ki se ne pozabijo. Nehote nam prihajajo na misel svetopisemske besede: »Bolje bi bilo, da sc mu obesi mlinski kamn na vrat..,« Lahko bi navedel še mnogo drugih slučajev zlasti iz diplomatske službe, kjer so se posluževali špijonaže, da paralizira-jo vpliv poslanikov, kjer so posamezne diplomate odstranjevali, če so prišli na sled kakim velikim škandalom (!), kjer so s politično odpadnostjo bila kupljena visoka diplomatska mesta (dr. Vošnjak. op. ur.). Toda mislim, da je že tega dovolj. Vera v Jugoslavi o. Jaz osebno trdno verujem v Jugoslavijo, in upam, da bo premagala vse težave. Nimam simpatij za separatiste (če jih je kaj), tudi ne za malomestne malenkost-neže, ki jih je povsod na svetu dovolj. Ne morem se pa ogrevati za doktrinarsko trmo, da se mora za vsako ccno izpeljati neka laži-centralfizacija, ki ni praktično zamišlena, in celo ne v dobi, ko se ves pravec političnega mišljenja in političnega izkustva nagiblje v smer decentralizacij«. Absolutno ne morem verjeti, da bi bilo mogoče državo dobro vladati v mirnih časih s koalicijo principov, ki si med seboj nasorotujejo, ali pa na podlagi negacijc vsakega principa. Tu mora prej ali sle: priti do detnoralizacije ali pa do eksplozije. SAMOSTOJNOST IRSKE. London, 3. marca. (Izv.) Spodnja zbornica z 250 proti 53 glasovom zavrgla zakonski dodatek, v katerem se določuje, da Irska nima pravice, odreči sc udanostni prisegi angleškemu kralju in ustanoviti republiko. Minister Churchill jc poudarjal, da je angleško-itski dogovor v tem oziru dovolj jasen in pristavil, da Anglija nikdar ne pripusti ustanovitve samostojne irske r«publike. parlamentarnega predsedstva, - JUGOSLOVANSKI SLOVENCI BREZ ZASTOPSTVA V PREDSEDNIŠTVU. _ KLUB ODKLONIL MESTO TAJNIKA Belgrad, 3. marca. (Izv.) Narodna skupščina se je sestala k seji danes ob 5.50 popoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in raznih prošenj in pritožb se preide na dnevni red: volitev predsednika, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov, kakor tudi posameznih odborov. — Za poslanca dr. Ivana Ribarja (demokrat) je bilo oddanih 149 glasov, za Mihaela Stojiča 15 in r.a Merrnoljo en glas; 26 poslancev ;'e oddalo prazne glasovnice. Starostni predsednik Vujič izjavlja nato, da je z?v predsednika zakonodajne skupščine izvoljen poslanec dr. Ivan Ribar. Predsednik dr. Ribar zavzame predsedniško mesto in se v kratkem nagovoru zahvali za izkazano mu zaupanje in pravi, da se ima zakonodajna skupščina baviti z važnimi predlogi, v prvi vrsti z državnim proračunom, potem pa z volilnim zakonom. — Nato pa preide zboimica k volitvi podpredsednikov. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen radikalec Milorad Vujičič s 1.52, za drugega podpredsednika pa musliman dr. Halil beg Hrasnica s 124 glasovi; 31 glasov jc bilo razcepljenih. — Za tajnike so izvoljeni radikalec dr. Vojislav Janjič s 141, Janko Rajar SKS s 147, musliman Husein Alič s 141 in demokrat Radislav Agato-nervič z 90 glasovi; 32 glasov je bilo razcepljenih. — Nato so bili izvoljeni še posamezni parlamentarni odbori, nakar se jc se:a zaključila ob devetih zvečer. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Danes dopoldne so imeli načelniki strank sejo, na kateri so razpravljali o kandidaturah za posamezna mesta v predsedstvu narodne skupščine in v odborih. Določilo se je, da naj bodo stranke zastopane po številu svojih poslancev. Pri tej priliki je dr, Anton Korošec (Jugoslovanski klub) zahteval za svojo stranko podpredsedniško mesto, pa' seja o tem ni prišla do sporazuma, Belgrad, 3. marca. (Izv.) Danes se je volilo novo predsedništvo parlamenta in' 4 tajniki. Vladne stranke so ponudile Jugoslovanskemu klubu mesto tajnika, kar pa. je Jugoslovanski klub odklonil, ker predstavlja največjo stranko v Sloveniji ter za-i vzema po števillni moči tretje mesto v parlamentu. Po vseh parlamentarnih običajih bi moral dobiti Jugoslovanski klub mesto, podpredsednika, da bi na ta način bila v predsedništvu zastopana tudi opozicija iz vseh treh narodnosti. Proti temu pa jc nastopila vlada, predvsem pa muslimani in demokrati z dr. Ribarjem na čelu. Belgrad, 3. marca, (Izv.) Govor dr. Ribarja, predsednika narodne skupščine, v katerem se je zahvalil za ponovno izvolitev za predsednika, j c na pravil zelo slab' vtis na radikalce, ker je dr. Ribar govoril, da bo po novem poslovniku onemogočena parlamentarna abstinenca. Radikalci izjavljajo, da to ni bilo dogovorjeno in da je predsednik narodne skupščine podal tako izjavo brez povoda. Ko sta bila izvoljena podpredsednika in je dr. Ribar podal to izjavo, so vzklikali člani Jugoslovanskega kluba: »Kje so Slovenci?! Zakaj ste Slovence črtali? Kje so Slovenci?!« Varšava, 3. marca, (Izv.) Odbor za zunanje stvari poljskega sejma je imel dne 2. t. m. sejo, na kateri je podal zunanji minister Skirmunt važne izjave glede zunanje politike, predvsem o predstoječi konferenci strokovnjakov male antante in Boljslce v Belgradu ter informiral poslance o položaju. Med drugim je govoril tudi o odnošajih Poljske do Francije in do baltskih držav, ki so sosede poljske republike na severu in severovzhodu. Izjavil je, da sloni zunanja politika Poljske v glavnem na poljsko-francoskem sporazumu. Poljska republika stremi na podlagi tega sporazu- za zvezo z ma za tem, da se zavarujejo skupni interesi, tako predvsem z malo antanto in z baltskimi državami. Z malo antanto je treba skleniti tesnejšo zvezo, katero diktirajo skupni interesi in sporazum s Francijo. Konferenci strokovnjakov v Belgradu bo najbrže moral slediti sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih držav, da se natančno določijo smernice za nastop v Genovi in za popolno zvezo z malo antanto. — 1 er.? izjavam ministra pripisujejo veliko važnost, ker je njegov govor v odboru nekak ekspoze o zunanji politiki Poljske. Zborovanje krajevnih ljudskih svetov Split, B. marca. (Izv.) Po številnih shodih, ki so jih imeli v zadnjem času poslanci hrvatske pučke stranke Sljepan Ba-rič, dr. Šimrak in Milanovič in na katerih se je izrazilo popolno odobrenja delovanja zastopnikov hrvatske pučke stranke v parlamentu po predstavnikih vseh slojev naroda v Dalmaciji, se jo vršilo včeraj zborovanje krajevnih ljudskih svetov hrv. pučke stranke za Dalmacijo. Zborovanje je trajalo včeraj dopoldne in ves popoldan. Posvetovanja se je udeležilo veliko število zastopnikov iz vse Dalmacije. Po poročilih predsednika Hrvatske pučke stranke Stjepana Bariča ter poslancev dr. Šimraka in Milanoviča se je vršila obširna debata o sedanjem političnem položaju. Zborovalci so stališče in taktiko stranke popolnoma odobrili. S zborovanja se je poslala brzojavno zaupnica Jugoslovanskemu klubu, obenem pa tudi pozdravni br« zojavki poslancema dr. Korošcu in dr. Du-libiču. Sprejeti so bili zelo važni sklepi, v vsem pa sla prevladala edinstvo in po. polna sloga. Anarhija na Reki, FAŠISTI NAPADLI VLADO. - ITALIJ VLADNO PALAČO. — HUDI POULIČNI Bakar, 3. marca. (Izv.) Na Reki so se včeraj odigrali resni dogodki, v katerih se tako jasno zrcali sedanji položaj na Reki, in je s temi dogodki dosegla višek napetost, v kateri se že več tednov nahaja mesto in njegova okolica. Včeraj zjutraj so fašiisti izvedli že dolgo pripravljeni napad na vlado predsednika dr. Zanelle. Kot povod za ta napad na vlado jim je služil uboj enega fašista. Na vse zgodaj so se vsuli na ulico in začeli napadati reško policijo, katero jim je končno uspelo obkoliti v vladni palači. Ostale oddelke stražarjev so gnali deloma na kvesturo, deloma pa v vojašnico, kjer so jih obkolili. Napad je pričel okrog petih ajutraj. Fašisti io začeli »•l*ti roiae granat« proti redarja«. Pri ANSKE VOJNE LADJE STRELJALE NA BOJI. — ANEKSI J A REKE PO ITALIJI? sebi so imeli tudi en top. Po ulicah so streljali s strojnicami, puškami in revolverji. V pristanišču so bile tri italijanske vojne ladje, med njimi ena torpedovka, in so začele streljati na vladno palačo. Oddanih je bilo nad 50 strelov. Druge italijanske ladje so bile mirne in niso posegle vmes. Vladna palača in ostala poslopja v njeni okolici so zelo poškodovana. Ko je vlada videla, da se temu organiziranemu napadu, kateremu se je pridružila tudi ena vojna ladja, ne more upreti, je ob pol ene popoldne razvesila belo zastavo. Med tem fa-šistovskim divjanjem so bili italijanski vojaki in karabinjerji popolnoma pasivni, tako da se da iz tega sklepati, da so bili ■ faii-»ti dogovarjanj. Ko je Zanella dal raavaaiti belo zastavo, je okrog ene boi ponehal, kmalu potem pa se ie obnovil s že večjo srditostjo. Do šestih zvečer so se po ulicah Reke čule močne detonacije in ljuto streljanje pušk in revolverjev. Fašisti so začeli izvajati najhujši teror in ponekod so začeli tud: pleniti. Ko so streljali na R^o, je padlo nekaj izstrelkov tudi na Sušak. Proti večeru so se začeli fašisti javno hvaliti, da so ujeli Zanello in da ga bodo še isti dan sodili. V mestu ni nikjer več videti italijanskih vojakov in karabinjerjev. Prebivalstvo mesta in okolice je zelo ogorčeno in v velikem strahu, ker se boji še hujšega. Jugoslovani zahtevajo, da se natančno izvedejo vse določbe rapallske pogodbe. Na Reki so še vedno gospodarji položaja fašisti. Izjavljajo, da bodo v najkrajšem času izvedli aneksijo Reke po kraljevini Italiji. Tem govoricam ljudje še bolj verjamejo, ker je znano, da je nedavno temu fašistov-ski kongres v Milanu sklenil, da je treba podvzeti najstrožje mere, da se prepreči evakuacija tretje cone v Dalmaciji. Take govorice begajo tudi Sušačane, ki se bojijo, da dogodki na Reki ne bi imeli odmeva tudi na Sušaku in da jih fašisti ne bi napadli. Napada na Sušak se boje zaradi tega, ker fašiste pasivnost karabinjerjev le bodri k vedno hujšemu divjanju. Ugledni meščani so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o najnovejših dogodkih na Reki. Po temeljiti proučitvi položaia so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo izvedbo rapallskega dogovora in najogorče-neje protestirajo proti sami misli o kakršnemkoli upravnem konsorciju reške države. SPREMEMBA DOLOČB ZA KONKLAVE. Rim, 3. marca. (Izv.) Papež Pij XI. namerava izpremeniti nekatere določbe za konklave. Med drugim se bo podaljšala doba od papeževe smrti do začetka kon-klava od 10 na 20 dni, cla se tako omogoči tudi ameriškim kardinalom pravočasna udeležba pri konklavu. MORATORIJ ZA DEMOKRATSKE IN RADIKALNE P,\NKE. