95. številka. Ljubljana, petek 27. aprila. X. leto, 1877. Iihaja vsak dan, izvzoinši pom-doljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuian za av atr o-oko rsk o đuzele za oelo leto 1»'. gld., m pol leta H gUi. tm četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 g Id. 30 kr., za en iueeec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se radnna 10 kr. ea mesec, 30 kr. za det rt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na lj nilskih šolah in ma dijake velja znižan a cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje oi četiristopne petit-vrat« H kr., će au oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli: trankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiši fit. 3 »gledališka stolba" O p r a v n i š t v o , na katero naj ao blagovolijo posipati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej hiši. Vojska. Telegram iz Bukarešta 25. aprila pripoveduje: Včeraj je 15 000 Rusov zaselo železniški most pri Bar boš u. (Ta most, ki stoji prav pri ustji reke Serota pred njegovim izlivom v Donavo, je velevažen. „N. fr. Pr." včeraj v članku pravi, da ko bi ga Turki prej dohiteli in podrli, predno Rusi pridejo, dobili bi več, nego jedno veliko bitko. Turkoljubni novinarski nemški strategikurji so upali, da bodo turške kanonske ladijo in turški monitorji dosegli ta most, preduo ga Uusi v roke dobodo, ter da bode rum unska železnica s tem za Kuse postala brez vrednosti, ker bodo morali Uusi potem težke kauoue, strelivo iu živež z vo/mi do Donavo vlačiti, kar bi bilo nepreračuuljive nasledke imelo. Ali kakor ta telegram kaže, Kusi so bili nagli iu previdui.) Na daljo poroča telegram, da je 24. apr. uže 50.000 llusov v Uuinuni,o prešlo. Močen ruski vojni oddelek maršira na Dobrudžo. Turki so stali do včeraj nepremično na Donavi. Glas, da so črez Donavo šli in Kalafat posedli, uij bil resničen do zdaj. Uumunska armada se je v notranjost deželo potegnila, od Donave proč, torej Turkom prehoda ne misli brumti. /brala se je pri Bukureštu iu Krajevi, ltumuiisko prebivalstvo beži od Donave v notranjo zemljo. Turki hitro zapuščajo Vidin iu inarširajo proti Dobrud/i, kjer je videti, da glavni mipud Uusov pričakujejo. Iz Azije se poroča preko Carigrada, da je blizu Karea uže bila mala bitka mej Uusi in Turki. Ker carigradsko poročilo o vspehu | nič ne omenja, misliti se sme, da je bil Ru-I som ugoden. i Boj se je začel tudi pri Črnejgori. Turški listi trde, da je Sulejman-paša prodrl skozi sotesko Dugo in maršira na Nikšič. To ni j še potrjeno. Mogoče bi pa bilo, da so ga Črnogorci sami prepustili in da nameravajo pot zastaviti nazaj bodečemu. Črnogorski knez je šel na albansko mejo k svojej vojski. Miriditi pod Prenkom so bili od 14 turških bataljonov in 2000 bažibozukov napadeni in so se 22. t. m. brez boja umaknili, najbrž presili turškej. Krakovskemu „Czasu" so i/. Varšave piše, da je ruski car iz svojega zasobnega premoženja dal 200 milijonov za vojsko. Predno se cela velika ruska armada preko vse dolge Kumunije prevali, predno se jej posreči preiti široko, vsled dežja veliko naraslo Donavo, preteče najbrž še več dnij, za poslednje morda celo več tednov. Zatorej velicih bitev v prvi čas najbrž nemarno pričakovati. A teško je ugibati, ker ruski kakor turški