12. številka. V Ljubljani, v netijo 16, Januarja 1921 m. Isto jC ■~") iaočeta naroda«:. Nikakor nimam namena, braniti dr. Janeza Bleiweisa, pač pa mi bodi dovoljeno, da opozorim na nekatera dejstva, ki se pri sodbi o njem le premalo upoštevajo. Drznem si to, ker sem nekoliko njegove dobe se sam preživel v svojih mladostnih letih, Ker sem to dobo pozneje iz istočasnih časo-pisov marljivo študiral, ker sem oni o nji mnogo pripovedovati verodostojne može in ker se tako smatram vsaj kolikor toliko opravičenega v to. Kako žalosten je bil takratni poliveni položaj Slovencev, ki smo bili povsem brezpravni, v istini >podlfiga tujčevi neti*, se danes, v naSih srečnih razmerah, le prerado pozablja. Meščanstvo je bilo odgojeno nemčko, urad-nižtvo tuje, ali, kolikor jo bilo domačega, pod silnim tujim pritiskom. Umevno je torej, da se jo le malokdo čutil Slovenca ter je le malokdo javno deloval za svojega naroda probudo. Ra-zun nekatorih posvetnih inteligf ntov, zlasti učiteljev, je bilo skoraj izključno dnhovniStvo. ki je, izšlo iz naroda in živeče med narodom, delovalo v t™ zmis7u*, učiteljstvo in duhovščina ofa n;.m dajala pesnike, pisp.telje, znanstvenike, dopisnike časopisov, glasbenike itd. In priznati moramo, da so takrat delovali duhovniki z veliko vne- mo. Ne vsi, a premnogi. Zito so uživali v narodu zaupanje in ljubozen. Umevno je bilo, da so redki po^vetnJDki mo-£li lo v zvezi ž njimi upati na uspehe med prostim narodom. Odtod je razumljiv vpliv duhovščine nazdol in navzgor. Pozabiti ne smemo dalje, da je takratna eenzura onemogočila vsako svobodno besedo in ovirala vsak svobodnejši pokret. K sreči se je nadvojvoda Ivan. ki se poročil s hčerjo poštarja v Aussee, in je za to prišel v dvornih krogih v nemilost, — zelo zanimal za povzdigo kmetijstva. Imel je sam vzorno gospodstvo na Gorenjem Štajerskem ter je pospeševal ustanavljanje kmetijskih družb, ki naj bi dvignile naše gospodarstvo in kulturo sploh. Obetal si je od ustanovitve časopisa v slovenskem jeziku, ki bi širil nauke o umnem gospodarstvu in kmetijstvu, v tem ozi-ru mnogo koristi. Eleiweisova zasluga je, da 6e je tak list ustanovil in da jo znal pridobiti v tem strokovno zamišljenem listu polagoma prostora tudi politiki. Storil je s tem list mnogovrsten in zanimiv in mu teko priboril tal v naroda. Ako bi ne bilo nadvojvodovo protekcije, bi vlada takrat gotovo ne bila pripus+ila časopisa, kakoršne so bile >Novic c. Saj so izpodkopava!e tla germeniz^ ciji! Seveda so >Novice« dvignile I leiweisa; pisal in uieial je tedaj jedini in pozneje najrazširjenejši, najpriljubljenejsi časopis in postni najuglednejši in naj-veljavnejši naš mož. Dr. Janez B!eiweis, ki je pohajal nemške šole (saj drugih ni bilo) ter živel ved let na Dunaju kot profesor ži- vinoznravnišniee, je bil pričetkom re* nevajen slovenske pisavo. Zato si ie pridobil za pomočnika Luko Jerani. Ta ie začel j>ohnjati šolo zelo pozno in bil kot gimnazijec že v zrelejši dobi nego eoučenci. Na Hrvatskem ?e je Jeran kot ditak navzel navdušenja za slovanski svoj rod. V Ljubljani živeč je izdajal >PMniro<:. cerkven easonis, in zlagal tudi nabožne pesmi. Bil je mož najblnzjerra srca in zlasti dijakom Magodušen podpornik. Bil pa jo v svojih, nazorih ?lede leposlovja največji zelo t; vsaka besedica o ljubezni mu je bila pregrešna. V tem oziru je bil predhodnik Mahničev. Seveda Jeran m čutil in spoznal krasote Prešernovih pesmi in veličastnosti njerrovih misli. — črn! je iz njih — kakor kasneje iz Levstikovih — jedino le opevanje ljubezni; to pa je bilo baš ono, kar jc smatral za naj\"ečjo pregreho. In iz tega se jo porodilo ru>-cprot.fctvo do pesnika. To svojo sodbo je sugeriral tudi dr. Bleiweisa ki ni imel za leposlovje nobenega smisla in ki tudi sam ni napisal nobenega leposlovnega sestavka. To ni noben očitek, saj tudi Bismarck ni imel niti za leposlovje niti za glasbo prav nobenega umovanja, in vendar je dvignil Nemce skoro v gospodarje sveta. Ko se je pojavil Koseški, so je izigral proti Prešernu. Bil pa je tok časa zanj ugoden. Saj nam pripoveduje tudi Ter dina v svojem životopisu, kako velikanski vpliv je imel na Slovence. Nekaj sličnoga se je opažalo dosti preje pri Nemcih. Kdo danes čita Klop-stocka? Malokdo. A svoj čas so se na- vduševali Nemci zanj in vsi ga obožavali. Ta obča navdušenost 7.-.\. Koseškega so je prijela tudi liternruo neraaod-nega BIciweisa. kateremu te zlasti laskalo, da je pesnik >Novio< dosegel toliko slavo. No verujem. i7a bi bil BleiT-rei^ iz osebno sovražnosti do Prešerna d* lova! v takem zmdslu, kot meni dr. gon v >Lj. Zv.€ Osebna prijatelja si pač nista bilrst, dasi je poameje hotel dr. Blei*veis to dokazati. Priznati morom, da mi je razkrinkani"' v >Lj. Zv.<\ v katerem je dr. Prijat«ilj dokazal razloček med nemško matico in slo ven k»> potvorbo pisma, odposlanega na naslov dr. Prešerna, vzelo vero v Bleivreisevo resnicoljubnost v tem ozira, vendar kljub temu dr. F>leiwei-a r.e sestram za podleža, kakoršnega nam slika dr, Žigon. No pozabimo pri presoji političnih osebnosti, da se ne meremo povsem zanašati na vire. n.\ časopise ali pa pisma, kajti politično nasprotstvo so je le prerado zaneslo tudi na osebno. In pretiravalo se je takrat, knkor se danes. A takrat &e huje. ko bo osehe bile mnogo bolj v ospredju. Te osebo so imele trd značaj, silen temperament in mnogo samozavesti. Bleiweis je proti Levstiku grenil in se ni izfcazal plemenitega. A tudi Levstik ni bil krofka ovca! Znal je udariti, da je zelo bolelo . . . Jeli sedaj drugače? Mar ne nastavlja vseka stranka, ako ima le moč. svojih pristašev in naj bedo ti še tako malo s no solini, — prezira pa nasprotne, če rudi še tako izborne4? Kdaj je bilo koritarstvA vprašanje tega prijateljstva gotovo nekaj pametnem, nekaj dobrega; kdor b! pa sejal na njivo, kadar lici povodenj na nj", ta bi po neumnosti metal seme v vodo, kjer ne bi pričelo nikdar kaliti, in poznavalce razmer nam bo brc^ ovinka pritrdil, da tiči polje prijateljstva med Srbi in Bolgari Se globoko pod vodo. Krivi pa so temu z^olj le Bolgari, ki tukaj ne morejo zatajiti svoje r; i -žarske, tatarske hi turške printesn k! še danes vpliva na značaj vsega naroda. Kadar se bo ta narod kotenito spremenil, potem pride tm ko bodo pravi pri;atcliT Ju^oslovens • polagoma pričeli delati na to, d a naj se grade novi mostovi med Srbijo in Bolgarijo, in takrat bo to polagano celo dospelo do gotovih uspehov. Dandanes — in o tem so s? prepričali tudi Čehi — pa je vsako lako delovanje brezgfaven prašen ?'.\-mahliaj po zraku. V teb časih, ko se zvija vsa Jugoslavija v porodnih bolečinah, se z vmešavanjem bolgar-^ skecra vprašanja ustvarja samo balast, ustvarjajo samo nove težkoče, karere bodo brate Srb o končno privedle do tega. dd rrično dvomin nad motno državo, Se opažajo, da Slovenci in Hrvati pri ostanovitvl te države kar očitno streme ztj tem, da naj srbsko plei»Q bolgarskemu nasproti stop' pod ne\:;i: kavdtalčtn' jarem. Pri nas se polit:ka (e piteratfa vodi po metodi, da mora biti kar čez noč vse doseženo in da mora, kar dosežemo, b'ti popoln In vzorno. V h'vd se zahteva od države, ki slona še le v življenje, vse mogoče in remogroče, in V ospredje se stavljajo zahteve, ki se prav lahko odlože 111 ki v tem trcaotku visoko presedajo moč naše mb.de dr/avc V tem pogledu bi se lahko sklietvall na nebroj pretiranih zahtev, ki se pri sestavi proračuna Stavljajo od hrvatske in naše strani do tfriavao blaraine. Vse hoče le Imeti in Imeti, n:kdo pa ne premišljuje, kic naj država ietnlje, če naj napohU vsako skledo. Financijelno in politično grešimo na tem pevlin. bojimo pa se, da s *em ne dosežemo drutrega, ne?o tiat državi opešajo moči le prej, ne*ro jih je mocla razvit*". Mostlj^k naše državice prehudo obtožujemo v pj- vee kakor se;>.j>* Vsi I^eiwei«»ovi ffr'*-M so t*rei trki i, ki BO oLči in Sj8 o*K*r»n*. Toda Btrankarstva ni menjaval, oMul je dosleden. In aajbenege* rsfoka nimamo, dvomiti o ro^tonoiri njegovega '"r^riranja. T. zv. ■MeefovtMkl li-horaliz^rr* je pač sanira] sa aoareio - i svoj riaro \ in po proti ajeani boril. Primati mn. mora tuni vg \k:\o redko lepo lastnost: neeeoifinoet. In bil io delaven 1 Deloval jo reur?»>rno. Kroz počitka: poanal nI skoro ne ionih potreb, nobenih zabav, ;*ivel jfr skrcnnn, ukr-bel je ?.\ svoji rodbino, a »i ni zapustil bogastva, »Neviee« in >Pratike-c j<> urejeval ves čaa zastonj, doeim so i« Blaanlk *»ri njih o! c rnil . . . 8pominjam ss s*j sem bil Iret šolarček navzoč, *r.rosl.*ive njegovo 70-le!niee. V stari eitalninl so se nm klanjajo deputc«'>i«» iz vse Slovenije io p*innr,-le častno d«Dlo-r»o in darila. PfvoTnin?m.Tn so t^id» veličastnega nios-ev^gra pocrrn*-ba, kakorSnejra ni videla Ljubljana no preje ne posneje, — s kjtorim pa .*.! len nožnoj ^ narod spr*>Tiil k večnemu počitku. Jrli res mogočo, da bi se oil ves o;; rod tnkn moti i, rla bi liji \*ko proslavljnl moža, ki h[ teca v ietini ho bil zaslužil? Tremotiii bi ne d*Ii posamezni kroffi, niVaicor r>\ n« ves narod, Iri je bil tefllaj že 7*tved«?n. S«j jo že hidi takrat imel dr. Klri\veis ^v»u« nasprotnike in kritike. Torej so je I ko že takrat pomalo, ronilo in nnoBte-valo njegove repnirne i« oo dozdevnUi aH B0oxyifaiiih> Dr. F. G-—L 1 v Htičnem in v finančnem oziru, In če se bo ta mostiček sesedel, predno bo končana obtežilna preizkušnja, se temu ne bomo smeli čuditi! Razmerje med Bolgari in Srbi, če ga hočete po vsi sili imeti na dnenem redu, v današnjih časih samo povečuje težo pri ravnokar omenjeni preizkušnji, drugega pomena nima; zato ga bo pravi jugosloven-ski rodoljub prav rad odpravil z dnevnega reda! J delati. Hrvatom pa. ki smo jim bili » vedno odkritosrčni bratje, želimo, da ' se otresejo končno energično Spekulativnih avanturistov in oredvsem vpliva mednarodnega fcidovstva, ki deia zgago in povzroča nesrečo. Izziva nemire in huhka brata proti bratu ude v Rusiji in na Poljskem, nego tudi na Češkem ter prav predrzno med nami« zlasti pa med Hrvati. naš pramsgoeiz! promet o rokah Žida? Pretekle dni je prejelo več industrijskih podjetij in drugih porabni-nikov velenjskega premoga od državnega premogovnika Velenje cir-kularno obvestilo, da bode odslei naprej zaračunaval premog iz državnega rudnika Velenje »Prometni zavod« za premog« v Ljubljani. Nekaj interesentov se je obrnilo «io uredništva s vprašanjem. kak--» ie pač mogoče, da se državni rudniki poslužujejo zasebnega, dosedaj nepoznanega anonimneara zavoda za prodajo lastnega pridelka, ker do-sedaj je velja! običaj, da se je premog plačeval direktno pri drfavni rudniški upravi. Prizadeti izražaio bojazen, da bo to poslovanje zopet ie podražilo premog iz državnih rudnikov, ker ta zavod vendar ne bode posloval zastonj državnim rudnikom na ljubo. Na ta vprašanja smo se začeli aanimati za to stvar ter dosedaj dognali sledeče: »Prometni zavod /a premog« v Ljubljani je podietie. katero so ustanovili mnogoštevilni ravnatelji Trboveljske premogokoone družbe; knjigovodstvo družbe posluje itak nemoteno na Dunaiu. vsled tega si gospodje ravnatelji prav lahko privoščijo nova podjeria v Ljubljani, kajti prenos knjigovodstva \e družbe z Dunaja v Ljubljano, bi i)il korak, od katerega si družba in nje ravnatelji ne obetajo posebnega dobička. Deželna vlada za Slovenijo je baje prodala temu zavodu ves pridelek vseh državnih premogovnikov v Sloveniji. Za pristop k temu novemu zavodu so bili povablien! tudi Vsi lastniki zasebnih premogovnikov ▼ Sloveniji. Toda ni eden se ni odločil za pristop k temu zavodu zavodu, ker pač predobro poznalo Trboveljsko premogokopno družbo, katera je prava ustanoviteliica teora zavoda. Kakor vse kaže je imela ravno deželna vlada za Slovenilo poseben interes na tem. da pridejo no-iasi vsi važnejši rudniki na Slovenskem v območje Trboveliske prerno-jgokopne družbe, da bode tem lažje obvladala premogovni trg. diktirala cene premogu in izžemala konzumente, poleg" tega pa faktično orlrfo-ofla pravcati menonol na premog v Sloveniji in Hrvatski. Pogodbo o prodan premoga iz •'državnih rudnikov v Sloveniji s Trboveljsko premogokopno družbo, reete »Prometni zavod za premog«. je podpisal baje neki poverjenik prejšnje deželne vlade. Vprašamo torej: 1. Ali se je to zgodilo z vednostjo in pooblastilom ministrstva za gozde in rudnike v Beogradu? 