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Belgrajski trgovski krogi niso zadovoljni z moratorijem ter izjavljajo, da se ga bo samo neznatno število trgovcev nosluževalo in da se čimdalje jasnejše vidi, da je moratorij ustvarjen samo radi nekaterih demokratskih in radikalnih velikih bank, ki imajo velike obveznosti v inozemstvu in niso v stanju, da jih izpolnijo radi velikih razlik v valuti. Zdi se, da se to tiče največ češkoslovaških trgovskih krogov, ki bi največ trpeli, ako bi se jim ne dalo jamstvo, da se bodo odgodena izplačila izvršila. Prihodnji tsden bo prišel moratorij pred plenum narodne skupščine. BRAZILJSKI KONZULAT V PRAGI. Praga, 3. marca. (Izv.) Republika Brazilija otvori v Pragi svoj konzulat. Za konzula je določen Alojzij Martin Torre. Angleška vlada je vznemirjena vsled zadnjih dogodkov v lndi/i. Morda bi bilo uvaževan]a vredno poizvedeti, v koliko je teh nemirov kriva sovjetska vlada, oziroma kakšno stališče je zavzela sovjetska Rusija napram indiji. Car,i so iskali poti na veliko morje, silili so proti Carigradu, preko Kavkaza do Sredozemskega morja in preko trans-kaspiških dežel, Perzi/e in Afganistana v indijske vode. Velika Britanija ni podcenjevala nikdar nevarnosti te ruske ekspanzije ter jo je skušala zajeziti s pogodbami trgovskimi in političnimi, ki so imele nalogo, natančno odmeriti interesne conc obeh velesil v centralni Aziji. Revolucija je pa popolnoma razmesarila rusko državno telo ter ga razdrobila na nešteto neodvisnih državic, ki so se pokazale oso-bito na južni meji bivšega carstva, V Kavkaškem ozemliu se pojavijo hkrati in bliskovito Armenija, Aserbejdžun, Geor-ija, Daghestan, Abliasija, Vladikavkaz in erek, male republike, ki so si porazdelile med seboj ozemlje med Črnim in Kaspiškim mor em. Onitran Kaspiškega mor/a se proglasijo neodvisnim kneževini Bukhara in Khiva ob afganistanski meji ter kirgiška in transkaspiška republika. Ruska nevarnost je za Anglijo torej realno izginila. Carigrad drži sama, kavkaški prehodi so v rokah serije neodvisnih državic, dostop do Afganistana in odtod v Indijo je zabra-njen po bloku transkaspiških republik. To je doba, ko /e angleška vlada začela Rusi o ignorirati, ker je izgubila ž njo svojo rivalo. Pa ako so boljševiki izbrisali za carji vse spomine, ohranili so diplomatične arhive o rusko-angleškem vprašanju. Kakor hitro so se vsedli na prestol Romanov, so se takoj obrnili dol proti jugu in napotili po že zdavnaj izhodni poti proti Indiji svoje emisarje. Razpolagali so * hujšim orož cm, kot carji. Komisarijat vnanjih poslov si je gtavil nalogo podrediti nanovo Rusiji vse na jugu odcepljene kraj« ter tako predreti ČEŠKA ŠOLA V CARIGRADU. Praga, 3. marca. (Izv.) Češka kolonija v Carigradu je ustanovila svojo šolo, katero poseča 40 otrok. Te dni so Cehi v korist te šole priredili zabavni večer, katerega se je udeležil tudi jugoslovanski konzul. DR. SCHOBER O AVSTRIJSKIH POSOJILIH. Dunaj, 3. marca. (Izv.) Na današnji seji narodnega sveta je zvezni kancelar dr. Schober oficielno poročal, da so velesile Anglija, Franci.a in Italija sledile zgledu Češkoslovaške in so Avstriji kreditno pomoč okroglo štiri in ene četrtine mili)'onu funtov šterlingov deloma že dovolile, deloma izjavile, da jo nameravajo Avstri,i nakloniti. Poudarjal je, da je pri odpoto-vanju dr. Grimma v London šlo za to, da so se tri države, ki prihajajo v poštev pri kreditni akciji, obrnile na zvezo narodov in (to zaprosile naj pošlje v Avstrijo finančnega svetovalca, nikakor pa ne kurator-ja, kontrolorja, še manj kontrolno komisijo. Ker se fe sedaj angleški kredit v resnici likvidiral in je mr. Young, ki mu je poverjena ta akcija, že dospel na Dunai, zastopa avstrijska vlada stališče, da ni potrebno, že sedaj pošiljati na Dunaj finančnega svetovalca zveze narodov, temveč cla bo za to prišel čas, ko se likvidirajo krediti zveze narodov. Tudi odločitev finančnega komiteja zveze narodov je bila izdana v tem zmislu. Glede uporabe kreditov. glede katerih so se vršila obsežna posvetovanja med političnimi strankami narodnega sveta in vlado, je izjavil zvezni kancelar, da je avstrijski državi na razpolago stavljeni del inozemskih kreditov v znesku okoli štirih milijonov funtov šterlingov s posebnim zveznim zakonom namenjen izključno za regulacijo trga inozemskih plačil. Kot za to primerni ukrepi so predvideni, po položaju trga, oddaja inozemskih valut napram avstrijskim nov-čanicam, kratkoročno lombardiran-e denarne vrednosti ali eskomptiranje ne dalj kot 60 dni tekočih zlatih deviz. Zakonita uporaba kreditov se postavi pod posebno kontrolo. SMRTNA OBSODBA VOHUNOV. Budimpešta, 3. marca. (Izv.) »Nemzeti Ujsag« javlja: Budimpeštansko honvedsko sodišče je razpravljalo včeraj o procesu zoper Arturja Lombardinija in zoper Jo-hanna Uhlyorika, ki sta prišla iz Slovaške in sta obtožena, da sta vohunila v prid Češkoslovaške. Sodišče je izjavilo, da sta kriva zločina vohunstva in ju j'e obsodilo na smrt na vislicah. UPOR NA KRETI. Rim, 3. marca. (Izv.) Na Kreti jc prišlo med uporniki in vladnimi četami do krvavih spopadov. KAREL NE DOBI APANAŽE. Pariz, 3. marca. (Izv.) PoslaniŠka konferenca je vsled odpora nasledstvenih držav odklonila določila apanaže za bivšega cesarja Karla. Pariz, koncem februarja 1922. železno obzidje, ki ga je Anglija postavila med Rusijo in Indijo. V tej sovjetski politiki, naperjeni proti Angliji, bomo razločevali dve fazi. Najprvo so boljševiki zrevolucionirali kavkaške in transkaspiške države, jih privedli, ponajveč s silo, h komunističnemu naziran u ter jih eno za drugo absorbirali. V drugi dobi si sovjetska diplomacija prizadeva pridobiti zase naklonjenost Af-gana, Perzije ter naroda, ki stanuje v Pa-mirju in Tibetu, da si na ta način odpre nanovo pot v Indijo. Indija je pa srce angleškega imperija. Poleg diplomatov pošilja,o sovjeti v te kraje komunistične misijonarje z rdečim plapolajočim praporom in Marksovim evangelijem v roki; tega orožja car/i pri svoji politiki niso imeli. Videli bomo, da je uspešno. Prvi del programa, recimo indijskega programa je dovršen. Kavkaške republike so izobesile rdeče zastave s srpom in kladivom, obdanima z vencem pšeničnega klas a. Čičerin jim je pustil lepo ime in r.apisal v ustavo: zvezne republike. Vsaka ima diplomatičnega zastopnika na Krern-Iju. Ves ta zunanji aparat pa na dejstvu ne spreminja nič, da je Rusija, potisnila na jugu svojo mejo v armenske gore in do Perzije. Tudi transkaspiške vladavine so »šle« z vihrajočimi zastavami v tabor sov-etov. Khiva in Bukhara imata naslov zveznih republik ter ste zastopani s posebnim poslanikom j>ri centralni vladi. Turkcstan in Kirgiška republika sta ustavno na slabšem, ker nista zvezni, ampak samo avtonomni deželi. V resnici pa delijo prve in druge isto usodo, nad vsemi nemoteno gospodarijo boljfševiki ki so se na ta način pririli zopet do afganistanske meje in v Pamirju trdo pred vrata indijskega cesarstva. Povsod, kamor so prišli boljševiki, so ne opirajo samo na politično zvestobo svojih somišljenikov, ampak osobito na muslimansko duhovščino, katero so prepričali o koranskem izvoru komunističnega veroiz. povedan'a V slučaju sile bo toref mufti visoko dol z minaretov branil sovjetske postojanke. V Taškentu so boljševiki takoj ustanovili veliko »univerzo«, da se izobrazi nezavedno ljudstvo, ko|e£a nevednost izrablja evropski kapitalizem, da bo znalo upo-trebljati bogastvo svojih dežel v svoj lasten dobrobit ne pa ▼ korist tu cu, ki pridiguje civilizacijo in nosi pod plaSčem skrile verige.« Angleži so prav razumeli, da je ta visokošolski zavod tik pred durmi Indije velikanska propagandna šola, katero pose-čejo razun Perzijancev in Afganov tudi Kirgizi in Tibečani, Kitajci in Mongolci ter osobito Indijci in da se tam predava manj' suhoparna veda, kot sovraštvo prot Angliji. rrva faza sovjetske sredn eaziiske politike je končana, druga je v najsilnejšem razmahu. Svoje sile so komunisti koncentrirali na treh točkah, v Perzi/i, v Afganistanu ter v zgornji dolini Brahmaputre. Zasledovali bomo njihovo politiko v vsaki deželi posebej, ker uporabljajo povsod druge metode. Belgrajska konferenca. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Priprave za konferenco strokovnih delegatov male an-tante ln poljske republike, ki se otvori v nedeljo z vso svečanostjo, so v polnem teku. Ustanovil se je ožjf odbor, ki vodi vse priprave in izdela program za porazgovo-re. Konferenca bo zborovala v poslopju Oficirskega doma. Konferenco otvori zunanji minister dr. Ninčič z nagovorom, nakar prevzame predsedstvo načelnik naše delegacije bivši minister dr. Jankovič. Otvoritveni seji bodo prisostvovali razni državniki in politiki. Pristop imajo tudi novinarji. V ožjem odboru so zastopani predstavniki vseh ministrstev. Bukarešta, 3. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Duca sta doolčila osebe, ki bodo zastopali Rumunijo na konferenci strokovnjakov male antante v Belgradu. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Za danes pričakujejo prihoda romunske delegacije na konferenco male antante in Poljske v Belgrad. Jutri pride najbrže poljska delegacija. Člani te delegacije so poljski poslanik v Belgradu Okonski kot načelnik, nadalje ministerialni načelnik Jastrzebski in Knoll. Nocoj dospe tudi češkoslovaška dele7acija, ki je že odpotovala iz Prage. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Iz poučenih političnih krogov se doznava, da se bo konferenca strokovnjakov četverozveze v Belgradu bavila s sledečimi točkami: vprašanje valute in mednarodnega kredita, promet, razna gospodarska vprašanja, konzularna zastopstva in nadzorovanje inozem-cev. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Ninčič sc povrne iz Bratislave čez Dunaj v Belgrad jutri zjutraj. Zvečer pa češkoslovaški poslanik Kalina s češkoslovaškimi strokovnjaki. Goriška avtonomija. (Sporazum med vsemi — dosežen.) Gorica, 2. marca. Pretekli pondeljek je imel goriški deželni zbor svojo redno mesečno sejo, kateri je predsedoval dr. Pettarin in predstavil novega člana senatorja Bombica, ki je bil imenovan na mesto enega ital. članov, ki je bil odstopil. Baje je vse to vpri-zorjeno, da je Boinbig douil nekako zadoščenje zato, ker ni bil več voljen za goriškega župana. Ta seja deželnega zbora je bila zelo pomembna, zgodovinska. V prvi vrsti je bila na dnevnem redu priklopitev postojnskega, idrijskega in troiškega okraja k goriški deželi. Resolucija je bila sprejeta. S tem dejanjem sc je goriška dežela za lep del svojega teritorija povečala in se je gospodarsko, politično in kulturno središče primorskih Slovencev avtomatično preneslo v Gorico, ki bo gotovo glavno mesto našega življa v vsakem oziru. Druga važna resolucija, ki se tiče avtonomije naših pokrajin, je bila tudi sprejeta. S tem se je dosegel sporazum med zastopniki obeh narodnosti in izvito je orožje iz rok onih Italijanov, ki so delali prikrito na to, da se ubije goriška avtonomija, ker se boje. da razvoj ne privede počasi do tega, da bodo Slovenci gospodarji v deželi. Zelo glasno so zahtevali, da naj so Goriška priklopi k videmski provinci. Tudi v Rimu r.a našo dežel, avtonomijo niso preveč navdušeni, zato jo more rešiti le skupen nastop vseh treznih Italijanov in Slovencev. Največje pozornosti pa zahteva predlog senatorja Bombiga, da naj se uvede ono razmerje deželnih poslancev, kot je bilo v prejšnji Avstriji. Tako da imajo Italijani 20 zastopnikov, Slovenci pa 19 — Italijani imajo tedaj 1 poslanca več — tedaj večino. To je vsekakor za nas Slovence krivičen predlog, ako pomislimo, da živimo v deželi, v kateri imamo Slovenci večino in js pri vseh volitvah v državi uveden proporc. Toda slovenski zastopniki so morali pomisliti, da bi oila v slučaju, ie bo Slovenci z vsemi silami uprejo temu, v nevarnosti cela avtonomija, ki jo moro rešiti le složno nastopanje obeh narodnosti in bi tedaj lahko prišli še v slabši položaj, kot ga more ustvariti število 20 proti 19. Radi tega so Slovenci sprejeli tudi ta predlog. Predloženo je bilo nadalje tudi, da se dežela ob volitvah loči v dva okraja, v italijanskega in slovenskega. K italijanskemu pripadeta Gorica in Ločnik, k slovenskemu pa Devin, Jamlje in nekaj drugih vasi gradiščanskega okraja, tedaj narodna meja, ki so jo Italijani pripoznali in sprejeli predlog. Resolucijo proti avtonomiji je predložil Bonavia, a je popolnoma pogorel. Ta seja je, to lahko trdimo, ustvarila trdno podlago za goriško avtonomijo in upamo, da se sedaj v Rimu ne bodo upali oklevali v tem velevažnem vprašanju in bodo tudi nehali ruvati nekateri proti enotni volji ljudstva, ki hoče biti v lastni hiši samo gospodar. Na imenovani seji se je tudi sklenilo obnoviti deželno umobolnico, razpravljalo s j ie tudi v pogledu gospodarskega položaja učiteljstva. Pred volitvami na Mažar-skesiL Volitve na Mažarskem so bile že v mirnih časih klasičen primer nasilja in terorizma. V nobeni državi na svetu niso volitve na tako slabem glasu kakor v tej državi, kjer izraza volitve in korupcija pomenita skoraj eno in isto. Na skoraj barbarski način so teptali Mažari vse pravico drugih, ponajveč slovanskih narodov. Slovaki, ki jih je bilo pred prevratom okroglo 3 in pol milijona pod madžarsko strahovlado, so imeli enega samega poslanca Ju-rigo, ki je danes voditelj slovaške ljudsko stranke. Po prevratu se razmere niso mnogo sremenile in te dni se vrši na Madžarskem volivna borba, ki po svoji veličini in pa ostrosti nadkriljuje vse dosedanje. Politični odnošaji so skrajno napeti. K temu je največ pripomogla dvakratna vrnitev raz-kralja Karla. Horthy in Bcthlen sta se postavila na odločno — vsaj na videz se zdi tako — protikarlistično slališče, na drugi strani pa stoji Andrassy, Apponyi, Fried-rich z močno stranko legitimistov. Kako stališče bo zavzela socialdemokratična stranka, ki je volitve 1. 1920 v znak protesta bojkotirala, še ni znano. Po izjavah sodeč se tudi sedaj ne udeleži volitev, če5, da še ni prišel ugoden čas, da bi pričela z najenergičnejšo akcijo. Zanimivo je, da vlada še vedno ni odločila, po katerem volivnem sistemu naj bi se volitve vršile. Ali po Friedrichovem, ali pa po starejšem Weck3rlejevem. Od Bethlena sklicana anketa je pripustila obe možnosti. Odločitev vlade v tem vprašanju je za razmere Madžarske precejšnje važnosti, ker bo s tem vlada tudi žo nekako prejudicirala izid volitev. Izid volitev pa ni važen samo za notranje politični položaj Madžarske; važen je predvsem z ozirom na razmerje Madžarske do sosednih držav, predvsem do naše iu ostalih nasledstvenih držav. Minister notranjih zadev Klebelsberg je izdelal načrt novega volivnega reda. V meslih bodo volitve tajne, po deželi javne. Na vsak način se bo vlada poslužila vseh mogočih sredstev, ca obdrži tudi v novem parlamentu večino. Izbirčna v tem oziru ni bila dosedaj še nobena vlada na Madžarskem, pa tudi Bethlenova ne bo. PnHtifcni! novire, -f Razmerje med samostojneži in JDS. V »Slov. Narodu« je priobčil sinoči g. dr. Žerjav sledeči odgovor »Kmetijskemu listu« z dne 26. febr. t. 1.: V Vašem cenj. listu od dne 26. svečana t. 1. čitam presenetljivo »odkritje« Kmet. Lista o pogajanjih in o stikih med JDS in SKS. Priznati moram, da sem iznenaden, da je taka kopa laži in hudobnih zavijanj mogoča od strani službenega glasila SKS. Pcvest je tudi naivna, v kolikor pripoveduje, da sem kot zastopnik vlade šel v Rateče sc razgovar« jat z Drcfenikom in Mermoljo. Kaj je resnica, o tem imam hvala bogu p i s m e o e izkaze, pa tudi o g. Mermolji sem prepričan, da mi bode v slučaju potrebe potrdil vse, ker ga poznam kot poštenjaka, ki gotovo ni v zvezi s hudobno notico. Vsako razsodišče mi bo potrdilo, da sem se napram voditeljem SKS vedel kavalir« ski. Zato pa imam sedaj proste reke, ker me ie *Kmet. List« s svojim naoadom cd-vezal. To poudarjam izrecno, ker tc debate nisem hotel, temveč sem mislil, da bomo s Kmetijsko stranko potom dogovora sami prej ko slej prišli do potrebne enotne fronte proti klerikalizmu. Taktične potrebe nov. 1920 ne postoje več, pač pa postoji rastoče intenzivno, zlasti drobno delo naših nasprotnikov, ki jih moremo le skupno pobijati. — Dubrovnik, 27. febr. 1922. 7-Dr, Gregor Žerjav. — Dr. Žerjav potrjuje torej s svojim podpisom: 1. da se je re» puščal v razgovore z Drofenikom in Mer* Orjaški dvoboj v Aziji- molio; on taji le, da se ni ž njimi razgovar-jal kot zastopnik vlade, kar pa je precej irelevantno; 2. o razgovorih ima dr. Žerjav pismene dokaze. — Kakšne? Ali je to zapisnik »seje«, ali pa je »protokol sporazuma«? 3. Napram voditeljem SKS se je dr. Žerjav vedel k a v a 1 i r s k i — ali je torej g. dr. Novačan trdil resnico? 