vojni črtež uij javen. Da bode cela kampanja jako krvava in pa težavna, to je gotovo. II koncu pa mora zmagati sveta i u pravična rusko-slovanska stvar. Vojni manifest ruskega carja. „Naši podložniki poznajo živahno zanimanje, katero smo vedno imeli za osodo tlačenega krščanskega prebivalstva v Turčiji. Naše želje, da so ta osoda zboljša, so žolje celega ru skega naroda, ki so kaže zopet pripravljenega dajati nove žrtve, da se stanju kristijanov na balkanskem otoku zlajša. „Blagost in kri naših zvestih podložnikov nam je bila vedno draga; celo naše vladanje svedoči, da smo vedno skrbeli, da Itusiji ohranimo blagoslovljenja mini. Ta skrb nas je vedno navduševala, odkar so se počeli žalostni dogodki v Bosni, Hercegovini in Bolgariji. Pred vsem je bil nad namen, da po poti mirnih obravnavanj in v sporazumljenji z drugimi evropskimi velevlastmi, svojimi zavezniki in prijatelji, poboljšamo položje kristijanov v iztoku. Dve leti smo se vedno trudili, da bi Turčijo pregovorili do reform, ki bi varovale kristijano v Rulgariji, Bosni in Hercegovini pred samovlastnim ravnanjem lokalnih uradov. Izvedenje teh reform jo izviralo na vsak način iz poprejšnjih dolžuostij. Za katero se je porta svečano zavezala celej Evropi. Naše trudenje uij doseglo želenega vspeha, akoravuo so nam vse velesile pri tem skupno pomagalo. Porta je trmoglavo iu na ravnost odbijala vsako poroštvo za varnost kristijanov in je zavrgla sklepe carigradske konferencije, katero je vodila želja, da porabi vsa spravedljiva sredstva, da gane porto. Mi smo predlagali drugim silam spisanje protokola, ki obsega bistvene uvete carigradske konferencije, in smo pozivali porto, naj se pridruži temu inujuarod-nemu pismu, ki je zaznamovalo skrajuo mejo naših mirovnih terjatev. A naše upanje se nam uij izpolnili). Porta se enoglasnej želji krščanske K v rope uij klonila iu se sklepom protokola uij pridružila. „Kosino vse mirovne trudenje poskusili, sili nas predrzna samovoljnost p o r t e, d a n a d e 1 o p r e i d o m o. Čuvstvo pravice, čuvstvo našega dostojanstva nam to zupo-vedovalno nalaga. Ker porta zamotava, sili nas, da v oroženej sili iščemo zavetja. „ Globoko prepričani o pravičnosti svoje stvari, ponižno zaupajoči na bo ž j o milost in pomoč, obveščamo svojim vernim podanikom, da je trenotek, kateri smo uže predvi- Prižigalec. (Human, v angleškem spiijala Miss M. Cummins poslovenil J.) 1> jp ii |»; i 41 o 1. Peto poglavje. (Dalje.) „Kuharica Priinova! tega pač no bodete storili," rekla je Jerica jej prigovarjaje, „če vas jaz prosim zato. Vi pozabite, kako nesrečna bi bila, ko bi vedela, du jo gospa Grahamova tako močno prezira. Jaz sama bi vsak dan rajša perilo zlikavala, ali kar koli bodi delala za gospiro Emilijo, kot da bi jo pustila le slutiti, da bi bil jej kdo nalašč neprijazen. Kuhrica je omahovala. „Gospića Jerica! rekla je, „mislila sem, da ljubim našo mlado gospo tako močno kot kateri bodi; a zdi se I mi, vi jo ljubite še bob;, da si zarad njej napravljate toliko sitnosti in skrbi; ne rekla bi ničesar, ko bi ne mislila tudi na vas. Vi ste bili zmerom tu od svojih otročjih let in vsi vas močno čislamo ; jaz ne morem mirno gledati, če ti ljudje nameravajo vas zatirati, kar ros hočejo, kot dobro vem." „Vem, kuharica, da me ljubite