2. Ali je deželna vlada kot taka upravičena bodisi komurkoli in pod kakršnimkoli pogoji prodati za daljšo dobo vso produkcijo premoga Iz državnih rudnikov in to v dobi, ko je ceI6 privatni premog pod državnim nadzorstvom? 3. Ali se da to zlasti v sedaniih Časih razlagati drugače, kakor da je deželna vlada s tem korakom odprla ravno Trboveljski premogokopni družbi oot do pravcatega monopola v Jugoslaviji ? Zahtevamo v teh točkah popolnoma jasnega odgovora; ako ie deželna vada sklenila kako podobno Dogodbo. zahtevamo, da se ta pogodba tako razveljavi, ker te pravice deželna vlada nikoli ni in ne bo imela, da bi brez vednosti pristojnih ministrstev razpolagala po svoie z državno imovino v katerikoli obliki. Tisti državni funkcijonarji pr» so skuhali in podpisal? tako pogodbo, so zagrešili dejanje, ki ie vredno naj-ostrejše obsodbe. Interese vsega prebivalstva ne gre izročiti na milost in nemilost Trbove-lski premogokopni družbi, ki dosedaj ni pokazala drugega nego izkoriščanje našega gospodarstva. Mnenja smo namreč, da bi vsaka slovenska finančna skupina nudila državi v podobnc*m položaju na ima. ni iste ugodnosti kakor jih nudi Trboveljska premogokopna družba; še več. prepričani smo. da, če iz te pogodbe med državnimi rudniki In Prometnim zavodom za premog (reete Trb. prem. družba) drsava uživa sploh kako ugodnost, bo sledilo iz te ene ugodnosti za državo cel ?oo ugodnosti za Trb. premogo-kopno družbo, do katerih se bo na podlagi te pogodbe dokonala — če ne danes pa futri! Nezaslišano ie. da dopušča država, da vodi inozemski Zid skoro ves promet s premogom v Sloveniji. Naše g. poslance v Beogradu prosimo, da tako? vprašajo, če je ministrstvo za gozde In rudnike v Beogradu odobrilo tako ali sploh kako pogodbo med državnimi rudniki v Sloveniji in Trboveljsko nre-mogokopno družbo. ex! .los. Holeček. Praga: Bllm Is napafta. Proti fmsfalooskl politiki, Zagrebški »Obzor« sklepa iz zavlačevanja italijanske vlade pri izvedbi rapallske pogodbe, da izvestni italijanski šovinistični krogi še vedno ni-60 opustili nada, da se rapaliska pogodba temeljito spremeni v smislu londonskega pakta. Intrige črnogorskega razkralja Nikole, dr. Sachsa in dr. Franka ter drugih jugoslovenskih avanturistov do-sexajo v Italiji še vedno uspehe. D* An-nunzijo hočejo s šiloma izvesti londonski pakt, razbiti Jugosiavi/o in pridobiti slovenske in hrvatske dele za Italijo. To je politika Sonninova, ki je sanjal o Iliriji, ki naj bi se izpremenila v italijansko pokrajino z vojvodo D* Aosto na čelu. Mar D' Annunzijo in njegovi politični tovariši res mislijo, da bi bili Slovenci in Hrvati navdušeni priti pod italijansko gospodstvo, pa tnakar ne vemo s kakšno avtonomijo? D* Annunzijo in njegovi somišljeniki poznajo naše nezadovoljstvo z našo notranio politiko, našo borbo proti centralizmu ter iz tega naivno izvajajo, da nočemo imeti opravka s Srbi in da hočemo rajše pod Italijo nego pod Beograd. Take bedarije pripovedujeta dr. Sachs in Frank, da izžemata iz Italije denar za revolucijo na Hrvatskem in Italijani so zadosti naivni, da so dajali tem ljudem mnogo denarja. $aj so se Sachsi in drugi predstavljali kot šefi revolucionarnega jugosloven-skega odbora ter trdili, da imalo tudi Radičevce za sabo. Revolucija je bila napovedana za 1. ma\ potem za 28. oktober, nato za 8. december in sedal ne vemo. kateri datum ie dr. Frank napovedal zopet, da ie izvabil iz Trsta tnova neka i tisoč lir. Mi smo mislili, da imajo Itnliianl dobro informativno službo na Hrvatskem in da bodo uvideli kako Jih revolucijonami odbor s isedežem v Gradcu, na Dunaiu in v Pešti vleče za nos. posebno po zadnjih povsem odločnih izjavah Radičevih. Mi naravnost verujemo, da ie italijanska vlada na Čistem glede tega, kako ie nasedla mistolovcem. ki pum-Jpajo D' Anmmzija, Karla in Horthvia ter pri tem sijajno žive na Dunaju in Pešti. Toda Horthv in niegovi lindje v Trstu še ved™ čaknjo na hrvatsko revolucijo. Dokler obstoja nevarnost o restavraciji Avstro-Ogrske t. j. dokler ©bstoia možnost, da se povrne Karel Habsburški na avstro-o grški prestol, 'tako dolgo smo Hrv?t? v povsem krivi poziciji nele proti naši lastni državi, nego proti vsej Evropi Karlisti trdijo neprestano, kako so Hrvati navdušeni za Habsburžane ter se sklicujejo pri tem na Sachse in Franke. S tem nas predstavljajo kot slabiče, ki ali ne vemo kaj hočemo, ali čakamo, da pridemo zopet pod jarem, izpod katerega smo nad 500 let klicali Evropo na pomoč. In Srbi nam s popolno pravico očitao, da igramo dvolično vlogo, zlasti dokler smo v opoziciji proti režimu ter s tem dajemo sami neko verjetnost trditvam, da nečemo Jugoslavije. Hrvati so v dilemi, ali sprejeti centralizem in pritrditi vsem odredbam Beograda, ali priti kot opozicija v sum, da delajo skupno z D' Annunzijem, Horthvjem aH Karlom. Toda na Hrvatskem ne bo revolucije proti Beogradu, že za to ne> ker so Hrvati prepričani, da so dovolj močni, da pribore sebi v svoji državi oni enakopravni položaj, ki jim gre, pa tudi zato, ker Hrvati vedo, da bi tedaj, če bi uspela revolucija ter bi bila pretrgana zveza z Beogradom, imeli na izbiro italijansko ali habsburško gospodstvo. Mi pa imamo še vedno rajše srbsko, če ne zaradi ničesar dru-zega, pa vsaj za to, ker je naišibkjjše. Mi se nadejamo, da bodo Italijani temeljito spremenili svojo politiko napram nam, da ne bodo huiskali več Črnogorcev in Hrvatov proti Srbom in da se ne bodo Srbom laskali na račun Hrvatov. Potem bomo skupno tem lažje odbili vse poskuse Habsburgov-cev in vse mahinacije reakcijonarcev, kar je končno v obojestranskem interesu. Italijani čuvajo Trst a mi Ču-vaimo Vojvodino in Hrvatsko. Kjer so složni interesi, tam bi morala biti složna tudi politika. Tako se torej »Obsor* izreka odločno za jedinstvo Jugoslavije in za enakopravnost Hrvatov, Srbov in Slovencev ter energično odklanja vse prevratne spletke, ki so najboli nevarne Slovencem, a nič mani Hrvatom. Nam je ta izjava v zadoščenje. Tudi Slovenci nismo z marsičem zadovoljni v Jugoslaviji, toda zaradi tega še nismo revolucijonarci. Ne razbijajmo posode, ako z njeno vsebino šc nismo povsem zadovoljni. Zaupaimo v evolucijo in odklanjaimo revolucijo. Evolucija pa je mogoča le, ako vsi resno sodelujemo na poboljšanju razmer, ako posvetimo vse svoje znanie in energijo skupnemu cWu. Iz puščave in razvalin, ki nam jih je pustila vojna ni mogoče ustvariti preko noči zemeljskega raja, po katerem se cedita med in mleka Treba vstrajatL ootroeti in Tri četrt leta se je vršila na češkem, zlasti v Pragi živahna agitacija, da bi bila Bolgarska sprejeta v zvezo Jugoslavije. Ta misel se je propagirala na javnih shodih in v listih. Nikdo se pri tem ni oziral na mnenja Jugoslovenov. Našim ljudem se je zdelo, da bi bilo lepo. ako bi bil ves slovanski Balkan ujedinjen in sodili so, da bi Pragi dobro služilo, ako bi izposredovaJa spravo med Srbi in Bolgari in s tem odstranila edino ali veliko oviro takega ujedinjena. Naši navdušenci niso smatrali to oviro za nepremostljivo. Mislili so, da bi zadostovalo, ako bi Srbi mahnili z roko nad vsem, kar se je med njimi in Bolgari zgodilo 1. 1913., ali pozabili so, da so Bolgari leta 1913. riskirali vojno z njimi, da bi ne dobili pristanišča na Jadranskem morju. Svoboden Izhod na Adrijo so smatrali Srbi za glavni pogoj razvoja in obstoja svoje drŽave. V božični številki »Prager Tagblatta« je izšel članek Henrika Kannera. bivšega izdajatelja »Zeita«, iz katerega smo izvedeli, da se ie profesor Ma-saryk v decembra 1912 za časa svojega bivanja v Beogradu ponudil PaŠiču za zaupno neslužbeno poslanstvo do voditelja avstrijske zunanje politike, Berchtolda. Pašič se je najprvo obotavljal, potem pa se je premislil in sporočil na Dunaj, da je Srbija pripravljena k vsaki gospodarski koncesiji za Avstro-ogrsko. ali edino za to. da bi jej Avstro-ogr-ska ne bila nasprotna, ko si hoče priboriti svobodno pristanišče na Adri-ji. Berehtoid ni hotel o tem nič slišati in nič govoriti. Niti možnosti oddiha ni privoščil Srbiji, da bi se udušiia, stisnjena od Avstro-Ogrske. To politiko, v kateri se je očitno Srbiji streglo po življenju, ie Bolgarska podpirala. Iz tega je nastala leta 1913. bolgarsko-srbska vojna, v kateri je bila Bolgarija docela poražena. V svetovni vojni jo vidimo na strani Avstro-Ogrske in Nemčije v boju proti SrbijL Takrat so se Bolgari odrekli tudi svojega slovanstva. proglasili so se za balkanske Pruse in iskali vso svojo slavo fn gospodarsko bodočnost v tem, da bi njihova dežela slutila Nemčiji za most na bližnji vzhod. Ko je srbska vojska, ki se ni mogla meriti s presilno nemško in avstrijsko armado pričela svoj slavni odstop po Albaniji, so Bolgari vdrli v brezbrambno deželo in gospodarili v njej na strašen način. Srbi pravijo, da Nemci se niso obnašali tako divje v Belgiji in Sampaniji, kakor Bolgari v Srbiji, da tudi Bolgari niso pretrpel! nikdar takih muk s strani Turkov, kakor so jih pretrpeli takrat srbski starci, žene m otroci s strani Bolgarov. Tega Srbi ne morejo naenkrat pozabiti kakor bi to hoteli Čehi. ki se predstavljajo Srbom in Bolgarom za dobrohotne ljudi. Ali ako bi trdi hotel