4. Dr. Žerjav ;)riča, da obstoji - ali je vsaj obstojal med JDS in SKS dogovor. — To nam zadostuje in upamo, da slovenskim volivcem tudi. -f- »Posojilo« naši državi. Belgrajski listi javljajo, da je ministrski svet sklepal o ponudbi neke anglo-ameriške družbe, ki razpolaga baje z 200 milijoni dolarjev kapitala, da zgradi železnico iz Belgrada do Jadranskega morja. Listi poročajo, da je vlada sklepala o »posojilu«. To je zanimivo in nam odkriva marsikaj. Pred vsem pa to, da naša država ne dobi nikjer posojila, razen pod pogojem, da ji dajo upniki blago za izgradbo te ali one naprave, ki ostali e in na katero takoj lahko vpišejo svoj dolg kot hipoteko. Tudi ponudba londonske firme Bolton je šla za tem, da nam dobavi železniški material in zgradi železnico. ki naj bi seveda služila obenem kot jamstvo za odplačevanje dolga. Na sam podpis naše vlade, čeprav v državnem imenu podpisan, pa živ krst ne da niti ficka. Sramota! + Iz Pribičevzčevega carstva. Pred volitvami v ustavotvorno skupščino so odprli v celi državi nebroj srednjih šol, zlasti gimnazij. Vsako mestece z 2000—3000 prebivalci je zahtevalo in navadno tudi dobilo svojo srednjo šolo. Sčasoma pa se je pokazalo, da ni dovolj potrebnih učiteljskih moči za te zavode. Zato jil je začela posebna komisija — seveda z dijetami — iskati. In našla jih je dovolj — v Belgradu, kjer jih je bilo 50 preveč! Na predlog komisije so sklenili, da jih bodo razposlali na deželo. Toda komisija je obračala, učiteljske moči so pa obrnile. Obrnile so svoje noge v gledališče, ki je tudi prosvetna ustanova. Tam je zaposlenih veliko število profesorjev pri »kulturnem delu*, a kljub temu se je še enemu posrečilo dobiti tam toplo gnezdo kot »nastavnik« — baletne šole!! + Premoga ni — premoga je dovolj! Zadnje čase se neprestano ponavljajo v javnosti tožbe zaradi slabega železniškega prometa in odgovorni činitelji se izgovarjajo, da ni premoga. Danes pa čitamo v belgrajskih listih, da je vlada sklenila p r o-d a t i iz bogatega rudnika v Lubiji (Bosna) 100 tisoč ten premoga ... Kaj je sedaj res: Ali je premog ali ga ni? 4- Notranje razmere v Hrvatskem bloka. V Hrvatskem bloku so koalirane: hrvatska seljačka stranka, hrvatska zajedni-ca in hrvatska stranka prava. Glasilo poslednje »Hrvatska Misao« je nedavno napadla hrvatske zajedničare v bloku, peš da po svojem mentalitetu ne spadajo vanj. »Hrvat« je na to odgovoril, da je bil dotični članek v »Hrvatsko Misao« vrinjen in da stranka prava zanj ni odgovorna. — »Hrvatska Misao« se je nato opravičila, se je pa zato maščevala nad »Obzorom«, kateremu očita neznačajnost. Stvar je zdaj poravnana s tem, da je pisanje »Hrvatske Misli« prešlo v roke zagrebškega mestnega kluba stranke prava. St, Radič pa v »Slobodnem Domu« izjavlja, da so dotični članki v »Hrvatski Misli« izšli iz skrajnega krila pravaške stranke (to je od tako-zvanih frankovcev). Ti zastopajo to stališče, da se ima hrvatski narod, ako nikakor ne pride do sporazuma s srbskim narodom, postaviti na stališče, da naj Hrvatska vzpostavi položaj, ki je vladal neposredno po koncu vojske. Glasom »Slobod-nega Doma« znači ta položaj to, da so takrat Jugoslaviji nasprotne velesile Hrvatski ponudile suverenost. St. Radič te sile tudi imenuje: to so Italija, Mažarska in Karlisti. Glede stališča bloka napram temu »separatnemu mnenju« pravi Radič^ da je stranka prava v sporazumu s hrvatsko seljačko stranko in hrvatsko zajednico absolutno nasprotna vsaki ponudbi tujih sosedov in za Hrvatski blok taka ponudba ne more biti aktualna, kar dokazuje v ostalem memorandum bloka Nikoli Pašiču. — Omenjeni separatisti so tudi propagirali misel popolne fuzije v bloku koaliranih strank z izločitvijo zajedničarjev, kar pa St. Radič absolutno odklanja. — Beležimo kot kronisti, + Ravnopravnost v naši državi. Kot poroča »Pravda«, je minister za vere dr. Krstelj sprejel delegate pravoslav. sveče-niškega udruženja, so eno uro in pol z njimi ljubeznjivo razgovarjal in jim obljubil, da se bo, ako se ne bi moglo zakonskim potom urediti splošno svečeniško vprašanje, zavzel za to, da se vsaj vprašanje pravoslavnega duhovništva takoj zakonito reši! In še je izjavil, da bo osebno delal na to, da se vprašanje pravoslavnih svečenikov reši brez ozira na to, ali stavijo ostale konfesije podobno zahteve ali ne. — Če v državi, koje ustava garantira enakopravnost vseh ver, minister za vere sam enakopravnost na tako ciničen način gazi, (ako je res, kar poroča »Pravda«), potem ustava ni nič več kakor kopa papirja. In če bo katoliška du- hovščina iz tega izvajala skrajne konse-kvence, se dr. Krstelj in z njim vsa vlada ne bo smela čuditi. -f- Avtonomistično gibanje na Češkoslovaškem. Da gibanje hrvatskega bloka v Jugoslaviji pri oficielnih vladnih krogih Češkoslovaške republike ne najde odmeva, oziroma se naravnost zavrača, se da kaj lahko razložiti. Poslanec Hlinka je namreč že januarja t. 1. v imenu 12 slovaških in 11 nemških poslancev (vseh slovaških poslancev je 50) predložil parlamentu predlog o slovaški avtonomiji, ki je po svoji državnopravni koncepciji zelo sličen nazorom hrvatskega bloka ali vsaj njega pra-vaškemu krilu. Edinstvenost češkoslovaške nacije, proglašena 30. oktobra 1918, se ne priznava, ampak dve državnopravni enoti, češka na eni in slovaška na drugi strani, zahtevata se dve vladi, češka in slovaška, za federacijo pa ena skupna vlada, seveda tudi ločene finance. Mnogo je vzeto iz bivšega avstro-ogrskega dualističnega ustavnega sistema. Ker so češki krogi temu načeloma nasprotni, je razumljivo, da tudi prizadevanj hrvatskega bloka v Jugoslaviji ne zasledujejo s simpatijami, tembolj ker sta obe gibanji medseboj v zvezi. Zato avtonomistične težnje v naši državi pri dr. Benešu ne bodo našle moralne podpore, kar je gotovo obžalovati. + Kako Češkoslovaška rešuje ruski problem. Po iniciativi predsednika stalne češkoslovaške trgovinske delegacije v Moskvi, dr. Girse, je češkoslovaška vlada organizirala kurze in vzor-delavnice, v katerih naj se vzgajajo tehnični inštruktorji za gospodarsko vzpostavitev Rusije. V teh delavnicah so zaposleni ruski emigranti, za katere bo Češkoslovaška preskrbela, da se bodo mogli vrniti domov kot izučeni tehnični inšpektorji. Pri nas vladi kaj takega ne pade v glavo. + Resolucije socialistične konference v Frankfurtu. Konferenca socialističnih strank Belgije, Nemčije, Francije, Anglije in Italije, Id se je vršila te dni v Frankfurtu, je sklenila resolucijo, ki naglaša, da mora Nemčija sicer vzpostaviti razrušene pokrajine v Belgiji in Franciji, da pa se mora pri tem upoštevati njen gospodarski položaj, ki vodi do še večjega osiromašenja proletariata, ako se odplačila Nemčiie ne odgode. Kongres zahteva tudi, da se vsi internacionalni vojni dolgovi črtajo in da ima delavstvo vsega sveta na kakšno novo vojno odgovoriti s splošnim svetovnim štrajkom. 4- Mnenje ruskih intelektualcev o genovski konferenci, (Izvirno poročilo.) Intelektualci v Moskvi in Petrogradu dvomijo. kakor zatrjujejo ruski emigrr^ntski krogi v Berlinu, o tem, jeli bo genovska konferenca prinesla za gospodarsko obnovo Rusije kakšnih realnih rezultatov. Vendar pa mnogi mislijo, da bi priznanje sovjetske vlade od strani Evrope pomenilo končni štadij revolucionarne epohe v Rusiji. Posledica tega priznanja bodo po mnenju teh inteiigentov osebne izpremembe med vodilnimi sovjetskimi krogi in nadaljnje popuščanje sovjetskega režima. + V notranji politiki Anglije se pripravlja velika izprememba. Sedanja koalicija med konservativci in liberalci se namreč krha. Zadnji teden so se vršile tri nadomestne volitve za parlament, pri katerih je v dveh okrajih zmagala delavska stranka, v tretjem pa je kandidat koalicije propadel v korist liberalne stranke. Vrši se torej isti proces kakor v Franciji, _ da namreč vse med vojno nastale koalicije strank razpadajo in se obetajo nove potrebam sedanjega časa odgovarjajoče kom-binacije. Ali bi padec sedanjega režima v Angliji pomenil tudi padec Lloyd Gcorgea, se ne da še predvideti, je pa zelo verjetno. Pred genovsko konferenco pa opozicija ne pride še do vlade. __ HnmiiiiiiimiMiHmiininmiimimHniiinmmnimiMiiinitiniiiMitimmi trumi!!!--. .......,i,ii:,..i,u!:ilHIUll!i.i.:iu:.ii.-.i Vidva lova no smela zvrševati, lov se vama je odvzel iu po pravu in pravici podelil drugemu, kateremu okr. glavarstvo hočo.t Našemu vrlemu županu gre vsa čast, da je na ta način pridobil občini nekaj denarja, ker sicer bi šel lov za kakih 6000 kron. . — Bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu, ki se nahaja na Jelačičevem trgu. nameravajo premestiti kam v predmestje Zagreba. Občinski svet ie izvolil poseben odbor, da to vprašanje prouči in ga čim preje izvede. „ . T Zaključek gospodinjskega tečaja v Žabuici. 