iu da tudi Kmilijo ljubite zarad nuji; nikar ne zinite nobenemu besedice, kako so se razmere v rodbini promenile. Storiva rajši vse, kar le moreve, da bi Emilija no bila razžaljena; za naj i pa bodivo brez vseh skrbi. Ko bi me vsi ne ljubili toliko in me uo gladili, kot sem vajena, bilo bi najboljše, da bi se še ne zmenili za to; no natikajte zmerom svojih očal, da ne bodete videli le žalosti iu skrbi." »Gospića Jerica! Bog naj blagoslovi vaše srco. Srečni so ti ljudje, da imajo opraviti z vami. Vsak bi ne shajal ž njimi. Hvala mojoj osodi, da mi ne zahajajo dosta v pot! Pokažem užo naprej gospe Grahaiuovoj, da ne pustim nobenega v svoj delokrog. Kuharica ima predpravieo, da se sine držati svojih pravic, in nagloina sem jo pregnala iz svoje oblnstnijo. verujte mi to! Težko mi jo, kadar vidi ii i našo mlado gospo zanemarjeno; a go-spica Jerica! ker mi pravite, da naj molčim, molčala bodeni, kolikor časa bodem mogla. A pri vsem tem je nesramno, to vam rečem." In kuharica Prime je odšla govoreča sama s soboj. Uro pozneje je stala Jerica pred zrcalom in se je opletala. Nekdo potrka tihoma na duri in gospa Kllisova stopi noter. „(>h, Jerica, ae bila bi mislila, da bode prišlo tako daleč." „No, kaj pa je vendar?" vprašala je Jerica skrbna." „Podoba ju, da bedo nas vse izpodrinili iz naših sob." „ Katerega V J „Vi, iu potem vi, kolikor vem." Jerica je spreminjala barvo, spregovorila pa uij. Gospa Kllisova jej jo na to povedala, Poslanec K. fic haffer op*oori deželni odbor, da bi uže čas bilo, popraviti cestno postavo, ki v mnogih določbah ne zadostuje dandenes več. Posebno bi bilo treba pri popravi cestne postave določiti taka pravila, da bi imel deželni odbor pravico siliti okrajne cestne odbore, da o pravem času polože račune, pravica, katero imajo okrajni cestni odbori do občin. Schrei, ki misli, da more govoriti pri vsa-kej točki dnevnega reda, tudi tukaj nekaj po-brblja, kar pa nij niki.koršne vnžnosti. Predlog gospodarskega odseka se potem sprejme. Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Krškega, da bi se dala potrebna podpora za vzdržavanje ceste iz Kostanjevice na Krško in nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru z naročilom, da stvar na tanko preišče in potem dovoli potrebno podporo. Poslanec grof Margheri pripoveduje, da je okrajni cestni odbor krški uže mnogokrat pri deželnem zboru prosil podpore, da so se pa te prošnje, ker se je odbor skliceval na nejasnost stvari, zmiroin odbile. Cesta je, kar se je odprla železniška postaja Videm-Krško, edina dovozna cesta z Dolenjskega k železnici, pa v jako zanemarjenem stanu. Bila bi seveda skrb vlade, da kaj stori za promet in da popravi tako važno cesto, ali vlada ne zna druzega, ko rubiti, ceniti in prodajati, od nje tedaj nemarno ničesar pričakovati. Ker ima krški okraj uže 15 odstot. doklado za cestne stroške, mitnico napraviti pa se ne priporoča, je bila edina pomoč obrniti se na deželni zbor, da v tej zadregi pomaga. Govornik končno nasvetuje, naj deželni zbor za popravo te ceste dovoli 4000 gld. Poslanec pl. Langer nasvetuje, naj bi se deželnemu odboru naročilo, da posreduje pri c. kr. vladi, naj bi se pri ces. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem spravljeni dve hranil-nični knjigi, na katerih enej je uloženo 1500 gld., na drugoj 900 gld., kateri denar se je ob svojem času nabral za napravo ceste v Meršečnjo vas, takoj z obresti vred izročil okrajnemu cestnemu odboru na Krškem, da popravi Bloško cesto. Dežman se izjavi proti temu, da bi se takoj dovolilo 4000 gold. za to cesto. Dež. odbor bode, ko se o stvari poduči, uže kre- nil, kar je prav, saj ima od deželnega zbora dovoljenje za potrebne poprave cest več, nego 1000 gld. iz deželnega zaklada dati. Dr. Bleiwefs je tudi predlogu grofa Marg-herlja nasproten. Ko smo včeraj nekaj bornih sto goldinarjev za kmetijskega potnega učitelja dovolili, pravi, kakšen hrup so vzdignili gospodje 6ne Stranke, da se je kar dvorana tresla. Denes pa se govori o štirih tisočih, pa nijsem še od nobenega gospodi* one strani slišal predloga, ki je bil njim včeraj tako nujen zdel, naj bi se stvar izročila finančnemu odseku v prevdarek. Govornik se i/javi proti tukajžnjej podpori in svetuje cestnemu odboru naj v prihodnjem zasedanji prosi za napravo mitnice. Grof Margheri misli, da nij umestno, primerjati stroške za nepotrebnega pčtnega učitelja kmetijstva s potrebnim stroškom za popravo cest. Grof Margheri svoj predlog umakne in sprejmeta se predloga finančnega odseka ?n po vitez Langerju stavljeni predlog. Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji Boštanjske občine, naj bi se na popravo ceste posojenih 150 gold. vračunilo kot podporo, kar nasvetuje, naj zbornica odobri. Prošnje občine pa, za napravo mitnice, nasvetuje, da zbornica ne vsliši. Dr. Zarnik nasvetuje, v očigled tega, da mnogo konjskih trgovcev rabi to cesto, ki niti krajcarja ne plačajo. On misli, naj se stvar bolj na tanko preišče in deželnemu odboru naroči, da v prihodnjem deželnem zboru predloži načrt postave za napravo mitnice. Proti temu predlogu govore: vitez biri-ških volitev Vesteneck, vsikdar se vf.ikajoči dr. Seli rev in poročevalec Murnik. Končno se predlog dr. Zamika ne sprejme in se odborov predlog odobri. Poslanec dr. Bleivveis poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji centralnega odbora c. kf. kmetijske družbe, kaj bi se kaj storilo, da se zabrani pokončavanje zarubljenih posestev in nasvetuje, obrniti se o tej zadevi na c. kr. [»ravno ministerstvo, da napravi dodatek h kazenskej postavi, kar zbornica, ko je še dr. Poklukar nasvetoval dostavek: „ko bi to drugače ne bilo mogoče", enoglasno odobri. Dr. Bleivveis nasvetuje v imenu gospodarskega odseka : Slavni deželni zbor naj sklene: deli, ko smo one besede govorili, na katere je Rusija enoglasno odgovorila, da j a ta tre no tek prišel. Izgovorili smo namen, da samostojno delamo, ako bode to treba in bo čast llusije to zahtevala. Danes prosimo blagoslova višnjega Boga za naše hrabre armije ter ukazujemo, da one prestop ijo turško mejo. Dano v Kišenevu 12. (24.) aprila, leta milosti 1877, v 23. letu našega carovanja. Aleksander. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (VII. seja. 21. aprila.) Deželni predsednik "VVidmann odgovarja na interpelacijo dr. pl. Zavinška zarad novega tira ceste z Novega mesta v Metliko, ki naj bi se napravil črez ■gorjanski hrib in pove, da to zdaj zavoljo slabih denarnih zadev drŽave nij mogoče. Poslanec vitez Gariboldi poroča v imenu gospodarskega odseka o bodočem izdrževanji ceste od Krke do Grosupljega in nasvetuje : Slavni deželni zbor naloži deželnemu odboru, da naj vzdrževalne stroške za grosu peljsko-lučensko cesto za sedaj iz deželnega zaklada poplača in cestne poprave na Krki in pri Velikem Mlačevcu s tistimi novci izvrši, ki bi se utegnilili pri zneskih, za cestne stavbe namenjenih, prihraniti, a da naj bodočemu deželnemu zboru predlaga nasvete ob zvršenji te ceste in o zlaganji vzdrževalnih stroškov, pa bodisi, da se ti stroški zlagajo s pomočjo deželnega doneska, bodisi, da oni dolenjski okraji, katerim ta cesta največ koristi, opomorejo k razširjenemu skladanju. Poslanec dr. pl. Zavinšek misli, da bi se tudi cesta pri hribu blizo Semiča popravila, pa njegov predlog v tem smislu se ne sprejme. Poslanec pl. Langer podpira nasvet, da t>i se deželnemu odboru naročilo, naj stroške za sedaj iz deželnega zaklada poplača, pa pravi, da cesta poleg hriba pri Semiču nij tako slaba, da bi bilo treba nov tir napravljati. Grof Blagaj porabi predzadnjo sejo, da govori svoj „maiden speech," to je deviški govor. Z veliko silo, agitujoč z rokami stlači svoj predlog, kateri ima itak na listku napisan, iz ust, naj bi se deželnemu odboru naročilo, da poskrbi, da se isti posestniki, ki so ob svojem času za to cesto posestva odstopili, za nje odškodujejo, kateri predlog deželni zbor tudi sprejme. da so jej ukazali, naj pripravi Jeričino sobo za obiskovalca, katerega pričakujejo drugi dan. Strmela je, slišavši, da Jerico za to še vprašali nijso. Gospa Grahamova je tako ne-skrbno govorila o tem, ter se je delala, kot bi bilo obema jako prijetno, če bi Emilija k sebi vzela svojo mlado prijateljico, da je gospa Ellisova sklepala, da stvar je dogovorjena. Globoko ranjena in razžaljena zarad sebe in zarad Emilije, stala je Jerica za trenotek molčeča in nedoločena. Potem je vprašala gospo Ellisovo, ali je uže govorila z Emilijo o tem. Tega še nij bila storila. Jerica jo je prosila, naj jej ničesar ne omeni o tem. „Trpeti ne morem," rekla je, „da bi izvedela Emilija, da mi tako naravnost vzamejo malo svetišče, katero je tako skrbno za me opravila. Prespim, kot veste, črez polovico svojega časa v njenej sobi, a zmerom jej je drago, če imenujem to sobo mojo, da imam prostor, kjer sama za-se lehko čitam in delam. Gospa Ellisova 1 Če mi dovolite, da svojo pisno mizo postavim v vašo sobo in tam časi spim na sofi, treba nama nij Emiliji o tem ničesar povedati." Gospa Ellisova je privolila v to. Zadnje mesece je postala tako ponižna, krotka in po strežljiva, in Jerica je popolnem si pridobila njeno udanost, s prva z zmernostjo, zadnji čas pa je premnogokrat pomagala z delom preobloženi oskrbnici. Tako jo je rada vzela k sebi v sobo, ter se je celo ponudila, da jej bi pomagala spravljati njeno obleko, njeno mizo in njene knjige. Krotka in potrpežljiva in previdna je bila proti Jerici, katero je z Emilijo, kuharico Primovo in samo soboj prištevala k zatirani in razžaljeni stranki, vendar besede ne morejo popisati, kako razdraženo se je čutila o vedenji gospe Gralmmove in Izabele. To se popolnem sklada z njunim drugim vedenjem, rekla je. Časih hvalim skoro Boga, da je Emilija slepa. Bolelo bi jo globoko v srci, ko bi videla, kako se godi. Lehko bi bila klofutala Izabelo, ko je tako