in mogel to pozabiti srbski narod, so tu še srbski državniki in politiki, ki vedo. da gre tu za ogromno reč, za reč, ki se ne da odpraviti na mah, marveč za uresničenje katere ie potreba časa in gotovih predpogojev. In tu kon- statirajo Srbi na bolgarski strani popolno neenakost med besedami in dejstvi. Po besedah so Bolgari za spravo s Srbi, ali v resnici delalo proti njej. Kjerkoli morejo, se ogibajo Izpolnjevanja mirovnih obveznosti. Najprvo se branijo Srbiji vrniti premičnine in predmete, katere so izvlekli iz nje. Po bolgarskem nazoru je to vojni plen, po srbskem je to rop, storjen po odhodu srbske vojske na neoboroženem prebivalstvu, ki se ni bojevalo. Bolgari ob-dolžujejo Srbe, da pridržujejo 20 tisoč bolgarskih vjetnikov, ali Srbi razglašajo, da to ni res marveč da so bil: vsi ujeti Bolgari že izpuščeni, raz v en onih. ki so na srbskih tleh zagrešili zločine, za katere prideio pred srbske sodnije. Tudi v Makedoniji uganjajo Bolgari reči. ki onemogočil jejo njihovo spravo s Srbi. O spravi govore ali v resnici pripravljajo v Sofiji proti Srbiji makedonsko ustavo, za kar ima vlada dokaze v rokah. Iz vsega tega je razvidno, da Bolgari ne delajo za soravo s Srbi tako odkritosrčno, kakor bi morali, ako bi jim bilo res kaj za spravo, kakor sicer zatrjujejo. Tako stoje stvari. Da bi se izpremenile. tega ne store Čehi dobre volje, to morejo storiti edino le Bolgari sami. Na njih je, da prenehajo napram Srbom s svojimi zvijačami. d2 vestno izpolnjujejo vse, v kar so zavezani s pogodbami, da se pred Srbi kesajo in jim nudijo jamstvo, da se z nji* hove strani ne bo nikdar več ponavljalo, kar so oni v poslednjih sedmih letih storili proti Srbiji in s tem tudi proti Jugoslaviji. Črnagora jim mora služiti kot vzgled za približevanje Jugoslaviji. Čehi, ki so rade volje prevzeli nalogo posredovateijev, so pozabili Bolgarom dostaviti, da se sprava s Srbi ne more doseči brez pogojev, in pozabili so navesti jim pogois. ki morajo biti izpolnjeni brez ugovora. Pogrešilo se je ne samo v zadevi sprave Srbov z Bolgari, marveč tudi v razmerju češke javnosti do jvgoslo-venske. Jugoslavija je najbližja in najdražja zaveznica čehoslovaške republike. To zavezništvo obvezuje k zvestobi ne samo obe vladi, marveč rudi oba naroda. Češki listi, predstavljajoč se za tolmače bolgarskih želja, so se tumtam malomarno vedli napram zavezniškim dolžnostim, ki nas spajajo z Jugoslavijo. Ogorčenost ju gos i.venske ga Časopisja, o katerem nam je poročala ČTK. žal, ni neopravičena. Ako to odkritosrčno priznamo, poravnamo ta pogrešek. Mi moramo Imeti stalno pred očmi. da se moramo pego-deb, katere sklene naša država s kako tujo državo, sveto držati vsi In bilo bi skrajno nepolitično, ako bi se take pogodbe otresali takoj, ko je bila podpisana . Držimo se gesla, ki jc bilo izdano v Pragi za pobratenje naše republike z Jugoslavijo: Zvestoba za zvestobo! Ako bi mi sami ne bili zvesti, ne bi imeli pravice, zahtevati zvestobe od druge strani. »Narodni Politika, PoHflEne uesfl, ss Ministrski kandidat odložil mandat. Muslimanski zastopnik dr. Knra-raehmedovič jo odložil svoj mandat, Na njegovo me«to *tor>: prof. Sadovic. = Kombinacija a mesto predsednika bosanske vlade. Sarajevo, 14. januarja. Kot kandidat za mesto predsednika bosanske vlade se imenujejo: Ljuba Vulovič, okrožni načelnik v Mostaru, Nikola Gjurgjević in Milan Joi-kič. Največ nade ima Ljuba Vulovič, Joikić pa bi prišel samo v poštev, če bi stopili muslimani v vlado. = Poslarec Segvlć priseže! Beograd. 14. januarja. Kakor se iz zanesljivega vira izve. bo na prvi prihodnjih sej ko^stituante položil predpisano prisego Član hrvatske zajednice pos anec Kerubin Segvič. To je tisti mož. ki je pisal v »Hrv. listu«, da ne Diiznava ne narodnega, ne državnega edinstva. ss Maslimar.i in hrv. težaki. ZNU. >Novostic poročajo iz Sarajeva.: Doznava se. da je pred odhodom v Beograd imelo vodstvo jugoslovenske mu-elinske organizacije s hrvatsko težac-lco stranko zaupno konferenco, na kateri sta ti dve politični skupini sklenili kooperacijo. ss Vatikan proti Jugoslaviji. Kakor znano, spadata Vojvodina in Baranja z ozirom na cerkveno katoliško jurisdikcijo nod kompetenco nadškofa v Kaloči oziroma škofa v Pečuhu. Naša vlada se je obrnila na rim«Vo kurijo s prošnjo, da se ustanovi v Subotiri nova fekofija za katoličke vernike v Vojvodini in Baraniji. toda rimski papež je to prošnjo odbil. Bcocradsk^ >Pravda< z ozirom na to sovražno dejanje Vatikana priporoča, naj se preko tega pa- peževega sklepa nroide na dnevni red in naj se ustanovijo samostojne župnije kakor na Češkem. ss Peoti bojkotu ©nazieijenainik strank. >Rije*< piče, da so bili poslan-ci opozicije izvoljeni na podlagi volitev v krmititunnto in da so za to mora-lično obvezani sodelovati v kostitu-anti. Vlada ne more iti opozicijonal-cem tako dol50 na roko, dokler ti ne prenehajo z nespamentnim bojkotom konstituante. Na drugi strani pa je pričakovati, da bo šla vhda opoziciji po možnosti ni roko, v kolikor želje opozicije ne ojrrožujejo državnoga in narodnega edinstva. Ako M pa opozlci-jonalne stranke vztrajale pri svojem bojkotu, ne bo ostalo vladi nič drugega, kakor da nastopi proti njim na način, kakor so svoječasno Protič in Hrvatska zajednica nastopili proti komunistom. Tak korak bi bil v tem slučaju popolnoma upravičen, ker ne gre tu za vladne stranke, ampak za blagor celokupne držaje in vsega naroda. = Koliko stane Nemce mednarodna okupacija. »Temps« poroča: Nemčija priobči pariški konferenci razliko med stroški in uspehi raznih okupacijskih armad. Ameriške čete so stale doslej 263.478.170 dolarjev. angleške 51.900.890 šterlingov, francoske 2 milijardi 200,999.960 frankov, italijanske 15,206.217 lir. belgijske 314.940.69S frankov. Razven stroškov za vzdrža-vnie je plačln Nemčija v gotovini 608 milijonov mark za ameriško armado, 266 za angleško, 1 milijardo in 427 milijonov za francosko In 49 milijonov in 185.000 mark za belgijsko, i = Koncesije Italiji v bivših n« račkih kolonijah? Italija jo končno priznala protektorat Anglije nad Egiptom. Ona je bila jedina mod velesilami, ki se je tamu doslej protivila. Za kompenzacijo je sahtevala -ndaril interesno skupnost Italije Jugoslovani giode prepre*enfa habsHir-5ko restavracije. S poročili iz. Madžarske je oči vidno v zvezi tudi govori ea o bližnjem vstopu Italije v malo entsntofc v kateri bi prevzela Italija vodilno vlogo. To oriWacijo italijanske zunanje ]K)liHke močno zagovarjajo merodajni politični krogi. Ako mndltimkl rojallstl računajo le s platoničnim vete m Italija, se temeljito motijo. Govori so da t,e je vlada v P.imu obrnili na vse nasled-stvene države v svrho politične in gospodarske izolacije Madžarsko, ako bi madžarska vlada ne vpošlevala opomina. Oporekanju glede vmešavanja v notranje zadeve Madžarska bo Italija postavila nasproti določbe mirovne pogodbe, ki 1o je podpisala tudi Francija in ki izključujo novratek Habsburžanov. Stališče italijanskega časopisja in italijanske vlade kaže madžarskim ro-jalistom. kakšno čkodo bi povzročili madžarski državi, ako vztrajajo pri izr vršitvl ne'izpolnjivih žolja. ss Iz Rusije. Sovjetska vlada jo izdala brezpogojno prepoved štrajkov. 5trajkovci bodo kaznovani z zaporom 1 do 5 let in njihova rodbine izgube pravico do aprovizačnih izkaznic V Rostovem je uveden v vseh tovarnah, ki de'aio za rdečo armado, desntumi delavnik. V Helsingfors se je vrnil finski geolog dr. Hausen. ki je prepotoval sovjetsko Rusijo. Pravi, da boljšo-\izem se ne bo vzdržal, d roti revolucija bo grozna, izvedejo pa jo one sile, ki tvorijo dane* rdečo mase. = Boljševičke vojn© pripravo. Ruski dopisni urad poroči: V času, ko govorijo Ljenin in Trockij ter ostali boljševički prvaki o bližnjem prehod a v mimo dobo dela. so začeli sovjetski agenti energično akcijo za zbiranje orožja in oborožitev rdečo vojska To ni ne pro;>anranda in ne agitacija, ampak pravo oboroževanje. Na Ancle-ikent, v Franciji. Nemčiji, Avstriji, Belgiii in Italiji se nahajajo posebni agenti, ki imajo na razpolago mnogo posredovateljev, in ki kupujejo vse, kar je ostalo po vojni: vojaško obleko in obutev, opremo za konje, vojaške knjigo in tsj drugo. Trgovska sre tt-?-ča za te nabave sta London in Bero-lin. Naročila so plačujejo takoj z zvenečim denarjem. Nabavljeno blaco so odr>oMlja trkoj po morju na Estonsko, v Švedsko in v pristanišča Ornega morja od koder se pošilja po najkrajšem potu sovjetskim intendantom. = Tajna pogodba med Anglijo iti Japonsko. >Echo do Paria« poroča, ljani Zboru je predsedoval g. J;:a Vanek. Zboru so prisostvovali: zastopnik srbsko pravoslavne cerkve Groe m in, delegat anglekanske cerkve Golier, zastopnik ruske pravhslavue cerkvo prol Jastrebov in delegat češke evangeMske ccrkvo dr. Stjehulo. Sprejet jo bi organizacijski statut čehoslovaške narodne cerkve, na kar je referira! dr. Bohe.-lav Z a h r a d n L k o pogajanjih s srbsko pravoslavno cerkvijo glede spojitve. Referent je predlagal ujedinjenje s srbsko pravoslavno cerkvijo, kar je bilo sprejto z velikim navdušenjem. Pogajanja glede spojitve češke narodne cerkve s srbsko-pravoslavno se že vrše. Vodi jih uiški vladika Dositej in nadejati se je, da bodo I ta pogajanja že v najkrajšem času uspešno končana.. Oeško časopisje pozdravlja to akcijo, izvzemši klerikalno časopisje in >Pravo Liduc, glasilo češke socijalne demokratsko stranke, ki posebno ostro nastopa proti težnji, da bi se češka narodna cerkev zlila v srbsko pravoslavno. Pri tem vodijo socijalni demokratski organ strankarski interesi. Zaveda se. da bo pravoslavna cerkev narodu mnogo bližja kakor katoliška, zato tudi socijalistom veliko bolj nevarna. Zlasti bo pravoslavna vera pritegnila nase malo buržoazijo, ki je vseskozi narodna in ki se vslcd tega nikdar ni mogla ogreti za katoliško cerkev. Razen tega ne bo po mišljenju >Prava Lidu« pravoslavna cerkev nikdar pridobila zase vsega naroda Ljudstvo bo torej ostalo versko razdvojeno, vsled česar bodo nastale verske borbe, ki bodo ugrožale notranji mir. Telefesiiite m Esrzolavna poraEIla. IZMIŠLJENA VEST O RAPALLSK1 POGODBI. — d Zagreb, 14. jart. »Riječ« poroča iz Beograda nastopno brzojavko: Kakor doznava Vas dopisnik iz meroda^iesa vira, ni naši vladi ničesar znanega o noti itaJi&nske vlade, s katero bi !e-ta lavPala. da bo moste naše ozemBe Izprazniti sele meseca raaia. Take brzoiavke soloh ni (Dotična vest se Je nam zdela neverjetna, to tem boli. ker niso vedele istočasne vesti iz Rima, ki srno jih prejeli včerai. ničesar o odgroditvi izvedbe rapallske pogrodbe. Uredn.) SIMBOL POLITIČNE SITUACIJE. Beograd, 14. jan. Danes se je po seji konstituante ministrski predsednik Pašić imel odpeljati z regentom. Ko pa je stopil v njegov voz, je opazil, da je pozabil v parlamentu svoj cilinder. Ko ie predsed. dr. Pibar opazil to malo nepriliko, mu le hitro ponudil svoj cilinder. Regent je to opazil in pripomnil: »Evo Pašlća v Ribarovem klobuku!