1 odruzmea >hola jugoslovenskih sester v Kranju« otvarja leto3 gospodinjske tečaje v raznih krajih svojega področja. Tak tečaj se jo vršil doslej že v K""1]" »n v Žabnici, v tekoŽem šolskem letu 1921/42 pa ga namerava prirediti šo v Radovljici m Tržiču za okoliška dekleta. Jc to hvalevredno podružnično delo zlasti v tej smeri, da niso deležna dobrot tega tečaja samo mestna, ampak tudi podeželska dekleta. Dvomesečni gospodinjski tečaj je bil zaključen v Žabnici dne 22. februarja t. 1 Na ta zaključek so povabile tečajne udeleženke, 16 po številu, na čajanko v znak hvaležnosti vse one, ki imajo posebne zasluge zanj: domačega župnika iu učiteljstvo, voditeljice-učiteljice tečaja, okrajnega glavarja, predavatelja dr. Hubada in dr. Fajdigo iz Škofje Loke ter živinorejskega inštruktorja Hlad-nika, hišnega gospodarja Kuralta, ki je dal tečaju obsežno prostore brezplačno na razpolago, in podružnični odbor »Kola<, ki mu načeluje soproga okraj, glavarja ga. Mira Znidarfičeva. Zaključek je vsestransko pokazal, da je dobro zasnovani načrt izvrstno uspel. Na razstavi ženskih ročnih del, ki je bila dostopna vsem vaščanom, se je opažalo poleg praktičnih vsakdanjih predmetov mnogo narodnih vezenin, vezenih na domače platno. Ker je žabniška okolica izredno bogata na sadju, so ustanovi v Žabnici še letos ob primernem času dvotedenski tečaj za vkuhavanje in konserviranje sadja. . — Otvoritev telefonske centrale v Pristavi. Pri pošli Pristava ie bila dne 15. februarja t. 1. otvorjena telefonska centrala z iavno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Jugoslovanski fašisti oziroma neodvisni jugoslovanski narodni omladinci so pred par dnevi napadli splitskega odvetnika dr. Sokola v njegovi pisarni in ga tako obdelavah s palicami, da je zadobil težke poškodbe. — Goljufiv italijanski prekupčevalec. Zagrebška policija je že precej časa zasledovala trgovca z živino Luigija Negrija iz Verone, ker je ogoljufal Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu za 50.000 dinarjev. Te dni ga je izsledila policija v Vinkovcih in ga izročila roki pravice. — Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu razpisujo v uradnem listu dela za zgradbo dveh trinadstropnih hiš za svoje uslužbence s skupno 32 stanovanji. — Za enakopravnost invalidov. Zagrebški odbor udruženja vojnih invalidov jo priobčil odprto pismo na ministrstvo za socialno poliUko iu vojno ministrstvo. V pismu odločno nastopa proti zapostavljanju vojnih invalidov v >prečan9kih: krajih. Invalidom iz Srbije se podeljujejo v teh krajih tobak arne in druge beneficije, dočim naši invalidi komaj čakajo, da bi se jih kdo usmilil. Nadalje imajo invalidi iz Srbije brezplačno vožnjo po železnicah, invalidi v prečanskih krajih ne. Na ponovno prošnjo in vloge zagrebški odbor ni prejel nobenega odgovora. — Gibanje sodnih uradnikov v Vojvodini. Med sodnijskimi uradniki v Vojvodini viada veliko nezadovoljstvo radi malih plač, ki so poleg tega izplačujejo tudi zelo neredno. Te dni so imeli v Vel. Bečkereku sestanek, nn katerem so sklenili, da se odpovedo državni službi, če se jim plače in draginjske doklad e ne zvišajo. — Na tehnični visoki šoli r Zagrebu je bilo v zimskem semestru vpisanih 431 slušateljev; v prvem letniku 172, v drugem 80 in v tretjem 79. Vpisanih je bilo na arhitektonskem oddelku 42, na gradbenem 107, na strojno-inženjerskem 73, na elektro-inženjerskem 86, na ladjedelskem 25, kemijskem 87 iu na geodetskem 11. — Rcšuie našo valuto. V Saraievu ie te dni v kavarni neki trgovec, ki ie napravil prav dobro kupčijo, pričel prižigati svoje cigarete z bankovci po 100 Din. Ko ie že zažgal dv; bankovca, ča prime stražnik in odvede k ki' misariu, češ, da ie s tem žalil državo. Ko j trgovec na policiji objasnil, da ie s svojim d janjem samo koristil državi, so ga izpustili. — Kriminaliteta v Belgradu. Po uradni s' tistiki belcrrajsko občine se jo leta 1921. v B gradu izvršilo: 2 umora, 1 uboj. 4 uboji vsled -previdnosti, 1 detomor, 2 težki telesni poškodb 6 posilstev, 3 razbojništva, 235 drznih tatvin, 28» manjših tatvin in 15 goljufij. — Kongres živinozdravnikor. Belgrajski listi poroča,jo, da se vrši aprila meseca v Belgradu kongres jugoslovanskih živinozdravnikov. Kongresa se udeležo tudi zastopniki čeških veterinarjev. — Kraljevski dvor v Belgradu, ki so ga v zadnjem Času z velijo naglico gradili, je skoraj gotov. Ministrski svet je še za poslednja dela dovolil 15 milijonov dinarjev kredita. — Narodna knjižnica v Balgrndu se ie preselila v svojo novo zgradbo v Kosančičcvi ulici. Knjižnica šteie nad 200.000 knjig in bo prepuščena javnosti v uporabo, čim Dodo gotovi z ureditvijo. — Frančiškanski samostan v Belgradu. Listi poročaio, da so redovniki sv. Frančiška nrosili belgraisko občino, da bi jim prepustila brezplačno kak primeren prostor, kier bi si sezidali samostan. Občina ie to orošnio odbila, češ, da brezplačno ne oddata prostora — Ločitve zakonov pred pravoslavnim si-nodalnim sodiščem. V kratkem se sestane si-nodalno sodišče srbskega pravoslavnega pa-trinrhata, ki bo razpravljalo o številnih tožbah za ločitev zakona. Kakor mano. ie Se okoli 2000 tožb nerešenih. Železniška nesreča v Srbiii sta nedavno trčila dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi in več voz ie uničenih, dočtm so vlakovodia enega vlaka in dva zavirata nevarno ranipnl. več pa lahko. — Velik o ~žar v Vlnkovcih To dni ic ntfeni uničit več skladišč in delavnic na kolodvoru v Vinkovcih. — Požari lavnih ooslooi? ▼ Srbiii. V Skopni: ie te dni izbruhnil požar v ztfradbi vojaškega Doveliništva. Vojaštvu In orožnikom se »e posrečilo čez več ur požar onieiitl. — Te dni ie odeni uoeoelil gimnaziio v Dcbru. — Mnogo škode ie povzročil nožar v Prilenu. kiev ic gimnazija skoraj popolnoma pogorela. — • Sumi se, da ie vse te požare podtaknila zločinska roka dobro organizirane rpparske čete. — Tndi na Češkem piieio. »Občanske No-vrav« poročajo, da se ie v Brnu popilo v letu i921 za 100 milijonov Kč alkoholnih oiiač. Toliko znaša tudi letni proračun mesta Brna. Seveda se ie popilo največ piva in sicer za dve tretjini. — Cenefše cigarete in tooak. S 1. marcem »o se znatno znižale cene tobaku in cigaretam, seveda ne pri na8, temveč na Češkem. — Užiteljska zbornica. V Belgradu se po poročilih listov pečajo y. idejo ustanovitve učiteljska zbornice, katere nalogo bi bila imenovanje in premeščanje učiteljev. Zbornica bi obenem odločevala v \-seb strokovnih zadevah. — Invalidov je v Češkoslovaški republiki 185X100, vdov po padlih vojakih 103.000 in sirot 172.000. ▼ Srbiii. Pri Čunriti 1 Cfrkovee, težka po 300 kg in 150 kg. Poleg teb dveh ima zvonarna vlita še dva zvonova za Konjice. težka po 2300 kg in 800 kg. Dva zvonova tB v delu za Sc. Boltesik v Slov. Goricah. ČVško-italljansko kulturno zbližan;«!. Pred nar dnevi se je pri italijanskem konzulu v Praiji . , - , , .„. n , •-ostala odlična družba čeških umetnikov in znau- cenjeni aestanek predstojnistev v Koko- Oobrodelna prireditev v prid skladu za zidanje ccrkve sv. Jožefa v t/Jabipni, katero prirede Marijine kon- gregacije, t;e vrši v nedeljo, drse 5. mir ca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. SPORED: 1. Potovanje po S veli deželi. (Skioptično predavanje g. prof. Mazovca.) 2. Tombola. (Številke sc bodo črtale s svinčnikom.) 3. Prosta zabava. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vabimo vse člano in članice Marijinih kongregacij, da nabero čim več dobitkov /a tombolo. Dobitki naj se oddajo do denes zvečer v trgovini g. Žibert v Prešernovi i ulici, jutri, v nedelfo popoldne od 2. ure dalje pa v veliki dvorani »Uniona-.!, Ljubljanskim kongrese cija m. Zaradi dobrodelne prireditve v :>Unionu« v prid cerkve sv. Jožefa odoadc za v nedelio do- fltvenikov. Razpravljali so o zbližanju italijauskih in čeških kulturnih institucij. Izvoljen je bil poseben odbor, da izdela načrt glede vzajemnega delovanja Čehov in Italijanov na kulturnem poiju. — Rodbinski drami., češki dobrovoljec Bruner iz Prage ie ostal brez službe. Dolgo ie iskal vsepovsod, da bi prišel zopet v službo, ko pa ie le nikjer ni dobil, ie v obupu ustrelit svojo ženo in otroka in potem šc sebe. — V Brucku sta živela 601etni Altman in njegova žena že precej časa v prepiru. Tc dni sta se radi malenkosti zopet sprla. Tekom prepira je mož potegnil nož in z njim zadaj ženi več ran, nato pa še sebi prereza 1 žile na roki. Oba sta umrla. — Ubožni dom v Belgradu. Dosedaj v Belgradu niso imeli kljub velikemu številu re-vežev nobene sirotišnice. Občinski svet jo oklenil, da še tekom letošnjega leta zgradi večji ubožni dom. delsk em domu in se preloži na poznejši čas. Člancm kongregacij, kateri niso zadržani, sc toplo priporoča, da se udeleže večerne prireditve v Unionu. Vodstvo M. D. š Nazorni poak o naši upravL K nekemu državotvornemu prvoboritelju Slovencev v Mariboru, odvetniku po poklicu, pride obmejni prebivalec po nasvet v neki davčni zadevi. ^Veste dragi moj, čc hočete v svoji zadevi kaj prida doseči, si morate na.eti odvetnika. Kajti gospodjfe ministri v Belgradu so večinoma odvetniki ali pa njihovi prijatelji in pri takih gospodih zamore kaj usoešnega doseči samo le kak znan odvetnik ...