nesramno včeraj zasedla vaš prostor pri mizi in potem nij mislila na to, da bi Emiliji kaj pripravila. In tu je sedela Emilija, dobra kot angelj in nij nikakor slutila njenega nesramnega vedenja, ter jo je tako prijazno prosila malo surovega masla, kot bi bilo le slučajno, da so vas pregnali od mize in njo prepustili samej sebi. In pri tem vsi ti tujci! Videla sem to sobico za porcelanovino. In potem Einilijina krila in drobno perilo! Tu je ležalo vse v košari, da sem mislila, da bode splesnilo. Veseli me, da je Brigita smela vendar vse zlikati ; kajti bala sem se uže, da te vroče dneve Emilija ne bode imela več nobenega čistega oblačila. A kaj pomaga govoriti o tem. Iz srca želim, da bi kmalu odpotovali v Evropo ter nas vse tu pustili. Jerica! vi vendar ne bodete potovali ž njimi V" „Da, če bode potovala Emilija." „No, vi ste blajfii od mene. Jaz bi se ne dala tako mučiti, celo zarad nje ne." Odveč bi bilo pripovedovati, kako grdo 1. Priloženi načrt postave se potrdi. 2. Deželnemu odboru je nalog, tej p6-fitavi pridobiti Najvišje potrjenje. Postava veljavna za vojvodino Kranjsko zastran razdružitve selske občine Vipava v samostojni selski občini Vipava in Vrh polje. S pritrditvijo mojega deželnega zbora "kranjskega, ukazujem sledeče: §. 1. Sedanja selska občina Vipava se rnzdruži ter na nje mesto stopiti samostojni selski občini: Vipava, ki obseza davkarski oblini Vipava in Samobor, potem Vrhpolje, ki ■obseza davkarsko občino istega imena. §. 2. Z vršiti to postavo je nalog ministru notranjih zadev. Biriški vitez Vesteneck govori proti tej postavi, po katerej se skuša prvi prelaz napraviti skozi postavo, katero je sklenil dež. zbor januarja I. 1809, in ki določuje izpeljati velike občine, ako se gospodarski odsek v svojem poročilu sklicuje na neki dopis mini-sterstva goriškemu deželnemu odboru, je napačno tolmačeno, če se misli, da je vlada proti velikim občinam ; ona le svari, naj bi se ne zlagale se silo. Po njegovem mnenju je ločitev selske občine nepotrebna. Zdajci začne ta biriški vitez tako govoriti, kakor da bi bil, kar se mu menda uže zdaj zmirom sanja, uže on deželni predsednik in pravi, da vlada se ne bo Ogrela za potrditev te postave. Deželni predsednik Widman, kakor po navadi, pravi, da nij informiran o stvari, tedaj ne more udeležiti se debate. Pozneje se pa pokaže, da je bila prošnja vrhpoljske občine uže dvakrat pri vladi. Da je postava o velikih občinah znvrgljiva, bi se najbolje dokazalo s tem, da bi se postava izvršila. Poslanec Lavrenčič naglasa, da je okrajno glavarstvo postonjsko, ki razmere dobro pozna, prošnjo občine do vlade in do deželnega zbora podpiralo. Vrhpoljci se bodo zjedinili s Pod-velbom kamor tudi v faro slišijo. Dr. Schrev se ve, da zopet ne more drugače, kakor da tudi nekaj poblebeta. On ima nalog naznaniti, da njegova stranka nij o stvari informirana in da ne gre kar na mah postave delati, kajti to se pravi tirati postavo-dajstvo ad absurdum. Poslanec RobiČ, kateremu so razmere znane, gorko priporoča, naj se razdruži, ter dovoli. ste Jerico vsak dan dražili ; nagajali ste jej zlasti po dohodu pričakovanih gostov, kaj pustih in brezmiselnih gizdalinov in gizdalink, katerim ste jo popisali kot nesramno vsiljenko Emilijo pa kot jako nadležno osobo. K ljubu vsemu