« Ministrski predsednik Pašić je nato odgovoril: »Tu ;e simbolično izražena današnja politična situacija!« NOVE VOLITVE NA HRVATSKEM, —d Zagreb. 14. januarja. »Večer« javlja iz Beograda: Predsednik Narodnega kluba dr. Drinković je posetil Stajana Protića, s kterim je konferiral dolgo časa, V parlamentrnih krogih se slaba, da bi ljudje umirali gladu, ako ne bi skrivaj dobivali živil iz Jugoslavije. —d Split, 1-1. januarja. »Nova Do-ba< komentira zavlačevanje izvršitve rupallskega dogovora ter pravi, da mora biti neki razlog, ki navaja rimsko vlado, da se ne požuri, temveč da čaka, >Novo Doba« pravi, da so to deloma našo notranjo razmero, ki šo vedno niso urejene, politični položaj v Beogradu in nesoglasje strank, morda tudi držanje Radičevo. Italijani računajo z presenečenji o čemer pričajo gotovi sumljivi pojavi. Ljudje iz okupiranih krajev zatrjujejo, da hodijo agenti po vasoh okupiranega ozemlja, da rovari-jo proti Jugoslaviji, širijo plemensko in versko mržnjo ter agitirnjo za hrvatsko republiko. »Novo Doba« no trdi, da so ti agenti italijanske vlade; ta pa morda niti ne ve za. te agente, karakteristično je pa vendarle, da italijanska okupatorna. oblastva to pripuščajo. POLITIKA ITALIJE. —d Pariz, 14. jan. Rimski poročevalec »Matina« je imel razgovor z neko politično osebnostjo, katera je nazore italijanskih oficioznih krogov glede mednarodne politike takole razložila: Italija za enkrat ne želi zvez in želi, neglede na svoje obveznosti, ki jih ima vsled pripadnosti do entente, po možnosti ohraniti trgovinsko 6vobodo. Nemčija se italijanskim oficijelnim krogom ne zdi več Evropi nevarna. Tudi Italijan, gospodarski krogi se ne boje, kakor francoski gospodarski po- trdi, da se bodo na Hrvatskem najbrže j . izvedle nove volitve za one poslance, I Iifclkl- hrzega obnavljanja Nemčije. Naj ki nočejo vstoniti v konstituanto. Na « važnejše vprašanje za Italijo je usta-današnji seji Zemljoradničkega klnba I aovrter udruženja donavskih držav z so raznravljali o vstopu stranke v vla- i Dunajem na čelu, ki se mora na vsak do. Odločitve še ni, ker mnenja ne so- i n*&n preprečiti. Nezaupanje proti Ju-glašajo. V muslimanskem klubu mne- ; goslaviii je takoj izginilo, čim je itali-nja tudi ne soglašajo; nekateri niegovi j ionski narod izvedel, da se Juoradnišl\©ga kluba zagovarjajo vstep v vlado. Uredništvo.) RAZMEJITEV Z BOLGARIJO. —d Beograd, 14. januarja. Danes ie g. Pašić v ministrskem predsedni-gtvn sprejel delegate medzavezniške komisije za razmejitev naše kraljevine z Bolgarsko. Pri tej priliki so govorili o korakih, ki so potrebni, da se sedanie stanje brzo konča, V medzavezniški komisiji so bile zastopane Francija, AngDja, Japonska, Italija in Bolgarska. REVTZTJA CARIN. —d Beograd", 14. januarja. Trgovinski minister dr. Kuko veo je sestavil odbor za revizijo carin. S to revizijo carin se bo olajšalo stališče trgovcev in industrijalcev. BOLGARSKA IN ROMUNIJA. —d Budimpešta, 14. januarja. Madžarski kor. urad javlja iz Bukarešte: Bolgarski ministrski predsednik Stam-boliiski je na^lašal zastopnikom časopisja, da ni bilo nikdar nobenega pravega vzroka za sovražnost med Romunijo in Bolgarijo. To sovraštvo je netil edinole car Ferdinand, čigar vpliv pa je ponehal. Bolgarija pričakuje, da se bo Romunija glede bolgarskih zahtev po poti do Egejskoga morja postavila na njeno stran. VESTT IZ DALMACIJE. —d Split, 14. januarja. Vesti iz olraniranih krajev potrjujejo, da IteJi-1ani še ne nameravajo izprazniti Dalmacije. V Starem gradu ^ pozivljejo oglasi prebivalstvo, da do 15. t. m. naznani število rodbinskih članov radi aprovizacije. . —d Split, 14. januarja. Iz Knma se poroča, da je tam zopet začel italijanski teror. V okoliških vaseh Vrbniku, Plovni in Golubicu so Italijani zaprli učitelje in duhovne, med njimi fiOletne-ga pravoslavnega svečenika Dobrota, ker je o božičnih praznikih izobesil na cerkvi zastavo. —d Split, 14. januarja. Italijanska uaeleznikov je obs aprovizaciia je v zadnjem času tako i let prisilnega dola. politiki pa zahteva revizijo sevreške mirovne pogodbe, da si pridobi zase turške simpatije. MONOPOLJSKI DOHODKI ITALIJE. —d Rim, 13. januaria. Dohodki državnih monopolov v Drvih petih mesecih leta 1920'1921 znašajo za ia54 mflrionov več kakor oni leta 1914/1915 v isti dobi. FRANCOSKA VLADNA KRIZA. —d Pariz, 13. januarja. Perot je } svojim parlamentarnim prijateljem, ki so ga spodbujali, naj prevzame morebiten nalog predsednika za sestavo kabineta, odgovoril rezervirano. Briand je dejal, da bi bil pripravljen vstopiti v ministrstvo Peretovo. Viviard. ki se v parlamentarnih krogih za primer odklonitve Pereta ali Poincareja imenuje kot dobro d osel kandidat, je odklonu* vsak portfelj. On vstraja na stali-, šču, da se niegovi nazori kot Člana le-I vfce ne skladalo z nazori sedanie zbor-! nične večine. Poincare se drži rezervirana NOVA FRANC. VLADA. —d Pariz, 14. januarja. Predsednik republike Millerand je poveril Peroni sostavo novega kabineta. Peret je izjavil, da je načeloma za to pripravljen in da bo predsedniku do večera naznanil svoj končnoveljavni sklep. PREDSEDNIK SENATA BOURGOIS. —d Pariz. 13. januarja, (Havas). V senatu ie bil Boursrois izvoljen za predsednika. V svojom rovom je opozarjal na izid volitev, ki so pokazale voljo Francije, da hoče iti dalje pot ma-terijelneera in moralnega napredka, ki sta mu pripomogla, pridobiti nazaj izgubljene deželo. Izid volitev je hkrati odklonitev vseh revolucionarnih poizkusov in potrdilo politike socijalnoga miru. Bourgois je izrazil prepričanje, da Franciji ni treba imeti nikakih skrbi glede lojalitete zaveznikov. BOLJŠEVIKI PROTI TATOVOM. — d Moskva, 14. jan. (Brezžično) Obravnava proti zločinski družbi 723 železničarjev, ki so tekom pol leta uplenili mnogo vagonov z manufakturnim blagom, sladkorjem in užigalicami v skupni vrednosti 15 milijonov rubliev. se je končala z obsodbo 5 kolovodij na smrt. 12 udeležnikov je obsojenih vsak na 20 POŠTARSKA STAVKA V AVSTRIJI. —d Dunaj, 14, januarja. V poštni stavki dosedaj ni nobene izpremonibe. »Arbeiter - Zeitung« poroča, da se poštna stavka dosledno izvaja ne samo na Dunaju, marveč tudi v deželnih glavnih mestih in v drugih večjih j pokrajinskih krajih. Na Dunaju so davi zatvorili vse železniške poštne urade. Navedeni list javlja nadalje: Davi je na poštnem uradu severnega kolodvora nastopilo redarstvo proti stavkujo-cini pošmini nmeščencem in nekatere od njih ovadilo radi upornosti. Nato so se železničarji severne železnice izjavili solidarne s stavkuiočimi in so ob 9. ustavili delo. Tehnična unija čaka, kakšno stališče zavzame vlada glede stavke. Ako bi pa vlada do drevi ne ugodila zahtevani poštnih nameščencev, prično telefonski in brzoiavni nameščenci nocoj siinoatijsko stavko. —d Dunag, 1-1. januaria. »Resictefci Korresjioradcnz« objavlja nastopno namenilo delovnega odbora d<»Uvclinili poštnih nameščencev: Tudi danes bo odprli skoraj v.^e poštne urado na l naju. Proti poldne so stavkajoči šiloma dosegli, da so so poštni un:di zaprli, vendar se jo po nastopu redarje? mogel zoj>< t vzpostaviti oi r\*t z ne! terimi presledki. Glavni j-o^tni ur ' posloval brez ovire. ŽIDJE ZA NEMČIJO. —d Varšava, 11. Januarja. (Brezžično). Židovski glasovalni komi*- v Gorenji Sleziji ie pozval svoja sovernike, naj glasujejo za Nemčijo, POTR rs. — d Rim, 13. jan mrla. Iz Faen-zc poročajo. da so endi čutili dva zemeljska sunka. noinsfcl pregled — »Le Petit Troven« se bavi ob-Sirr.o z razmerami v češkoslovaški republiki. »Mlada država je premagala komunistični odnor in dela z vso silo za svoj gospodirski razvoj. Jedini nevaren nasprotnik, ki bi mogel ovirati češkoslovaško delovanje, je germani-zem. Nemčija se trudi za združitev vseh Nemcev pod vlado Berolina. Avstrija dela neprilike češkoslovaškemu prometu, zato pa je dolžnost Francije, da posveča več.o pozornost srednji Evroni. Francija rnora delovati z vsemi silami v prid razvoja mladih evropskih držav, ki moraio tvoriti na vzhodu trden jez proti germanizmu. Z veseljem konstatiramo, da so nekatere naše politične hibe v srednji Evropi že poravnane.« — »DaiJv News€ piše o sestanku novega ameriškega predsednika Mar-dirga z avstralskimi in kanadskimi državniki. Govorilo se ie obširno o ameriškem pomorskem oboroževanju, v katerem vidijo varnost proti rmeni nevarnosti. Avstralski in kanadski državniki so izrekli svoje zadovoljstvo. Anglija sprejema take vesti z resnim obrazom, ker danes se čuje, da hoče Harding doseči lazoroženje, jutri pa pride vest, da se razgovarja o obsežnem pomorskem oboroževanju. Har-ding najbrže skliče konferenco, ki bi imela izvesti razorožen.'e, ali se poskrbi, da se konferenca izjalovi, na kar bo mogla Amerika izvršiti svoie pomorsko oboroževanje in vreči Ancrlijo s prvega mesta pomorskih sil.. Tako se hoče Amerika najbrže zavarovati na dve strani, proti Japonski in proti Angliji. — »Temps« poroča iz Washirg-tona, da je ameriški državni tajnik poslal zastopniku Rusije pismo, v katerem pravi da ima dokaze, da je ruska diktatura porabila ogromiie svote v svrho, da se zruši v Ameriki vsaka ustavna vlada. Amerika izžene vsakega boljševiškega agitatorja. — »Observer« konstatira, da zre politika angleške vlade /a tem, da se pusti Nemčiji za izpolnitev mirovi i pogojev več časa, h tkot ^a določa Francija. Francozi bi morali vendar razumeti, da zavezniki nc morejo biti prav v vseh slnČajOi ž njimi iednake-ga mnenja. Anglija ie nri tem t la vedno pripravljena, i 'pirati V>-^v lio in ne samo zahtevati Dooolno razoro-ženjc Nemčije v primernem roku, marveč to tudi izvesti. List predlaga, da bi ententa zasedla Monakovo, ako Bavarska no preneha provzrojati težko-Če. ne pa rursko ozemlje, kier se /e rudarji uspešno upirajo proti ohranitvi doTn a 5 i h hramb. — »Moming Pr>$t« hudo nanada angleško vlado radi imenovanja Lord Readinga za podkralja v Indiji. Lord Readinz se je imenoval pred kratkim Še Sir Rufus Isaacs. Sicer se mu ni treba sramovati židovstva, ali pomisliti moramo, da živi v Indiji ok> Ji 70 milijonov ljudi, ki so čolni globoko ukoreninjenih predsodkov proti Zidom. En žid h Že mini-ter za angleško Indijo, drugi vivi komisar za to ozemlje, tretii viŠii komisar za Palestino. To je židovska svetovna politika, ki ima na svoji vesti tudi rusko revolucijo. — »Matm« opozaria na bogate plače številni!) komisarjev, ki deluieio predsedoval on. in tfa se bo cT:I j vršilo pod njejtovim Ind tri jak lm vodstvom in njegovo termično. In fi^-i-čno po. » >. i\ 1 ■ g za :a- irttffo i-r,:i vlada v r :ah nc!; prošnjo dri:,.' e •• •• ' ■ - <\ ;• .: nravi. c'a bi ta kanftalistl tfnii-ba nap.avl'a naoiionaml ..v • - \ ryr\ »a tlvm nika dnsfte ' \ - di "^-^i nljl nkmika :;;t vla4a i* i.! .' ' o i? iao| • p< i h sla da. celo svetovni n* s bro. kajti razvtu in rudnika ^* na svetu raz II I : en v z živim srefen m, naKlonj: -a radrain =3ti. čn b> pri srrcje zaor I ^alavska aa (mara potrebno srebro po zb osta a i a h: daiala i Q pratdnof li I ■ : I in bi prisHIla družbo »Moi *% , ara< do tera, na sol«!". pa Vi* dtfala z živim srebrom d Htlko dvomatc cene, kakor jo d?!a \rnrll?a z ItaMio za premor. Delavska zadruga n? more s:n:/iti špekulaciji, marveč mo- ra biM s: i a .i. r • i aukcije, zato \ tn moralne r>ro- re hodi I po drve:! Sf -. -^!a*v: : 3 POS . '< č*-. :;t št ' ! In so za-fo /rt socliallzacflo iciii- poti. Idrijo v ve z vso mo< 9kea;a rudniita. vsekakor zanimrv boi za Idrijski n 3nik med Ital i •vrimi kaoitj Hude čase To jo bil veli^ TMnn-jrvna varnott v gori- in soc, detrtokrati. rudar, 7dl se nam, da so rv! Mižalo šc huišl. — Co\ išT i ki—Mr j o kenSwi Jrl in zapustil Gorico. ;-'u;1 - ' dal, da i^ bil.i Skctn m*»f!tu izroftvna illovrku, d??fB.r sin j*o bil z°.t>'^"n v pi0l1tlSii| «' ■ . '. lii bo g*i KsvrSil] fv-*i. Ta kf—toi jo podpira] fašiste, ki t- > sn^li nositi orožjo p,""ir> e i iskacalao >l*aad tor uganjati kir - i botoH. To \* bV.