« Mož, ki je dobil v 'Mariboru tak pouk, je bil tako presenečen, da je pričel ta nauk o naši upravi ogorčeno razlagati v gostilni, kjer se navadno zbiraj*o državotvorni elementi. Ti sami so bili tako osupnjeni, da jim je moral na svojo vest in poštenje cel dogodek doslovno ponoviti, Mož je postal tem bolj ogorčen, ko je zvedel, da SLS govorniki Tja vseh zborovanjih toplo priporočajo, na>' jHe ljudje, ki imajo v davčnih zadevah kaj »opraviti, ne hodi,o v teh zadevah k odvetnikom, ker pride to predrago, ampak naj se obračajo na strankino tajništvo, *kjer se brezplačno uredi vse, kar je v do-..tični zadevi potrebno, eventuclno tudi interpelacije po poslancih, § Tudi vrtnarji se organizirajo. Vrtnarji na Slov. Štajerskem so se odločili organizirali se ia sklicujejo v to svrho za nedeljo, 5. marca dopoldDe V gostilno pri >Plzenskem virus v TaKenbackovi ulici ustanovno občno zborovanj?., na katerega so vabljeni tudi tovariši in prijatelji vrtnarstva iz Kranjske. š Baron na obtožni klopi. Mariborski ka-eenskj senat je razpravljal v sredo o jako zanimivem slučaju. Na zatožiii klopi ie sedel to not elegantni baron Pavel Lepel, svoičas gra-sčak v okolici Samobora. sedaj v Stuttenbergu »v okolici Maribora. Gospod baron ie znan. da zelo nerad "daje cesarju, kar ie cesarjevega«. Davčni organi se ga kar boje. Pred kratkim ga ie prišel rubit izvrševalni organ Franc Per-aek. Pravzaprav je prišel rubit baronovo soprogo, in sicer radi neplačanega stroškovnika »ri nekem mariborskem odvetniku: šlo se ie ^ le za bagatelo par sto kron. Pcrnek ie tja •»šel v slabem vremenu in seveda ne v laka-•■••> čevljih. Ker se ie rubež glasila na ime niče, je Pernek iskal le njo. In ker je ni e dobil, jo je iskal v salonu. To je bilo g. iu preveč. Zapodil ie Perneka ven, če*, se upa priti s takimi čevlji in kapo na v n egov salon. Ker g. baron kot prislen it govori — nemško, ie dal svoiemu ogor-i duška v izrazu: »Das Gericht und Sie . ffir nichts. Sie haben kein Recht da hinein kommen.« Pernek st je pozneje to v baronovi pisarni notiral in g. harona ovadil v smi-.u § 104 srb. z. G. baron je prišel osebno po- Sastit obtožno klop. Izgovarjal se je na salon, amor res ne spadajo blatni čevlji in kapa na j®lavi, da Pa ni rabil obdolženega izrazs na-jpram Perneku. Gospa baronica kot priča ni ^razumela slovenskega pouka o prisegi, zaprisegli so io nemško. Senat ni mogel umeti baronovih nazorov o salonu ter ga ie obsodil na •1000 Din, kar je g. baron brez ugovora sprejeL 5 Skrivnosten slučai žeL asniranta Pcr-kota. Po informaciiah naSega poročevalca iz zanesliivih virov ni dosedai še dokazana oo Studencih in v Mariboru razširjena vett o umoru železniškega aspiranta Perkota. Kliub poizvedovanju orožnikov Perkota Se niso na-Naii vesti podobno poročilo ic prejela tudi oolieiia DredvčeraiSnjim dopoldne. Do«edai ie ugotovljeno, da ie Perko prišel v nedelio ob ?. uri zvečer v Studence, kjer ie nastalo neko lj Veliko pozornost vzbujajo lepaki za orlovski telovadni teden. Poleg običajnega besedila obsegaj kot prilogo slike prostih vaj za Brno, ki se bodo izvajale v nedeljo j 12. marca v »Unionski« dvorani ob 7. uri i zvečer, lj šentjakobska jrrosreta. V nedeljo, 5. t. m. j ! ob gprtfh OTečei bo predaval dr. Anton Bre-j o e 1 j. Na vt sto prida tudi aprijatelj«: alkohoL — j Po pred n vanju bo redni občni zbor. Članj in člani-' co, udeležite se polnostevilno proda\ an.i<: in občnega zbora! Družba sv. Eiizabate. Osrednji svet družbo sv. Elizabete ima redno mesečno sejo v torek, dno 7. marca ob S. uri popoldne v :>Dobrodelnost; (Poljanski nasip). lj Umrl jo v četrtek zvečer Fran K r a u j c, mogfclratni daiavec. Pogvub bo danes, ob 2. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa. lj Ljudski oder. Danes ob 8. uri zvečer sestanek glede poslovnika. lj Miadinski dom na Kodeljovem priredi v nadeljo 5, marca ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu v Mostah gledališko predstavo z zanimivo igro v treh dejanjih in s prologom s-Črv vostii, Mladinoljubi dobrodošli! lj Oficirski dom. Vse dosedanjo prijave gg. res. cliciriev v dru s.to -..OJicirski doni v Ljub-Ijanic so se odstopile drii&tveuemu blagajniku, intend. por. g. Iv. Rozmanu, Dravsko ubojno sla-galište (ari. vojašnica), ki bo izdal in dostavil zadevne legitimacije iu oskrboval tudi nadaljnje pobiranje članarina Med uradnimi urami od 8. do 12. in od 3,—S. je gg. rai. oficirjem a vaemi ražal.enimi podatki na razpolago. Odslej se bodo vršili redni drugarski večeri: poučni, zabavni itd. in bi bilo le v lasincun interesu gg. rez. oficirjev, da hrerizjemno vsi priglasijo čimprej svoj vstop v društvo. Razveseljivo dejstvo, da je došlo ie precejšnja število prijav, bo go.ovo tudi ostalim gg. rez. oficirjem rialo povod, da se čimprej pridružijo. IjMestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1921 zastavljenih predmetov dne 9. marca popoldne. lj Našii so pri koncertih in veselicah v hotelu »Union« sledeče stvari: boa, par svilenih in par triko damskih rokavic ter nekaj denar-ia. Najdeno se dobi v garderobi hotela Union. lj Dotična mlada žeaska, ki je v sredo pomotoma prejela ankrat preveč denarja za jajčke, naj se čimpreje oglasi tam, ker je znana, da se izogne posledicam. 0 jaesoKiH Angleški strokovni list *Manchester Guardian Commercialut je prinesel pred drevi o naših gospodarskih razmerah članek, katerega prinašamo tu v izvlečku: »V drugi polovici preteklega leta so prinašali inoretnski listi razne vesti o eksiromnih korakih vlade v Belgradu, s pomočjo katerih naj bi se dvignila in stabilizirala dinarska valuta. Nismo zabeležili te vesti, ker nismo verovali v njihovo resničnost. Pisalo se je, da je ministrski svot sklenil prepovedati svobodno trgovino z valutami, uvesti visoke carine M uvoz luksuznih predmetov, kar se da težko določiti pri drugih kulturnih narodih, ker so pri nekaterih narodih celo vilice luksus, a pri drugih celo sladkor in poper. Dalje, da sc zniža izvozna carina, da se kaznujejo s smrtjo verižniki, da se denarnim zavodom prepove trgsvanjo za valuto it>d. Iz zbirke takih vesti se da samo to kon-statirati, da je dinar od meseca julija 1920 do danes padel na petkratno manjšo vrednost kot je stal preje. To dejstvo je samoobsebi umlji- ______ __v® izzvalo v državi depresije in je razgnalo »rerekanie, nakar so rou vzeli kfobuk ln Šč£ VKC duzije, ki so se kazale o priliki izmenjave mAln.L A M X f f * . mm rslnik. misleč, da pride za niimi. Čtidfi0 je, «a se ie iz istih krogov raznesla vest. da so »aiii Perkota ▼ gozdiču ori Limbušu naitržc i: motenega, Novi rvonnvi. V mariborski zvon srni je »faraj proet Matek blagoslovil dva Bronoma za kro?«». — Tu opisuje člankar veliko nedoslednost naše devizne politike, ki je bila danes vezana, jutri zopet svobodna, pojutrišnjem pa zopet vezana — ter nadaljuje: »Vse to ni po-moglo dinarju. Ugotoviti je rteba, da so narod- no gospodarstvo v Jugoslaviji nahaja na trhli podlagi, ker kot agrarna zemlja ne producira dovolj produktov za izvoz, knr ji ogroža razvoj in obstoj. Držuvaa uprava si daje najslabša spričevalo o sposobnosti. Lnta 1920 jo jugoslovanska valuta boljše siala. Trgovci «.o na podlagi tedanjega kurza naročili velike množine blaga, največ iz Francijo in Italije. To blago, kupljeno na upanje, bi irHvralo biti leta J921 petkrat dražje plačano, nego je bilo kupljeno. Jasno je, da so na podlagi tega moralo slediti velilie izgube, ali bolje rečeno, trgovci so bili pri roku plačila petkrat več delžni, kot takrat, ko so blago kupili. To je dalo povod za uvedbo moratorija.« — Nadalje govori člankar o obupnem stanju našib železnic. Vladne stranke mečejo vso krivdo na politične razmere. Stvar pa stoji drugače. Temu niso krive politične razmere, temveč slabo gospodarstvo, ki bazira na stran-karstvu, ne pa na strokovnjaštvu. Vse toži vsled pomanjkanja sposobnega, strokovno iz-vežbanega uradništva. Ogromno premoženje prirodnega bogastva se nc izkorišča, ker se za to nihče ne briga. Država je vzela vse gospodarstvo v svoje roke, privatna last se zdi, da ne obstoji več v kraljevini SHS. Zato manjka podjetnosti privatnega kapitala. (Tu se člankar temeljito moti. Op. ur.) Pasivna trgovska bilanca je imela velik vpliv na položaj države. Iz proračuna za leto 1921 so zanimive sledeče številke: dohodki znašajo 5.560 milijonov dinarjev, izdatki pa 6.257 milijonov dinarjev, deficit torej 602 milijona dinarjev. Papirnatega denarja je v prometu za 4-6 miljard dinarjev nasproti 3.3 milijardam v preteklem letu. Državni dolg znaša v Združenih državah 40 milijonov dolarjev, v Franciji in Angleški 3.456 milijonov frankcv. Notranji dolg znafia 325 milijonov kron v zlatu in 639 milijonov dinarjev. Člankar razpravlja tu o neuspehu našsga notranjega posci'la. Dr. Kumanudi je skušal dobiti posojilo v Parizu in Londonu. Londonski ponudniki so zahtevali za jamstvo: zastavo vseh monopolov, državnih želcznic in kolodvorov. Posojilo bi znašalo !5 milijonov funtov šterlingov, od tega 4 milijone funtov šterlingov v gotovini, ostalo v železniškem materialu. Ker minister ni morfel dati tega jamstva, so se pogajanja razbila. Pnd drugimi pogoji Jugoslavija ne bo dobila posojila, ker so gospdarskc razmere tara popolnoma demoraliziranc, kar odvrača inozemstvo od davanja posojila. — Beležimo kot kronisti. BORZA. Curih, o. marca. Berlin 2.09, Newyork 511, London 2"i64, Pariz 4C.S0, Milan 27.30, Praga 8.45, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.12, Dunaj 0.10, avstrijske krono 0.085. Dunaj, 3. marca. Zagreb 1998—2002, Beograd 70B0—8010, Berlin 2672-2078, Budimpešta 952.50-955.50, London 29^90-29.910, Milan 35.9-10—35.900, Newvork 6723 -6727, Pariz 61.580 do 81.620, Praga 11.172-11.178, Sofija 4520 do 4530, Curih 131.475—131.525. — Valuie: Dolarji 6673—0677. angleški funli 29.500—29.520, italijanske lire 35.71/0—35.810, dinarji 7990—8010, švicarski franki 129.975 —130.025, češkoslovaške krone 11.122—11.128, madžarske krone 958.50 do 961.50 Berlin, 3. marcu. Dunaj 4.5S, Budimpešta 85.36, Milan 13G3.60, Praga 408.05, Pariz 2335.15, London 1113.85, Newyork 251.49, Curih 4970. Praga, S. marca. Dunaj 0.79, Berlin 21.675, Rim 319, Budimpešta 8.30, Pariz 547.50, London 2u6, Newyork 59.95, Curih 1178, avstrijske krone 0.79, italijanske lire 316. Sagreb, 3. marca. (Izv.) Tudi danes zagrebška bor;sa ni funkcionirala. Niti v devizah niti v valutah ni bilo ne ponudb ne žalitev, vsled česar se tudi niso mogli določiti tečaji. Belgrad, 3. marca. (Izv.) 