prizadevanju je Emilija vendar kmalu izpoznala, kako zelo prezirajo njo in Jerico. Katinka je bila razdražena zarad neuljudnosti svoje tete in sestričine, za obiskovalce pa nij dosta marala, katerih neumnost in nepremišljenost je sedaj nekoliko izpoznala; nij so nikakor obotavljala izreči svoje misli, kako ste žalili Emilijo in Jerico, ter jima izraziti željo, naj bi jih zagovarjala. A Katinke se nijste dosti bali gospa Grahamova in Bela; kajti bila je otožna in se je neprestano bala zbadljivih besed svoje sestričine; vsled tega jej je vpadlo srce in nij se drznila več, kot bi bila storila drugikrat, nasprotovati njunim naklepom, ter se postaviti mej nju in svoji prijateljici, da bi ju branila nesramnega ravnanja. (Dalje prih.) Dr. Bletoeis kot poročevalec pove deželnemu predsedniku, da je vlada prošnjo Vrh-poffcev uže v obravnavi imela in da ta občina bila je do 1. 1850 samostojna, isto leto pa se silo Vipavi pridružena. Vrhpoljci silijo proč, Vipavci pa pravijo: „Pojte", zakaj bi jim mi tega ne dovolili, in zakaj bi tako rekoč občinam nasproti hotel veljati deželni zbor za božjo previdnost? Da se ne more natančneje delovati, hij drugače, če imamo už"e pri vstopu ua vratih zapisano: Memento mori! Če dr. Schrev pravi, da se tira pOstavodajstvo ad absurdum, mu odgovorim na to, da cela naša ustava je ad absurdum uže dotirana. Mi imamo pravico voliti na'še poslance v državni zbor, kje pa je tista pravica? Deželni glavar opominja govornika, naj pri stvari ostane. Dr. Bleivveis še enkrat priporoča, naj se sprejme nasvetovano postavo. Baron Abfaltrern pravi, da je poslancem pač vse eno, ali se ta občina loči ali ne. Vedeti je samo treba, ali ima občina tudi moč v sebi, da lehko živi, da ne bode treba deželnemu odboru, kakor se je to už i zgodilo, dovoljevati za izdatek 187 gl. ki ga je imela mala občina, 30% doklade. Dežman misli, da Vrhpoljcem bodo uže drugo leto sledili Samoborci in gotovo bode sitno, kosoma predelati postavo, kar bi se enkrat lchko zgodilo. Ko je poslanec Lavrenčič še enkrat podpiral nasvet gospodarskega odseka, zagovarja ga še poročevalec dr. Bleivveis. On pravi, da ena ko druga stran te zbornice vedno nagla-Šuje avtonomijo občin. Pustimo tedaj občine, naj se konstituirajo kakor vedo, da je za njih najbolje. Postava se potem sprejme. Občini Ustja se dovoli 30 °/0. občinam Britof, Tamlje, Vrem 3G°/o, občini Litiji na 4'leta 03°/„ doklade za šolske namene, Občini Boštanj se dovoli, da se pobiranje 03°/0 doklade prenese na 1. 1878 in 1879. Občini Studenec se dovoli 65% doklada za 1. 1877, 1878 in 1879 za šolske potrebe. Seja se ob l/« 2 uri sklene. Politični razgled. V Ljubljani 20. aprila. Unski veliki knez Vladimir je bil 25. aprila na Dunaji. Ko je odhajal v Podvolo-čisko, izpreinil gaje na kolodvor poleg ru skega poslaništva tudi nadvojvoda Al brecht. To odlikovanje Rusov na Dunaji nas Slovane z dobrim upanjem navdaje, da ma-gjarski iu ustavoverno-nemški Turki ne bodo zmagali. ¥ri*jaštkA posvetovanja se na Dunaji nadaljujejo. Rodič in Ringelshcim sta še tam. Denes se v vojnem ministerstvu začenja proračun za leto 1878 preudarjati. Raje, da bode minister izredno velike svote terjal. f %f u nt mtn poslanci kluba levice so imeli včeraj v sredo shod in posvetovanje, kako se bodo pri