> p i končno prevoč in • »rilkj nuiOaal br. : razlik" nproln -!i in strank so Jednodušno uprli ter vnktovmll od«trn-pitov tako Ierccra vnruS« jnvno varnosti. Vlada eri Je n:'?o takoj pnalali La Gorice nakan v [talijo, — .Jmrcs'ovenske mornarja htii- skafo !t?!;:"-- ':; itacfl matfstl, da bf ne hoteli služiti na kadiah. ki preidejo v last Jugoslavija. Pravilo, da so hijtoslovenski lastniki teh Ladtf o talcr.l zače1! zmanjševati plače mm- na podhs:i vers^illske mirovne porrod- ! nar"e:;> ter Hh prikrajievati v v^^i be v Nemčiii. Zlasti je omeniti Oorc- i ('-^ la\ veljavnih delovnih d nio Šleziio kjer se ;e ententna komi- j bah. Tu vmes hm i svv r-»ko ita- si;a nastanila prav luksurfiozno m do- i-jan^a zve brod - k v m biva olace v doianih. mesečne r iče f+oi;j-i«.ir« »i . r. po 70.000 frankov niso nič nenavadne- i £a,1-vn€'Ka. z e7n ™^H ga. Čete na zasedenem ozemliu. 12.000 : f™* *** parolo: vsak mož. pa dobivnio tako malo, da si mo- j J"^K>venski m< mar naf vrši sv >fe ta> dolžnost te ostane na svojem mestu: rejo komai m?lo tobaka kuoiti. Še Iti liia^u* plačuieio" bol'še svoje ljudi. l?.r00 mož ima pičlo hrano. 100 gospodov pa ima mnc?o preveč hrane in pijače. iz nsšs kraOeoiiK. — Ljudske univerze. Na snočnji seii akademskega senata beograjskega vseučftiSSa se je sklenilo, da se prične z delovanjem v svrho šarjenja prosvete med širše krose !;ud-stva. Ustanovile se bodo posebne ljudske univerze, v katerih se uie dini akcija vseh prosvetnih in ostalih udruženj. Dr. Gavrilovič, bivši rektor beograjskega vseučilišča ie izvoljen, da potuje na Dansko, Švedsko in Norveško, kier so ljudska vseučilišča najbolj razširjena, da proučuje organizacijo in metodo teh institucij. — Konec stavke zajrrebšknh kinematografov. Zagreb, 14. januarja. Po iOtedenski stavki tukajšniih kinematografov, so lastniki danes popustili in so se predstave zouet pričele. — Požar v zagrebški tovarni Penkala-. Zagreb. 14. januarja. Tu je danes izbruhnil v skladiščih t\rrrv'—c »Penkala« velik požar, ki ie uničil ra-znega b!ao:a nad 1,000.000 K Z velikim trudom se je ojrnjejrascem po peturnem delu posrečilo, da so požar lokalizirah' in obvarovali v bližini se nahajajoče delavsko hiše. — UstavUen »Krvat«. Beogradska »Epoha*- poroča: Vlada je 9. t. m. pre- I povedala nadalino izhajanje zajrreb-j skesa dnevnika *iirvat«, glasilo hr\fat-• ske zajednice. —d Beog^-ad, 14. jan. Tretjo redno sejo ustavotvorne skupščine je otvoril dan**s ob 10. dopoldne predsednik dr. Ivan Ribar. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik Apatonović je preči tal zapisnik zadnje poje, ki je bil sprejet brez izprememb. Nato je izjavil predsednik dr. Ribar: >Nj. Vis. remont prestolonaslednik Aleksander prido semkaj v skupščino ter prosim gg. poslance, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne pride. Do tedaj pa odrejam odmor.« Ob 10."* je stopil v poslopje konstituante regent prestolonaslednik Aleksander s spremstvom. Na ulimh pred konstituanto jo s'ala, pehotna in konjeniška kraljeva gnrda, na dvoru pn kraljeva gardna godba, ki je ob prihodu regenta prestolonaslednika odiprrala vse tri nerodno himne. Ob vhodu v veliko dvorano parlamenta je čakalo regenta prestolonaslednika celokupno predsodništvo skupščine ter jo predsednik dr. Ivan Ribar pozdravil regenta prestolonaslednika z nastopnimi besedami: >Vaše kralj. Visocanstvo! Velika čast nam je, da danes otvarjato sejo ustavotvorne skupščine v imenu svojega sivega očeta Nj. Veličanstva kralja Petra I..c Regent prestolonaslednik se je za- : hvalil za pozdrav. Ob vstopu v dvorano so sprejeli vsi poslanci in ol-č-n-stvo na galerijah s ploskanjem in živio-kliei. Regent je nato savzol mesto na j kraljevi tribuni, na kar je preč-ital pro-[ stolni govor, ki ga priobfujomo na uvodnem mesai. Po odhodu regenta, prestolonaslednika je odredil predsednik skupščine, da se seja nadaljuje ter jo sporočil vsem poslancem regentove zahvalo. Nato je zbornica prešla na drago točko dnevnega reda: Določitev dnevnega roda prihodnja seje. Predsednik stavi na dnevni red boaoče seje, ki bo j jutri ob 4. popoldne, kot prvo točko >Razpravo o poročilu varifika.cii^keca odbora« in kot drugo točko izvolitev . i dveh odborov za revizijo po=lovuikri in ustavni odbor. Za odbor za revizijo po-alovnika predlaga analogno členu po-slovnika, ki govori o verifikacijskera ! odboru, da se sestavi iz 20 članov. Predsednik predlog? (Sprejme. Glasovi: Ne sprH- 1 me. — Graja. Hrup.) Predsednik nato se enkrat vpraša, ali se sprejme predlagani dnevni red, ki je bil nato sprejo:. Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri ob -i. popoldne. Italijanski mornarji so solidarni / niimi v njihovi obrambL Jugoslovanski mornarji so izborna moč na ladjah, i'ato se TtaK'pm boie, da bi iih izgubili, kar bi bilo niir.i v oMlKmi škodo. Odtod vsa ta sronfa. Dolfnost j Jagostoveuskih bn solastnikov na • da postoraio z mornaru" dobro ter ; ftm m?d;|o bolše SivDenM in bofllo ■ bodočnost kakor pod italijanskim? i Sfospod^rii. — Vodovod iz Hnrdjo. Fčrfiko se Ja aovorlfo prod vojno o vodovoda iz nabija, ki h? preskrbel z d'^bro ^tvy vodo vipavske obxine profj Oorfci. goriško okolico in Gorico. Sedaj ie goriški občinski svet sk'enfl naprositi minw strstvo za javna dela. da se začne postopanje ekspropiiacfle Hubllevfli ;t-virkov v splošno korist, na kar bi ?e napeTa! vodovod v Gorico. Prf7a('eH bodo že znali varovati Pri tem svo;e koristi? — Itn»*!JrT*• rfti" -»n*- Wi v Pr»*- maeji! noče biti konec Sedaj iea dJ iatrSflo; raoinui pe s >kon-nromi.^om^. Državri zb^r je že pklrnil delifev zemlje med vojake-, obmejni kraji, ki so vaM vojno neohdel o., Pprejmo li skunšcina ta j preidejo v laot irtavo, - V GMašata so vlado prevzeli Nem."': jrdanrki Poljaki se vlrviooke§ra kaaaluMJat HAaualri }a lug>\ narodov izvolila Italijana Bernarda. A>ttollea. — Litovska vlada v Kovini taji. dr. bi v litovski armadi ihiflU Nemei. — V Varnavi se jo nstrr.eviln prva poljska tvomlea za municijo pod imenom >Poc3ak< (Naboj); nri otrarit-vi je rekel minister I.ubccki: >Trek stvari je Poljski treba: lat, to je, HMh I uma in prosvete; obrti in t jovine, to noče voditi rudnika na državni račun, in se obračajo do soc. demokratične organizacije za pomoč, da bi se dosesrla socijalizacija rudnika. »Lavoratore« prinaša tostvarni po- j je, imovito-ti, in končno trornic za srovor svojca dopisnika iz Firence orožje Ce im'a p^1JBkli to 0^va grWo s soc. poslancem Bianchijem, ki ;c izvaial med drujrim, da rudarji ne mislijo voditi sami vse podjetje, marveč so naprosili vlado, da iim | neodvi^uo«t<: Kultura. V jaralcriji Ooraa i v Pa> ri^"u je priredil iz^ožlto svojih umetnin mladi poljpki slikar Adam S i y k u, dovoli ustanoviti zadrugo, kateri bo 1 slikar zlasti eiuotiCnih pokrajin; Iran- ooska kritika hvali pri njem neobičajno bujnost barv. — Literarni eseist poljski piše v >Swiatu« (18. doc 1920): ^Iz pepela in s pogorišč, iz brezden bofle in opustošenih zemelj ee pojavlja dragocena nova oblika dtiha,c a »največji in najaktualnejši problem duhovnosti mu je problem odpora (nasprotovanja) . . . poljska misel mora iti skozi načelno opozicijo . . . Zadnji čas se naznanjajo umetniški boji; naj se vojskujejo, naj 6e prepirajo, naj se končno pojavijo tipi Herostratov, ki najdejo pogum, na vseh oglih zažgati umišljeno svetinje naših predsodkov.c Literarna produkcija raste; izšlo je zadnji čas več zbirk poezij; odlični umotnik-satirik Jan Leraanski je izdal prevod starega kitajskega modrijana Lao-tse: >Tao<. Zbirko pesmi |o izdal mladi E. Kozikowski, nadalje Radoslav Krajevski. Rostworowski W. le izdal pesnitev v prozi >M a ratno n<, ki ji je glavni motiv možatost in vera v zmago. Cecilija Kiewia-nomska je v »Biblioteki šolske mladeži« izdala zanimive »Legende, sporočila in zgodovinske podobe«, kjer je prikazana vsa poljska prošlost Jugoslavija v poljskem tisku. V >Gazeti Lwoir«*ki< z dne 50. okt. 1920 Je dr. Lubaczevski napisal članek o Strossmajerju, ki je 1. 18S1 v posebnem pastirskem listu zaklinjal ruski narod, naj zboljša položaj Poljakov, »najvrednejšega naroda slovanskega«. V »Gazeti Lwowskl« t dne 5. nov. 1920 je dr. Lubaczewski priobčil članek »Gospodarski položaj J U g o 8 1 a v i j e«. Tu Dravi: »Do pred nedavnim se je v svetu vedelo o jugoslovanskih zemljnh samo toliko, da dajejo inozemskim trgom mast, volno in slive, sicer pa so bile mani znane nogo eent Afriki ali kraji ob polih, M njih je svet imel samo prezirni kret roke in utrto frazo: »Pa je ipak Balkanl« In tudi dandanes, dasi je nastala velika država jugoslovanska, ki po teritoriju zavzema peto mesto v Evropi, naletih na občo nezaupljivost, če pripoveduješ o bogastvu Macedonije, o visokem stanju poljedelske kulture v Stari Srbiji in razviti trgovini Jugoslavije in izpostaviš ee pri tem očitku nepopravljivega idealista, fantasta ali zaslepljenega Slovanofila. Pa ipak je ekonomski razvoj Jugoslavije poln najlepših izgledov za bodočnost«. Nato slik:« pisec naše same po sebi zelo ugodne gospodarske razmere, a pri tem konstatira, da jih vlada ne zna izkoristiti, ker na pr. po starem turškem načinu operira le z inozemskim kreditom; jugoslo-venaki ekonomisti pravijo, da so otroške bolezni, a pozabijo pri tem, da mnogo otrok — umre. V »Gazeti Lwowski< z dne 17. novembra 1920 je izšel članek dr. Tadeja Lubaczowske-ga, pisan v »Novem Sadu«: Jugoslovanska A I z a c i j a< : »Ko SO se pred dvema letoma jugoslovanske zemljo združile v eno veliko državo, obnavljajoč stare narodne stradicije, se je ves svet čudil vesti o priklopitvi južnih ogrskih županij Barko. Banata in Bečkcreka k Jugoslaviji, ker so poleg Debrocina baš ti kraji veljali za glavni rodni kraj madžarskega divlja ob Ti6i. Ta ali oni se je sicer spominjal iz šole, da so pred prihodom Madžarov tam bivala slovanska ljudstva, toda kdo se je dalje brigal za ta podvrženi narod, kdo se je vprašal, kaj 6e je z njim zgodilo. Tn dr. Lubaezewski tolmači sedaj Poljakom obširno zgodovino Jugoslovanov v bivši Ogrski in končuje z besedami: >Moramo se nadejati, da najde ta jugoslovanska Alzacija v lastni, narodni slovanski državi svoj mir in da bo uživala bogastvo svoje z lato nosne zemlje.