'ludi današnja borza še ni poslovala normalno. Deviza Dunaj se je ponujala po 1.30, Berlin po 35.50 in Bukarešta po 62.,'jO. Narodna banka je ponu.ala devizo Trst po 3G0, nekateri trgovci pa so jo zahtevali (uevizo Milan) po 350, ker jim ni konveniraia deviza na Trst Devizo London so zah.evali po 325. Pariz se je zakl-učil po 660. Proga se je ponujala po 140, zahtevala pa po 132; manjše vsote so se zaključile po tečaju 135. g Letni sejmi za, blago in živino bi morali biti povsod ena prvih skrbi vsake občinske uprave. S tem se koristi prvič občini sami oziroma njeni blagajni, drugič pa vsem domačim in okoliškim občanom, ki se jim s tem da prilika za ugodnejši nakup oziroma prodajo. Za take sejmske dneve pa mora izvedeti najširše občinstvo po celi Sloveniji, vsled česar je nujno potrebno, da so pravilni vsi zadevni zaznamki v noših koledarjih in pratikah. Dolžnost vsakega županstva je tedaj, da se vsako leto prepriča, ah so zanesljivi tozadevni se.jtnski podatki, in da javi pri založništvu vse morebitne napake in premembe. Le tako bo mogoče, da bodo koledarski zaznamki vedno zanesljivi. Županstva torej pozor že na letošnje koledarje in pra-tike, da ne bo nejevolje pri kupcih in prodajalcih! g Brezobrestna državna posojila za obrtnike in industrialce. Pred kratkim smo ob-lavili, da je ministrstvo za kmetijstvo in vode dalo ministrstvu trgovine in industrije od čistega dobička državne razredne loterije okrog 350.000 Din na razpolago, ki se bodo po večjem delu uporabili za posojila brez obresti, vračljiva v roku 5 let. Sedaj prinašajo »S.už-bene Novine« v št. 41 z dne 23. februarja 1922 pravilnik o dajanju pomoči in posojil iz čistega dobička državne razredne loterije. Po tem pravilniku se bodo posojila dajala onim, ki z že pokazanim uspehom svoje produkcije ali obrtne spretnosti nudijo nedvomno dokaze o koristnosti svoiih podjetij, ali ki po svoji strokovni sposobnosti obetajo povolien uspeh, kakor tudi onim, ki predelujejo surovine na kakšen nov in koristen način, ali ki v okrožie našega gospodarstva uvedejo tako produkcijo a,i predelavo, ki je bila doslej docela nepoznana, pa daje dokaze o nedv,imni koristi za deželo in narod. Brezobrestna posojila se dajejo proti zastavi nepremičnega pre- moženja ali vrednostnih papirjev ali blaga aH na bančno garancijo (garantna pisma) ali na menice z najmanj dvema resnima podpisoma ali na sigurno osebno obvezo z jamstvom dveh porokov, ki imata nepremično premoženje, toda v vsakem primeru s pogojem, da se po. sojena vsota vrne v dogovorjenem roku, ki more biti od pol lela do največ petih let od dneva dobljenega posojila. Od dolžnika se more zahtevati plačilo tudi predčasno, ako v roku 6 mesecev po prejemu posojila ni začel z deloin aH ako bi delo ustavil za več nego 1 leto. Prošnje ie vlagati pri ministrstvu kme-tijstva, administrativni oddelek (ministarstve polioprivrede, administrativno ode'en?e), ki iii pošlje pristoinim oddelkom, oziroma ministrstvu trgovine in industriie v nadaljnjeposlova-nje. Kakor že objavljeno, je rok za vlagani« prošenj (kolekovanih) določen do 15. marc« t. 1. g Veliki semenj v Frankfurtu. Spomladi* veliki semeni v Frankfurtu se bo vršil od 2 do 8. aprila 1922. Tiskovine, nanašajoče se nt ta semeni, so interesentom v pisarni trgovsk« in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled 110 D It A M A. Sobota, i marca: Svot. Abon. A. Nedelja, 5. marca: Popoldne ob 8. uri: Vražji ženska. Izven. — Zvečer ob 8.: Hamlet. Izven Ponedeljek, 6. marca: Zanvto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v npernen gledališču. OPER A. Sobota, 4. marca: Madame Butterfl>. Abon. D- Nedelja, 5. marca: Faust. Izven. Ponedeljek, S. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Žlahtni moščan. Abon. C. —v a S s i.-? v W pr Nase občinstvo opozarjamo na < ob: koncerta, ki se vršita pod okriljem G.asben Matice, in sicer v nedeljo zjutraj ob 11. ui konccrt Romanowski-Kogoj, in pa na kon cert go. Pavle Lovšetove, ki se vrši v pone deljek zvečer ob 8. uri. Obakrat v Hlharmo nični dvorani. Na sporedih so zastopani naš najlepši samospevi iz stare še, posebno pa št iz novejše slovenske glasbene literature. Imen! pevcev: ge. Pavle Lovšetove in pa g. Štefan« Romanowf>kega nam jamčita, da bodeta ob; koncerta nudila lep glasben užitek. Vstopnice so v predprodaii v pisarni Giasbene Matic« Ier jih je že clovolj na razpolago. mm c M očka in nfadsniška Marijina družbi v Kni&akah ima jutri v nedeljo dne 5. marc: ob 6. uri zvečer redni mesečni shod Družbeniki se opozarjajo, da bode pri ten shodu poleg drugega oznanjen tudi red bliž njih duhovnih vaj (od 23. do 26. marca in pa čas in kraj za zelo važen izvencerkven sestanek. Družbino vodstvo želi vsled tegi polnoštevilne udeležbe. c Duns;. Umrl je v starosti 74 let stoln kanonik Julij Cecconi. d Ž, O. »Zvezda«. Jutri ob 11. uri sc vrši sestanek v Ljudskem domu. Orlovski vestnik. Ljublauski orlovski odseki — pozor! V nedeljo 5. t. m. dopoldne imajo v Ljudskem domu skuSnjo za nastope sledeči oddelki: od 8.—10. vaditeljski zbor v telovadnici, od 10. do 12. odseki v telovadnici, od pol 10. do pol 12. pa naraščaj na odru v dvorani. Seja vad. zbora Crliske zveze se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Orlovske podzveze. Ker je seja izredne važnosti, prosim, da se sestre sigurno udeleže. — Načenica. Šišenske Orlice prirede 5. t. m. ob 6. uri zvečer telovadno akademijo v salonu gostilne Reinin.rthaus. Udeležite se polnoštevilno! Vrhnika. Umrl je dne 27. februarja br. Avgust P i r n a t, večletni trobentač vrhniškega odseka. Vsem bratom Orlom ga priporočamo v molitev. Odbor orlovskega odse* ka na Vrhniki. s Zakon o zaščiti delavstva. Zakonodajni odbor je odobril načrt zakona o zaščiti delavcev, ki določa razdelitev podjetij po kategorijah, dalje delovni čas ter reguliranje dela ob praznikih. Za industrijska in rudarska pod-i jetja je določen osemurni delovni čas; kot industrijska podjelja se smatrajo le tista, ki zaposluje^ najmanj 15 delavcev. Za ostala podjetja velja 8- do 10 urni delavnik; delovni čas v teh podjetjih določi ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije po zaslišanju trgovske in obrtniško ter delavske zbornice. Poleg reguliranja delovnega časa odloča ministrstvo za socialno politiko tudi o času odpiranja in zapiranja delavnic tako ob delavnikih kakor tudi ob priliki raznih narodnih in konfesional-nih praznikov. Da se bodo mogle upoštevati pri reguliranju delovnega časa krajevne potrebe in želje prebivalstva, skliče pokrajinska uprava v najkrajšem času zastopnike trgovske in obrtniške zbornice, dalje zastopnike delavskih organizacij kakor tudi druge zainteresirane faktorje, katerih naloga bo, da se izjavijo glede uvrstitve podjetij v kategorije, po katerih se ravna delovni čas, dalje kako bi se V vsakem poedinem mestu moralo regulirati odpiranje in zapiranje obratov, dalje ob katerih narodnih in konfesionalnih praznikih razen nedelje bi bilo potrebno popolnoma ustaviti delo v vseh podjetjih, dalje v katerih krajih naj bi se dovolil izjemno dveurni delovni čas ob nedeljah in končno kako postopati tam, kjer so nedeljski ali prazniški semnji, ker zakon o zaščiti delavstva nc predvideva izjeme za dovoljevanje dela ob nedeljah v navedenem slu* čaju. V vseh večjih podjetjih ostane torej dosedanji osemurni deiovnik neizpremenjen. Delovni čas se more podaljšati v rudarskih podjetjih dnevno za eno uro, a v drugih dnevno za največ dve uri, če se odloči štiri petine delavstva 8 tajnim glasovanjem za podaljšan,e. Važna načelna sodba ljubljanske porote v tiskovnih zadevah. Ljubljana, 3. marca 1922. Danes so bile razpisane pred ljubljansko poroto sledeče tiskovne zadeve: Slavko Plemelj proti Edvardu Weissu, dr. Ažman Ivan zoper Mihaela Iskro in Jakob Pošinger proti Ivanu Ravniku. Porotnem senatu je predsedoval višji svetnik pl. Levičnik, votanta sta bila svetn. dr. Eberl in okrajni sodnik K. Premerstein. Predsednik porotnega senata višji svetnik pl. Levičnik je v vseh treh slučajih razglasil sledečo sodbo: Deželno kot porotno sodišče se izreče za presojo predmetne kazenske zadeve za nepristojno. Razlogi so: Člen 13. vidov-danske ustave vsebuje določilo, da se sodijo kaznjiva dejanja, učinjena potom tiska, po rednih sodiščih. Sodstvo o pre-greških. započetih po tisku, pristoja v smislu § 484 k. pr. r. porotnim