debati o nagodbenih postavah zadržavali. — V regnikolarno deputacijo, odbor, ki bode z Ogri v dogovor stopil, baje nameravajo ustavoverci samo svoje ude voliti, a desnico jirezirati. Minister Strem«* jer je izdal ukaz% po katerem je ostro prepovedano v šolali na Češkem podpise za papežev jubilej nabirati. ###-r«f.r> banu Mažuraniču je nadvojvoda Albrecht na čestitko odgovoril s sledečim telegramom : „Mojo srčno zahvalo za vaše toplo čestitajoče pismo in za sočutje izraženo v njem v imenu prebivalcev vašega ob- lastja. Vi veste, kako visoko jaz cenfrtt hrabrost in zvestobo njihovo in s e fn" prepričan, da bode Nj. Vel. zmirom na oboje računiti moglo." V ii tati J e> «1 r t. *»▼•». Tudi titr&tci sultan je izdal manifest, y katerem vse Mohamedance na boj kliče. V petek bodo Turki v vseh mošejah, svojih cerkvah velike molitve imeli za srečo orožja. Iz Carigrada se ruske familije izseljujejo in s parobrodi odhajajo. Tudi drugi kristijanje odhajajo, ker se boje turškega ljudstva, katero uleme ščuiejo in razdrnžpvajo. Francoski list „Frnnce" šteje te-le državo kot Min** ji v tej vojski prijateljske: 1. Nemčija. 2. Perzija. 3. Severne zjedinjono države. 4. Rumunija. stn a. « Š « iT) a a e i o « .3 2 a» #ci>CSJ Ji ca Qr* 1 M a , — © •— »O . rt.u £ C« —1 5 — •^ o £ — o o I N I 2 ■ o g e« 73 a, tj a> a »a IT Oh ca O n 1 »iS • *9 s > o m c Ui > M _ 9'm .2 M ■K •K 6* •a o š t-H m > O »i vroč (510 It.) jodov vir. Potu-biio proti »iflliill, ttkrof ulozi, proliiMi. r<-\miit i/mu, proti boleznim v mehu rji. n» koži in žviiMkiiu botazuim. l*ot s Od nuiiiiiu ali I*»'Nt«' po južnoj založnici do Itarca ali Nittku; od Si*kit s parobrodom, od Kurcu z viaem. Na telegrafsko poročilo pošilja uprava kopeli dobre, krite vozove na imenovano postaje za gosto. (t>4—3) Ciluvno zuloge lipiško vode: DuiinJ ]>ri II. Muttoni, l*4»Mt pri I.ikI. i:«1«>hU nI j , ONJok pri . aprila I£77 dopoludne ob 11. uri v velikej mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Začetni govor društvenega ravnatolja. 2. Letno sporočilo in računski sklep za I. 1876. 3. Poročilo ravnatolja. 4. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 5. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 6. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1877. 7. Posamezni nasveti udov. Ravnateljstvo obrtnijsko-pomočnega društva, vpisanega tovarištva i omejimo »vezo v Ljubljani. J. N. Horak, vodja. Kundmachung. Die ortlentliche Generalversammlung des gewerhliclien Anshilfskasseu -Vereiues, registrirno Goiiossoiibchni't mit boscln iiukter HaftuajE find«*i Soniii.i-. /tpril 1^77 Vormittag 11 Uhr im grosseu stiidt. Rathhaus-Saale statt. Tagesordnung: 1. Erttffnnngsređe des Veroius-Diroktors. 2. Jalircsbericlit und Koolinun^sabscli uss pro 1876. 3. Mittheilungen dos Verei^s-Diroktors. 4. Boricht dos in dor lctzton Generalversammluiig gevvalilton Kevisionsaussclius.ics. 5. KrgiinzungsH ahl von vior Mitgliedorn des Vor-standes 6. WahJ einos Kevisionsausscliu.ss.s zur Priifung der Jahresretdiuung pro 1877. 7. AUfalligo bosondore Antrjige der Genossen-Bohafta-MitgUeder« Hit Vorslaml des sre\\orlil. Aiisliilfskassi'ii-Vrreincs, rogi-slrirle Oenosscnscliafl mil beidirSnkter Haflims iu Laibach. (97) J. N. Horak, Direktor. Lastnina in tisk „Narct'ne tiskarne 0