« Izvajanja dr. Lubaezewskega kažejo jasno, kako malo smo bili dosle mani celo stredi Evrope, in se je prav *a prav čuditi, da smo v Parizu šs toliko dosegli. Vnema, r katero Siri dr. Lubaczewski, prvi tajnik poljskega konzulata v Zagrebu, znanje o Jugoslaviji v poljski publicistiki, jo vsega priznanja vredna. Ali naše poslaništvo v Varšavi nima člana, ki bi nam poročal o Poljski? neuarncsf za na£o žeiesiio frgooisis* (Iz trgovskih krogov.) Trgovci nismo med tistimi, ki za vsako malenkost iščejo in zahtevajo vladno pomoč. Ce le more, si trgovec jK>maga sam. Trgovci z železnino smo tudi v splošnem mnenja, da si treba pomagati sam, pa Ti Bog pomore. Sedaj Pa gr© za dve stvari, ki 6t* neugodni za našo železno stroko kot tako, pomembni sta pa tudi za naše celo gospodarstvo. Prva stvar je vest, da se namerava osnovati nekak železni kartel, kateri bi pritisnil večino naših želez-ninarjev ob tla. Podrobnosti nam niso snane. Na vsak način pa treba opozoriti našo javnost na to namero. (Opomba uredništva: Informirali smo se o tej stvari in zvedeli, da je načrt za železni kartel padel v vodo.) Druga zadeva je Jpa še važnejša. Že dalj časa se čujejo ▼osti, da obstoji projekt, po katerem bi ;So nacionaliziralo železno fabriko na Mati, ki je last družbe Greinic, na ta način, da bi se ustanovilo v zvezi s to nVužbo novo delniško dražbo, kamera M prevzela fabriko na Mati, hkratu pa dobila dovoljenje za trgovino 2 železom |t Jugoslaviji Čuje se, da so močne si-jle na delu za tako podjetje in da so izbrani tudi že bodoči upravitelji to družbe. Vodilno vlogo bi naravno igrala mogočna in dobro upravljana družba Grejnic če je res nameravano dopustiti novo veliko trgovsko družbo z železom iz Avstrije k nam, potem taka namera napravila utis v prizadetih gospodarskih krogih, kf>T da naša železna trgovina po mnenju vladnih faktorjev ni dovolj močna po številu, po inteligenci in po gospodarski sili, da bi mogla oskrbovati domače potrebe. Taka sodba bi bila napačna. Družba Grejnic ima v Avstriji dominantno stališče. Če pride potom nameravane nove družbo k nam, bi kmalu potegnila nase glavno kupčijo v vseh onih železnih predmetih, katere treba uvažati, na škodo naših starih, že obstoječih želez-ninarjev. Kot edina zastopnica največjih avstrijskih industrijskih podjetij tako Alpine Montangesellschaft bi imela družba Grejnic prednostno stališče pred vsemi drugimi firmami to stroke. Bati se je celo, da bi jih udušila popolnoma. Če družba Greinic potom nove družbe pride k nam. bode dobila v naše razmere natančni vpogled ter tem j laže izpodrinila obstoječa kupčijska podjetja. Domača industrija si tudi ne bo zboljšala položaja, ker bi novo podjetje imelo naravno pred vsem pred očmi koristi onih tujih fabrik, katere zastopa. Naši zelezninari morajo uvideti, da jim treba složno nastopati in se morda organizirati v supno družbo, ki bode zmožna za velike kupčije in se znala braniti, kadar pojde za skupne interese. Gotovo bo naša vlada uvidela te okolnosti in ne bo odprla na stežaj vrata tuji trgovini, ki je nepotrebna v taki obliki, in nevarna domači kupčiji. Proti nacionalizaciji fabrike družbe Grejnic v pametni obliki nimamo nobenih pomislekov. Tako podjetje bi lahko lepo delovalo za naše potrebe. Vabiti pa k nam tuje trgovske firme, ki imajo čisto posebno stališče, pa vendar ne kaže. Sploh mora na-ša vlada skrbeti pri pogajanjih s tujimi državami, ki prodajajo svoje izdelke k nam. da prihaja bla^o od inozemskih fabrikantov brez nenotrebnega posredovanja po tretji roki v roke naše veletrgovine ali pa velikih zadružnih naprav. Dfiecme vesti. V Ljubljanu 15 — Z naše univerze. Na filozof-sftf fakulteti sta imenovana: za kou-traktualnetra rednega profesoria za klasično filologijo dr. Ivan L u n j a k . 2a kontraktualnega rednega profesorja antične zgodovine, dr. Nikolaj Mahajlovič Bubnov . sedanji honorarni profesor filozofske fakultete t Skoplju. — Nemška nesramnost. Tz Maribora poročajo: »Deutsche Orenz-tWacht«, huiskaški obmejni list. ki izhaja v Radgoni, je prinesel v svoii zadnji številki daljši uvodnik, kier se bavi z razmerami na Snodniem Štajerskem in Koroškem. Članek ie pisan v Mariboru v jarmariu 1921. Pisec se zgraža nad balkanskimi r asm e ram!, ki groze uničiti vso kulturo v teh pokrajinah. Želja in upi vsega prebivalstva doli do Liutome-ra in OPa le. da se otrese srbskega jarma« Razdelitev Štajerske v severni in iužni del ie hna naivečia napaka, ki jo ie moela antanta storiti Štajerski Nemci so brezpravni, pa ne zaradi Slovencev, ki bivajo na štajerskem, marveč zaradi kranjskih savrrizencev, ki so popolnoma v službi Srbov. Koroška je ostala hva-labosru nerazdeflenia pod zaščito Avstrije. Edini up Nemcev ie. da se v najkrajšem času izvrši plebiscit, po jjfctccem ne bo pripadala samo Drav- , januarja 192 L ska dolina Avstriji, marveč vsa Štajerska. Splošno prevladuje mnenje, da bi prebivalstvo južnega Štalerja s plebiscitom dalo izraza svoHrn željam in da je brezdvomno. da bi se na podlagi tega plebiscita priklopila Štajerska Avstriji. To so seveda pobožne žetie nemči^rlev, ki pa se ne bodo nikdar izpolnile. Sicer pa nat vprašajo štajerski nemčuri! Korošce, kako se Hm skomina po polnih loncih v Jugoslaviji sedaj, ko so iih Nemci zapeljal?, da so v svoii zabl-tosti pri plebiscitu glasovali za Avstrijo. — Višek nemčurske predrznosti. Iz Maribora poročajo: V nedelio po nogometni tekmi le 6 nemčuriev ndrlo. preoevaioČ »Die Wacht am Rhein«, v rrvstUno pri »Divjem lovcu«, razbito sliko recepta Aleksandra. nao*o*7o rrtfrnp slovenske goste in dva uradnika težko ranilo. — Ako je ta vest resnična, zahtevamo da se uvede stroga preiskava In da se lopove eksemrlarlčno kaznuie. Kazen mora biti taka. da bo germanskim fanatikom enkrat za vselej prešlo vesHie grešiti proti posvečeni osebi ua*ee*a vladarfa. Avstrflrl so prod M? zaradi mnogr* boli nedolžnih đefanl naše Imdl strgali in obešali, kai. ko bi sedal vračali milo za drago ter lopove obesili na prvi kandelaber? 1 — »Sem nemčur in ostanem nemčur!« Iz Vojnika pri Celju nam pišejo: Naš trški gerent g. Kovačič si je znal v okrajnem glavarstvu v Celja >pribo-riti< gostilniško obrt, dasi je v Vojniku skoro vsaka druga hiša gostilna. Za časa zadnjih volilnih priprav je bil v njegovi gostilni tudi volilni shod, katerega se je udeležilo precej tržanov, slovenskih in posilinemskih. Med kandidatovim govorom so ti >Nemci<, katere pa je vse rodila slovenska mati in ki niso imeli niti volilne pravice delali razne neslane opazke in medklice, sevs v nemškem jeziku. Na zahtevo Slovencev, da to opuste, ker je slovenski volilni shod, je rekel Kovačič kot predsednik shoda, da se po sklepu kandidatovega govora vsak lahko oglasi k besedi in sieer v slovenskem ali nemškem jeziku. Ko so Slovenci proti temu protestirali. Češ da se tu ne sme nem&kutariti, skočil jo Kovačič na stol sredi sobe ter zarohnel iz polnih prs: >Tudi jaz sem nemčur, sem bil nemčur in ostanem nemčur. Komur to ni prav, naj se pa spravi venl< — Da so se Slovenci temu pozivu odzvali, se razume. Vstali so, plačali in odili. Bili so to okrožni zdravnik dr. M., uči tel j-stvo, 3 tukajšnji državni uradniki in razni tržani. Ostali so nemčurji sami ter nemoteno uganjali svoje orgijo ter odšli pozno v noč prepevaje po trgu svoje nemške pesmi. Tako se je končala >očitna spoved« vojniškega slovenskega« gerenta. ki bi bil rad postal že — starosta Sokola. Ko je izvedel, da ga bo Sokol pri svojem občnem zboru dne 8. t. m. izključil, je dan poprej sam izstopil, ker so je zbal občne sodbe. — Prošnja divizijski komandi. Prejeli smo- Častniki, ki so se vrnili iz vojnoga ujetništva, so pri komandi mesta Ljubljana vložili prošnje za izplačilo pristoječih ujetniskih prejemkov. Te prošnje, dasi nekatere lože pri vojaških komandah že nad leto dni, eo ostale doslej nerešene. Kaj je vzrok, ni znano. Morda pristojna komanda nI poskrbela, da bi potrebni znesek prišel v državni budžet: v državnem budžetu za leto 1920^1 ni kreditne postavke, ki bi bila izrecno določena temu namenu. Prosimo, da komanda dravske divizijske oblasti na primeren način obvesti prizadete, kako je s to zadevo in eventualno potrebno ukrene, da pride primeren kredit za ta namen vsaj v državni budžet za leto 1921/22. kar je sedaj so mogoče. Malo jo vojnih ujetnikov, ki bi mogli nad leto dni čakati na pri-stoječe prejemke. — Koroški odbori. Z ozirorn na notico v »Slov. Narodu« od 11. t. m., v kateri se povprašuje komu naj Koroški odbori izročijo svoje premoženje, tajništvo društva »Oospo-svetski Zvon« ponovno poživlja vse koroške odbore, da obnovijo svoje delovanje in da se izvolijo obrniti radi nadaljnih pojasnil na pisarno »Gosposvetskega Zvona« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 15. — Iz Koroške. Iz Maribora poročajo: »Potniki, ki prihajajo iz Koroške, poročajo, da so tamkaj naši Slovenci, tako odrasli kakor otroci, prepričani, da bo pripadel teritorij do Drave zopet nam. Tako ie v Šmihelu nad Pliberkorn neki nemški učitelj pravil otrokom, da bo moral v enem mesecu znati vsakdo nemški, mala slovenska deklica na ga je zavrnila: »Takrat Vas že zdavnaj ne bo več tu!« Učitelj je zardel in molčal. — Predavanje o Slamu. Slov. trg. društvo >Merknr< opozarja še enkrat gg. člane, trgovce, industrijce in vse dotične, kl Fe zanimajo za trgovsko razmere ▼ Siamu v vzhodni Aziji, na predavanje, ki se vrši v ponedeljek 17. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani Mestnega doma, Predavanje bo ilustrovano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Predaval bode gosp. inž. Ferdo Lnbža. ki je proučeval kot siamski državni svetnik skoro 15 let vzhodno azijske razmere. Drugi dan po predavanju se vrši sestanek interesentov za import in za eksport v Siam, na katerem bo dajal g. inž. Lubsa posameznim intersentom zahtevana pojasnila. Na sestanku se bo razmotrivalo tudi vprašanje prve jugoalovenske znanstvene in trgovske ekspedicije v vzhodno Azijo, pri kateri naj bi sodelovali strokovnjaki iz trgovskih krogov. Naloga te ekspedicije bi bila navezati trgovske stike ter proučiti vso potrebno, da se ukoreninijo naši interesi na daljnem vzhodu, kakor tudi. da se osnuje trgovska kompanija glede uvoza in izvoza. — Dr. Mravlag se preseli v Celovec. Iz Maribora poročajo: Znani dr. Mravlag se je odločil, da zapusti naše mesto in se preseli v Celovec. Pričel ie prodajati pohištvo, njegovo pisarno pa je prevzel njegov konciniient dr. Kupnik. znani renegat, ki ie ob izbruhu voine leta 1914 divjal proti Slovencem. Dr. Mravlag otvori v Celovcu z nekim drugim nemškim odvetnikom skupno odvetniiko pisarno. — Iz politične službe. Za okrajne glava rie so imenovan?: Dr. Bro-nislav P i š e r in dr. Pran L o KoIiko Vam plačam?« PostreSček: *32 kron!« »Kaj, 32 kron, da mi nesete listek 20 minut daleč!« Nesramnost! Odlazite!« Pripeiiem se v Maribor in si dam prineliati svoio iz 3 težkih kovčegov obstoječo prtljago v svoje, približno 25 minut od kolodvora oddalieno stanovanje. Koliko Je zahteva! poštenjak postrešček? »20. reci dvajset kron«. — Gfas vi občinstva. Pišeio nam: Na nekem plesu, ki sc fe vr§ll v zadnjem času. smo morali gledati sfvi-rL ki zahtevajo politično kritiko. Okoli mlade Nemke se je zbirala naša publika, govorila seveda nemški in tako je dotična dama kmalu povsem zavladala prav na tistf strani dvorane, kjer je prezidij. Drucro skupino je tvoril Ifublianski nemški podjetnik, ki ie imel poleg sebe neko drugo nemško damo. Mi o vsem tem ne smemo molčati, ker je stvar izzvala v dvorani ostro kritiko. — Proti prolesorfu Baričti, Akademski senat beograjska univerze je imel sejo, na kateri Je podala svoje poročilo komisija, ki je bila sestavljena, da preišče afero izrednega profesoria Mladena Bariča. Barič je bil obtožen uboja učiteljice Ružice Stojanovičeve, ki je biia njegova zaročenka. Akademski senat mu je odrekel kvalifikacijo za nameščenca beograjske univerze. Zahteval je od ministrstva prosvete, da Bariča odpusti iz državne službe. — V delavnici jnžne železnice v Mariboru ie bil imenovan za tehničnega asistenta Albin K o k a 1 j. svojčas uslužben pri okrajnem gradbenem uradu v Kranju. — Napredovanje aktivnih in rezervnih častnikov. V načrtu za do-ločenje činov vseh aktivnih in rezervnih častnikov se sestavi komisija, v kateri bodo sodelovali poveljniki vseh armad In nekaj višjih častnikov. Smatra re to za potrebno zato. da bi se v bodočo napredovanje pravilno vršilo. — Promet v Bosni. Kakor doznava ministrstvo za promet, se na vseh progah v Bosni vrši normalen osebni in tovorni promet. — Svila v Gievtieiliu. Ministrstvo za prehrano je določilo, da se v Gjevgjeliju ustanovi tvornica za Izdelovanje svile. — Srebrno poroko praznujeta danes ljubljanski trgovec g. Rudolf Ko-kali in njegova soproga Ivanka. Še mnogo let! — V Prešernovi ulici št. 26 ležeča veža, kjer je bila dosedaj prodajalna mestne pekarne, se odda v najem. Veža se odda le v prvotnem in ne v sedai preurejenem stanju v najem. Natančnejši pogoji se izvedo v mestnem gospodarskem uradu. Pravilno kolekcva-ne prošnje so vlagati z označbo najemnine pri mestnem magistratu do 15. februari a t. 1. — Izgon komunistov. Iz Maribora poročajo: Ko je vlada izdala odredbe proti komunistom, se ie v Mariboru raznesla vest. da bo izgnanih 50 komunistov. Do d*nes pa se to ni zgodilo in onih doTočen!h 50 komunistov sedi še vedno nvrno v Mariboru. — Nov drobiž v prometa. Iz Beograda poročajo, da je finančno ministrstvo izdajo ukaz, da se da v promet novi drohiž. Drobiž pride v promet najprvo v onih kraiih. kjer še krožijo stare kronske novčanice. — Govor o sv. pismu se vrši v evangeljski cerkvi na Gosposvetskl cesti v ncdePn ob treh r^p^ldne. — Nova trgovina v Mariboru. G. Edvard Legat te te dni otvorll v Mariboru v Slovenski ulici št. 7 svoio Specialno trgovino s pihalnimi stroii in pisalnimi potrebščinami ter sprejema fstotam vsa popravili pisalnih stroiev za prvo jugos'ovensko koncesi'onlrano delavnico te stroke svojega očeta Ivana Legata. — Mariborska mestni plln^na prične v nedeljo, 16. t. rn. zopet z obratom- — Začasni pravilnik za brivnice. Ker je pravilnik o I ivnicah z dne 22. avgusta l*>19 w?i velike draginje alkohrla in drugih potrebščin začasno neizvedljiv, oziroma k-r hi bilo po njem le mogoče postopati, ako se obenem čezmerno povišajo brivske takse, ga je zdravstveni odsek zr« SbvcnUo in Istro nn prošnio Deželne zadruge brivcev, frizerjev In tasntcarlev preklical. Zato ra ie dogovorno z imenovano zadrugo izdal »Ziiča^ni pravilnik za brivnice« in »Spomenico o lisam v bradi in laseh«, po katerih je odsihdob strogo postopati in ki morata biti na vidnem kraja nabita ro vseh brivnicah. — Namesto venca nn krsto prijatelja Emila Vrneta iz Tom^ja je gocp. Lnro^lav Bučar daroval 2oo K podružnici Jngratoreciaka Matice v Kostanjevici. — Zopet rcoarsk? nsond. 10. t. m. >e udri a štiričlanska roparska tolpa pri Ormožu v neko SeleznUko fovajnjco ter nanadb ž«mo Čnvaia. mater desetin otrok. Zahtevali so od rje denar, ker pa se te branika s samokresom so ji era vz^!i in 10 v noži težko ra~-i!i na prsih. Ker riso dobili zahtevane^?, denarja, eo to ropari! popihali hr""/ vsaVeva o!ena. — Šentjakobska napredna knilž-ntca. Vožarski pot 2, koncem Plorijan-ske ulice, električno postalatllČe, iznosoma vsak del.iv <\ od no! 6. do r«o! S. zvečer nailep?? slovenske, srbohrvat-ske. češke, nemške, italijanske in francoske knjize. Kupujejo se kmige no najvišji cent. Kisa<), druga živahen plea .(Ples kraija Matjaža c), potem zadnjo 12. ste v. .SLOVENSKI NAROD-, dne 10. Januarja 1921. 5. stran. r. »pet vesel, naroden ton v »Pastlrč-lhc, sli prelepo pesem naše narodne sode in upanje na > zelenega Jurja«. sak prijatelj lepe pesmi bo našel 24. r. m. svoj del in čisti užitek. >G1. Malici«: pa naj polna dvorana priča, da !ovensko občinstvo razume njeno ide-ino prizadevanje. — Orkestralno društvo Glasbeno 'latice. Skupna vaja v nedeljo ob 10. uri dop. Polnoštevilno. k — »Plamen«. Ilustriran list Da-es je izšla prva številka tesra ool-lesečruka, ki ga ureja in izdaja Jo- : ip Prunk, Gruberjevo nabrežje 1-4. Njegov namen je podajati leposlovno in poučno gradivo, pospeševati spoznavanje naših plemenskih in krajevnih šeg in navad, krajev, gospodarskih i kulturnih institucij, organizacij, po-obiti državno misel in služiti jugoslavenski kulturi. Umetnost, literatura, i bča prosveta, mladinska vzgoja, dru-tveno življenje In sport bodo našli v Plamenu« nevtralno glasilo. Izdajatelj stvo obeta, da bode okrasilo svoi iist z mnogoštevilnimi slikami in ilu-:racijami ter da poskrbi, da bo »Plamen« ustrezal vsem obzorjem in sem slojem. Prva številka prinaša 1 riminalni roman »Pasti in zanjke« iz peresa znanega našega novelista J. Š. < )rla, humoresko Rado Murnika »Slovenska bolezen«; povest Ivana Zorca j Zmote in konec gospodične Pavle« ter članke dr. O. Ribara, dr. Josip \Vilfana, dr. D. Puca, dr. Josip Srebrni Ča, dr. V. Fornazariča. nekaj pesmi R. Peterlina-Petruške, črtico Marije Kmetove itd. Med ilustraciiarrri prinaša portrete dr. L. Pitamica, dr. Fr. Detele, generala R. Majstra, prof. V. Cotića, štiri izvrstne poglede dvorane prve umetniške razstave v Mariboru ter na zamrznjeno blejsko in bohinjsko jezera Posamezna številka stane 6 kron. — »Akademija«, ljudsko izobraževalno društvo v Ljubljani, je s svojim občnim zborom dne 10. t. m. obnovila svoje važno kulturno delo. Izbran je bil nov odbor. (Predsednik dr. Vladimir Knaflič, podpredsednik dr. France Goršič, tajnik dr. Joža Bohinjec, blagajnik Rudolf Medic, gospodar prof. Fran Jeran, odborniki: univ. prof. dr. St. Lapajne, univ. docent dr. Alojzij Zalokar, univ. doc. dr. Franc Veber, odvetnik dr. I. C. Oblak, vodja drž. posredovalnice za delo Franc Erjavec, dalje trije namestniki in trije pregledniki.) Na prvi seji odbora se ie izdelal podrobnejši načrt, tako da društvo prične s prvo serijo približno 20 predavanj pričetkom februarja. Sodelovanje so obljubili mnogi strokovnjaki, da bo na ta način mogoče najširšim vrstam podati zanimivo in razumljivo snov iz vseh važnih in aktualnih strok. V jeseni pa priredi društvo celo vrsto te-ča/ev v strokah, ki morajo danes zanimati vsakega državljana. Društvo hoče posvetiti pozornost gospodarskim, državnim, umetniškim, prirodoslovnim, kulturnozgodovinskim in socialnim vprašanjem. Ker ie društveno delovanje, ki naj se raztegne čez celo Slovenijo, odvisno le od članskih prispevkov, je dolžnost zlasti premožnejših, da pristopijo k temu nrepotrebuemu kulturnemu društvu. Članarina znaša letno samo 10 K. nafnftueisa poriiEIlfl. NOVE ŽELEZNICE V SLOVENIJI. —d Beograd, 14. jan. Ministrstvo za promet je odločilo, da se v Slovenlil zgradi nekai novih železniških orog. ker so nekatere orotre rad: novih mei Izcubfle na vrednosti. Naforei se bosta gradili oroid Ko-čevJe-Brod In Rogafec-Kraoma. S to drugo progo bo SlovenHa dobila zvezo s Prekmuriem. DEMOKRATI ZA JAVNE NAMEŠČENCE. — Beograd, 14. jan. Na včerajšnji klubovi seji demokratske stranke se le stavil predlog, naj se ustanovi odsek, ki vzame v teme-h"it pretres vsa vpašaaia, tičoča se javnih nameščencev. Najprej se v klubu dogovore načela glede teh vprašanj, nato se pritegnejo drugi poslanci, ki so javni nameščenci, ter so osnuje in ter parlamentaren odsek. POGAJANJA Z ZEMLJORADNIKL —d Beograd, 14. jan. Včeraj so se pričela pogajanja z zastopniki zemljoradničkih poslancev. Do sporazuma Se ni prišlo. Podajanja se nadaljujejo jutri v soboto. Medtem je klub zemljoradničke stranke poslal Nikoli Pašiču, kakor že poročano. pismo, v katerem se naglasa, da je zemljoradnički klub pripravljen podpirati vsako vlado, ki bi hotela v ustavi izvesti zemljoradničke zahteve označene v njihovih 20 točkah. Sodijo, da bosta Nikola Pašič in Ljuba Davidovič sprejela večino teh točk, ne bosta pa pristala na to. da se volitve poslancev vrše po stanovih in da naj imaio volilci pravico, odpoklicati svoje poslance, ker je to v praksi neizvedljivo. Istotako se ne more sprejeti zahteva zemljoradni-kov, naj celokupno orožništvo preide v roke samoupravnih teles. BREZPLAČNE VOŽNJE VOJAKOV. —d Beograd, 14. jan. Minister vojne Branko JovanoviČ ie sporazumno z ministrom) za promet Jovanom Jovanovičem izdelal poslovnik za brezplačno vožnjo vojakov na železnicah, kadar potujejo domov na dopust SEKVESTRI, —d Beograd, 14. jaiL V Beogradu se bodo pričela nogaianja z avstrijskimi delegati radi sekvestrl-ranih imetfj avstrijskih državljanov. Istočasno se bo tudi uredilo vprašanje o denarnih depofih naših držav-banov. ki se nahajajo v raznih avstrijskih denarnih zavodih. CARINSKI NADZORNIK ZA SLOVENIJO, —d Beograd, 14. jan. Finančno ministrstvo je odločilo, da se za Slovenijo imenuje poseben carinski nadzornik, ki bo imel dolžnost pregledati v Sloveniji | vso carinsko 6lužbo. Vzrok temu je, da | fie je v Sloveniji tihotapstvo zelo raz--irilo. DOLGOVI NASE DRŽAVE. — Beograd, 14. jan. Predvojni 3bl-govi Srbije so »našali okroglo 900 milijonov dinarjev. V ča.m vojne je Srbija najela v Franciji. > Hji in Ameriki posojilo v zneski1 ijarde in 800 milijonov frankov. I aloknpni držami dolg Srbije je znašal na dan našoga ujedinjenja 2 milijardi In 7fi0 milijonov dinarjev. Od 1. decembra 1918 jo naša država v inozemstvu najela posojilo v znesku 435 milijonov frankov, da znaša torej naš dolg v inozemstvu skupaj 3 milijarde in 200 milijonov frankov. Poleg t«ga se je država doma zadolžila v bonih za ZS% milijonov, nri žigosa- j aju kron za 230 milijonov in pri Na-rodni banki sa 2 milijardi in 600 mili- 1 jonov. Ves naš notranji dol?: znaša okrog 3 milijarde dinarjev. V celem znaša naš državni dolg 6 milijard dinarjev. SKBHSKI GOZDOVI. —d Beograd, 14. jan. Iz Srema je došla deputacija, ki se je pritožila pri ministrstvu za agrarno reformo, da veleposestniki neusmiljeno sekajo in uničujejo gozdove, da bi se odžkodovali z denarjem prej. nego pride do izvedbe agrarne reforme. STAVKA NA POŠTAH V AVSTRIJI —d LJubljana. 