sodiščem, ki spadajo po § 8 k. pr. r., ki je še vedno v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, med redna sodišča. Domnevati bi torej bilo, da spadajo tudi po ustavi porotna sodišča k rednim sodiščem in da je tedaj tudi po ustavi za presojo predmetne tiskovne zadeve pristojno porotno sodišče. Toda ne glede na to, da je v kraljevini Srbiji institucija porotnih sodišč bila od nekdaj nepoznana, izhaja iz zapiskov o poslovanju ustavnega odseka, da je ta odsek zavzel stališče, da naj sodijo o deliktih potom tiska izključno le poklicni sodniki in vsled tega se je vzel v člen 13 ustavo tudi zadnji stavek, ki pravi, da sodijo o kaznjivih dejanjih, učinjenih s tiskom, redna sodišča, kateri stavek se v vladnem načrtu ni nahajal. Pod pojmom »redna sodišča« razumevati so tedaj le sodišča, sestavljena izključno iz poklicnih sodnikov. Da je ta nazor edino pravilen, izhaja tudi iz besedila člena 19 poznejšega zakona o zaščiti javne varnosti in reda, ki to stališče se posebno poudarja in naglasa s tem, da prepušča sodstvo o vseh po tem zakonu kaznjivih dejanjih le rednim državnim sodiščem po svobodnem sodniškem prepričanju. Iz tega sledi, da porotna sodišča na spadajo med redna sodišča in da so izključena od sodstva deliktov potom tiska. Le nejasna stiliza?ija člena 13. ustave je dala povod, da se je pojavilo nepravilno naziranje, da pristeja sodstvo o tiskovnih deliktih porotnim sodiščem. Iz navedenih razlogov se je izreklo deželno kot porotno sodišče za presojo predmetne kazenske zadeve nepristojnim. Dozdaj je zavzemalo ljubljansko deželno sodišče v tiskovnih pravdah nazor, tudi še po razglasitvi vidovdanske ustave, da so porotna sodišča kompetentna soditi v tiskovnih zadevah. Ker ao tako zaslopnik Slavka Plemelja dr. Ivo Tavčar ml., kakor tudi drugi zastopniki priglasili proti sodbi ničnostno pritožbo, bo stol sedmo-rice v Zagrebu kot kasacijsko spdišče končnoveljavno rešil preporno vprašanje, ali so porotna sodišča redna sodišča ali ne. VESELO POTOVANJE NA »OFFRJEV RAČUN. Predsednik pL Levičnik je na to otvoril razpravo prrii Tomažj PooiM z Vrhnike. 25 letni mož je izvabil 30. januarja 1920 tvrdki Branko in Serini 8800 lir Dne 28. majnlka 1921 se je pa seznanil v Ljubljani z bratoma Lojzetom in Dra- gotinom Fakinom. Pri »Roži« so bili skupaj. Povabil ie brata, naj gredo lumpat Pred »Slonom« je naj*! Jakob Klopčičcv avtomobil. Peljali so so na Hotedršico. Dobrovo in Drenov grič. Ker mu nednl'ia i® >napumpal< šoferja kar za 1200 kron Porotniki so na nje stavljena vprašanja potrdili z 8 glasovi da in s 4 ne. Porotni sonat je prisodil Popitu 1 leto težke ječe, Kloočiču mora plačati 8800 K. ČAROVNIJA Z MENICAMI. BRAT 0 BRATIH. Ob uri popoldne se je nadaljevala razprava proti Vidu in Pavlu Cepin. Dominik Lov-(ozna Pavla Cepina že 18 'et. Kupil je sam od njega 43 ma lesa. Pavla Cepina Telo ceni in je vzkliknil: »Nemogoče in izključeno je, ta bi bil Pavle sposoben naj takega stori i.« — Brat Jožo (••[»in rei-et: »Ne sovražim aoben-iga brata, ■»iirpatije i.a tudi nimam nobene oosehne do Vm-tov.f Pnit ' ivt mu je rekel, da mu dolguje Zv-čič iM.irr kun. Brat mu ie fa/.al potrdilo, Da trulen-m je li' Zorčič podpisan. Ko "i '.» pieJ-sdrik i'r SVi teme pokazal pravi Zo.čjčev podpis, .e priča rekel: »Ta podpis je drugačen, ka-s,»r je bil tisti, katerega mi je p >':hzji1 brat \ id.< Mali ZorfjčeTi dolgovi. Priča Anton Počkaj pozna Zorčiča 10 let, ko je Zorčič pričel z gostilno in je zdaj že milijonar. Takrat, ko si je hišo zidal, si je izposojeval denar. Tudi njega je prosil za 30.000 K, a Počkajeva žena je rekla: »Boljše je, če so zameriš!« in zato Počkaj ni hotel Zorčiču posoditi 30.000 K. — Franc Reisner se je pred pol leta spri z Zoieičem in ;e hodil s njim vino kupovat in je pristavil: »Tako umazan, kakor je Zorčič. ni nobeden na svetu. Večkrat s»m mu posodil 2, 3 ali 4 tisoč. Vrnil je vselej, a 3em ga moral tirjatl.« Dr. Ži-rovnik priči: »Ali niste tekli, d* boste skrbeli za to, da bo Zorčič pravdo izgubil, ker bo poto'n tekla pijača?« — Priča: »Ce, gospod doktor, to dokažete, pa mene kar na gavge obesite!« (Ve-selost.) Enega bo sorernažik. Priča Alojzij Slejko je bil stalen Zorčičev gost. Vid Cepin se je koncem januarja 1921 veo-kra! pri njemu informiral, kako izgledajo menice, kako se podpisujejo in kako se mora kdo pridobiti, da podpiše menico. Vida Cepina ie srečal nekoč na Miklošičevi resti Ril je vesel in je povedal, da je dobil enejra, d» se mu bo posrečilo, da bo enega »ofernažik. Priča jc že takrat mislil, da misli Vid Cepin na nepošteno dejanje. Cepin je rekal, da ni resnica, kar je priča trdil. Zaslišanje Zorčičevih. Zorčičeva hči Minka je povedala, da je prišel en dan Vid Cepin, ki jo povedal, da ve za čarovnika. »Rekel je, da uaj podpišemo. Jaz sem trikrat podpisala.« Predsednik: »Kaj ste želela?« — Priča se v zadregi smelilja. Nato .ie povedala, da je potem Vid Cepin pripovedoval, da coprniko policija preganja. Podpisala sta tiste paptrje tudi ata in mama. Vid cepin: »Zorčičeva in Zorčlfl niso podpisala.-: — Priča s smehom: »Saveda sta podpisala!« — Nato je bil zaslišan Alojzij Zorčič, ki je povedal, da je kupil »Idrijo« za 170.000 K. Odločno je zanikaval, da ht si bil izposojeval denar, kakor je trdil Počkaj, ki je nekoliko zmešan. Nikdar mu ni Pavel Cepin kaj posodil. S Cepini smo bili prijatelji, dokler nisem dobil menične tožbe. »Ilirijo« je prodal za 7,800.000 kron. »Po sklenjeni kupčiji smo se prav dobro zabavali Cepin, Reisner in kar nas je bilo domačih od demokratske stranke,« je rekel priča; coprnijo je pa glavna priča takole popisal: »Fric (tako bO v »Iliriji« rekli Vidu Cepinu), je dejal, da pozna čarovnika, ki bo vse povedal. Moja žena, ki jo nekoliko lahkomišljena, ;e rekla: »Jezes tit Ce bi že meni povedal bodočnosti ln listke so pod-pisavali. Zadnji som podpisal jaz tri listke.« Obrnjen proti Cepinu ju rekel priča: »Mislil sem, da boste alt da boš napravil s coprnijo »hec.-, ti pa nisi napravil hec, ampak menice.« — Cepin Vid priči: »Ni resnica, kar on pravi!« — Priča Vidu Cepinu: »Ti si vedel, kaj boš naredil, č* bi bil pa ja: vedel, kaj boš naredil: v.....!« In z roko je pokazal, kaj da bi bil z gospodom Fri-com naredil. — Pavel Cepin Zorčiču: »Svoj poš en zaslužek sem posodil Zorčiču!« — Zorčič: »Nikdar ne! nikdar ne!« — Porolnik Slanec priči Zorčičt. »Ali ste vodili trgovske knjige?« — Priča: »Ne.« — Porotnik Slanec: »To je pa čud-no.c — Dr. Frlnn. »Gospod Zorčič, ali niste dobili nikdar tistih 90.000 K posojila?« — Zorčič: »Nikdar no!« Razprava ie "oila ob 9. uri zvečer oreki-niena za eno uro. Trajala bo. kakor sodijo, ao 3. ure zjutraj. Dragocenost vsake hišo je lekarn. Feller-ja prijetno dišeči sGlMilluidi, ki je najtioljše sredstvo 7a drgnenje hrhta, rok. nog in celega telesa, kot kosmetikuni « negovanje zoli. robnega mesa, ust, g ave itd. ,]p močnejši in boljši kot hrane, žganje. 3 d vojn steklenice ali 1 Spec. steklenico j. zamotom in poštnino pošlje /.u 4H K: Eu^eu V. Feller, Slu-hira donja, Elsatrg Uit, tlrvauko. Clll7ll4 Iščemo žensko ca popoldan-Olllilkl sko službo 2-3 ur. Zglasili se je pri: RAVNATELJSTVU ZADRUŽNE ZVEZE, Dunajska eesta štev. 53/1. Snlprion In \zw\m ŠOFER išče službo. — Ponudbe na upravo SLOVENCA pod: »S0FER 770«. Za vrtnarskega vajenca sprejme takoj DEČKA poštenih staršev, ki je dovršil ljudsko šolo, IVAN ŠIMENC, vrtnar, Gradišče 12, LJubljana. 721 Kor esp osident (- Sn ja) za slovenščino, nemščino in Italijanščino, samostojria moč, so iščo proti dobri pločl. Začetnice izključene. — Ponudbe na: M. KUSTRIN, centrala, Rimska eesta štev. 2, Ljubljana. _745 Prodam HIŠO Z VRTOM v najboljšem stanju, pod zelo ugodnimi pogoji, pripravno za vsako obrt. Poizve se pri: IVANU PJANIN.HEK, mizarski mojster, Šmartno pod Šmarno goro, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 762 Iščem v najem oziroma kupim na dobrem pto-melnem kraju. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. •******+O **** ****** Tovarna eich Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenbuigova ulica 4 Barva vsnkovrslno blago :: Kemično čisti obleke. :: Sveltolika ovratnike, zapestnice in sraice. Podružnice: MARIBOR (Gosposko ulica 38). NOVO MESTO (Glavni :: trg). KOCEVIE štev. 39. :: Slikarski in nleskarskl; mnicfpir v vsch slik- »n plesk. de-1 lllUpiCl, Jih dobro izvežban, bi sej rad naselil. Obrtno-zadruini uradi uaj blagovolijo event. prostor sporočiti na naslov: VIKTOR VASEL, slikar, Sv. Peter, Savin.ska dolina. 741 BIONIČ&RJKO DRU*TV» U ZACjREBU / preradoviceva 2 ^režise za otroške po- qf|p|jp iz bombaževe vrvice (Bauni-OlCIsjr vvollschnOre) v vseh barvah se zo-iet dobe pri tvrdki IV. N. ADAMU, Ljul Ijana, Sv. Petra cesta ŠL 31. 707 NOVI i SI. občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da s 6. marcem pričnem mehanično izdelava- se dobi pri tvrdki Ivan žeSeznikar, Ljubljana Marijin trg 3. — Cena 8 Din, po pošti s povzetjem 10-40 Din. Prodam 200 do 300 Zadrnžne gospodarsko banke. Ponudbe pod »DELNICE 030« na upravo Slovenca. I— RAFINIR&NI BI JELI •BEMZIN* 5VIH CiRADACIJA PLSM5KO ' STPlOJMAl CSiB^DERSKA — ytJA -