15. jan. Radi stavke poštnih, brzojavnih in telefonskih nastavljencev v Nemški Avstriji je poštni, brzojavni in telefonski promet z Nemško Avstrijo začasno prekinjen. Radi tega so izostala poročila. RAZTEGNITE V VOLILNEGA ZAKONA NA JULIJSKO BENEČIJO. — Rim, 14. Jan. Uradni list !e včeraj objavil dekret, glasom katerega se razteza na anektirane teritorije vsled rapallske pogodbe kraljevski dekret z dne 18. nov. 1920, zadevajoč politični volilni zakon. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. — Rim, 14. jan. Za danes je sklican ministrski svet. Najbrže bo danes imenoval vse tri komisije za določitev mej v Istri, pri Zadru in Reki. Slednja komisija se bo bavili, zlasti s pristaniščem Barošem. D' ANNUNZIO PROTI GIOLITT1JU. — Rim, 14. januarja. Listi poročajo, da nameravajo D' Annunzijevi letri-jonarji priti v Rim in prirediti veliko demonstracijo proti vladi povodom otvoritve parlamenta. D' Annunzio je pozval lejrijonarje, naj bodo pripravljeni na vse. V svojem proglasu pravi: Danes zapuščamo Reko. da si priborimo Jutri Italijo. Ne bomo se zakopali pod razvalinami žrtvovanega mesta, ker moramo očistiti Rim. Dne 26. t. m. so otvori parlament in ta dan moramo biti vsi v Rimu. Prvctno so smatrali vse to za Šalo. sedaj pa se listi boje. da bi utegnilo res uriti do kakih demonstracij proti vladi. VESTI Z REKE. Ko je velik del italijanske komisije za sprejem vojnega materijala bil prj obedu v hotelu Bonavia, je padla na dvorišče bomba, ki se je razpočila, prestrašila navzoče, ali poškodbe k sreči ni bilo nobene. D* Annunzio ie poslal k odhodu legijonarjev, ki so bili na Rabu, njihovemu poveljniku pismo, v katerem joče izvajajoč, da preti neplemenit sovražnik (Italija!), da bo zdivjal proti Reki, ako se ne vzdrži popolna pogodba. »Bolniki so brez mesa in mleka, otroci umirajo. Nikdar ni bilo na svetu nesramne i šega prosta-štva!« TEŽEK POLOŽAJ NA REKI. — Reka. 14. jan. Položaj je vedno težji In se ne bo nič zboljšal, dokler bodo divjali po mestu D' Annunzijevi elementi. Župan Gigante si ne ve pomagat!. Metanje bomb v mestu s strani divjih fašistov je nekaj navadnega. Kamiioni, avtomobili in druge razne reči se prodajajo za nizko ceno, bicik-Ije prodajajo bersagljeri po 15 do 30 lir, puške so prodali po 5 do 10 lir. Meso stane 30 do 40 lir kilogram aH težko *a je dobiti. Mleka in masti sploh ni. kokoš stane 80 do 100 lir. NOVE 2ELF7NTSKE ZVEZE V TRŽAŠKEM ZALEDJU. Trst 14. jan. V konferenci v Bernu so se dosegli med Italio, Jugoslavijo in Avstrijo dogovori za nove zveze vlakov. Od iunifa t. 1. bosta vozila dva vlaka med Trstom in Dunaiem preko Logptca in Lhibljnne, tedenski brzo-vlald, Llovd Express, ki dob! drugi razred, se izpremene v dnevne do 30. anot Z» Isto dobo te Immmm s dnevno tudi direktni vlaki preko Logatca št. 702 in 703. NEMŠKA PLOVBA NA JADRANU. Beroiin. 14. jau. Ravnateljstvo družbe Hamburir-Aniericu-Linie potrjuje vesti o svoji organizaciji sporazumno s skupino tiarriman in avstrijskim »Kreditom* za uvedbo plovne službe na Jadranu. Rim, 14. jan. »Agenzia di Roma« poroča: Snuje se avstrijska plovna družba med nemškimi, avstrijskimi in ameriškimi finančniki. V smislu saint germahiske pnerodbe bodo pluli njeni pamiki pod avstrijsko zastavo. Družba hoče delovati v glavnem na Jadranu, kar razburja zlasti italijanske nomor-sko-trgovske kroge. V družbi vidijo ameriški kapital, naperjen proti italijanski pomorski trgovini. LJENIN IN TROCKU PROTI ITALIJANSKIM REFORMISTOM. Turi:!, 14. jan. Eksekutivni odbor tretje intemacijonale je noslal na soc. kongres dolgo brzojavko s podpisi: Ljenin, Trockij, Zinovjev itd., v katerem naglašajo, da sklepi drugega svev tovnega kongresa tretje intemacijonale obvezujejo vse njene stranke, da pretrgajo vse vezi z reformisti. Brzojavka ie naperjena proti Serratiju in Turratiju. Brzojavka kliče končno: Dol z reformisti! Naj živi prava italijanska komunistična stranka. Ta*o se bo razdor med italijanskimi socijalisti še po-večaL UPOR V INDIJI. London, 13. jan. Upor v Indiji se širi zlasti v provincah okoli Delhiia in Agre, kier se udeležuje upora skoro vse prebivalstvo 40.000 liudi. Upor vodi propagator Gandhi. Nictrovi pristaši so planili po velikih nasadih za čal in iih na mnogih krajih popohioma uničili. Škoda je ogromna. Redni letni sestanek članov jezdnega odseka Sokola v LfubHani se vrši v ponedeljek dne 17. Januarja ob S. uri zvečer v Narodni kavarni (zadnia soba). (k) — Sokol Moste pri Ljubljani priredi v nedeljo„ dne 16. januarja ob 6. zvečer v prostorih br. PredoviČa na Selu št. 37 družinski večer. Namen večera je, da se med seboj spoznamo in dogovorimo glede občnega zbora, ki se vrSi v nedeljo, 23. t. m. istotam. Poživljamo bratsko članstvo, da se tega večera polnoštevilno udeleži. Odbor mošcanskega Sokola. k — Občni zboi društva S« kol v Medvodah se vrsi dne 16. t. m. ob pol 9. dopoldne v društveni telovadnici k — Ženski telovadni krožek Solto-ta I. v Ljubljani bo imel svoj V. redni občni zbor v torek, dne 25. januarja 1921. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih. Trjr Tabor št 2 z običajnim sporedom, med katerim ie tudi likvidacija krožka. Sestre, vdeležite se občnega zbora polnoštevilno! Odbor, k — Sokolski tisk. Naše Sokolstvo je dosedaj posvečalo vse premalo pozornosti Bokolskemu tisku. Število članstva v sokolskih vrstah je nenavadno hitro raslo, zlasti v zadnjih letih se je TK>cetvori!o, ni pa ra^lo temu enako število naročnikov na razne sokolske časopise in tudi sokolske knjige, brošure itd., niso bile med članstvom tako razširjene, kakor bi bilo v korist sokolski ideji. Zlasti pa je opaziti, da članstva, ki ne zahaja v telovadnice in navadno tudi drugih stikov ne išče z ostalimi Sokoli, ni najti med naročniki sokolskih časopisov. Tuja jim je zaradi toga sokolska organizacija in tudi neznani so jim vsi ukrepi starešinstva, žup in društev. Posamezna druStva store v tem ožini premalo, ker ne vedo ceniti velikega pomena našega tiska. Naša sokolska literatura je se majhna in dolžnost vseh sokolskih faktorjev je. da jo povečamo ter dobimo še mnogo prepotrebnih knjig, ki nam }\h danes manjka. Ako hočemo to doseči, mora pri tem delu sodelovati vso Sokolstvo — zlasti mora biti prva skrb naših društev, da se sleherna sokolska knjiga čim najbolj razširi med članstvom. Tsto velja zlasti za nase časopise: >?okolski Glasnike in ^Sokoliće Vsak Sokol, vsaka Sokolića in vsak član naraščaja bi moral biti naročnik na en sokolski list. Oni člani, ki ne morejo plačati članarino naenkrat, naj jo plačajo v dveh ali treh obrokih. Najbolj slabo situiran »'lan sokolskoga društva lahko žrtvuj"1 na vsake tri mesece 15 K. t. j. vsak me«ec 5 K. Dolžnost društev je, da to organizirajo, in prepričani smo, da nspeh gotovo ne izostane. Vsako društvo naj priredi ra-zentega letno eno sokolsko prireditev, katere čisti dobiček naj eo porabi izključno za naročnino za sokolske časopise, katero potem brezplačno razdeli med najbolj neimovite brate in sestre. Vsako društvo bi si moralo nabaviti vse sokolske brošure, knjige Itd. ter urediti sokolsko knjižnico. To je neobhodno potrebno, ako hočemo uvesti v raša društva nujno potrebno sistematično delo. Starešinstvo Jugoslov. So-kolskega Saveza je sklenilo, da je dolžno celokupno Sokolstvo v državi prvi teden v mesecu februarju, t. j. od 1. do 8 februarja t 1. razviti za naš tisk kar najživahnej*o agitaciio. nabirati naročnike za naše li«te, broSure itd. Poživljamo tem potom vsa sokolska druStva, da izvrše do tega časa vse priprave, da bo uspeh tem večji. Poživljamo zlasti vso ono. ki lahko več žrtvujejo, naj naroča več izti«ov in jih odstopijo manj trnovitim bratom in sestram. Skrbite zlasti za to, da se list za naraščaj >So-kolioc kar najbolj razairi med naAo mladino. Sleherni brat in sestra se pt naj ta teden sjiomni sokolskega tiskovnega fcklada pri Savezu. Daru;fo za bklad po možnosti; čim močnejši bo, tem uspešnejšo bo iiače dtdo. — lira e in sestre, na delo za na^u »okel etvar! — Razpis zdravniške službo. Zdravstveni odbek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje novomeško. Jnteresentje Le opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem :. — Slovensko zdravniško Cr v Ljubljani vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 30. januarja 1931« ob 2. popoldne v magistratni dvorani v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo predsedstva, 2. Volitev predsednika, odbornikov in pregl. računov. 3. Referat o bodočem ustroju sanitete v državi. Referirajo dr. Lapajne, dr. iloman, dr. Krajec. 4. Volitev v pripravljalni ot!-bor za kongres v Ljubljani jugoslov. lekarskega druStva. 5. Poročilo o Loschner-Mnderjevi ustanovi, t. Slučajnosti. Odbor. k — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 2. do S. t. m. se je rodilo v Ljubljani 16 moških in 11 ženskih otrok, umrlo je 6 moških in 6 ženskih domačinov ter 3 moški in 7 ženskih tujcev. Smrtni v/roki so bili: živlienska slabost Dri 1 rrv^--kem in 1 žen. domačinu, jetika 1 m. ? žen. domačina, 1 m. in 1 ženska tujka, pljučnica 1 domačin, zastruplicnje rane pri 1 domačinki in 3 tujkah, srčna hiba pri 1 domačinu, rrk pri 1 domačinki in 1 tu;ki. Starost umrlih: V prvem mesecu sta umrla 1 moški in 1 ženski domaČ otrok, v prvem letu 2 moška in 1 ženski otrok, do 5 let 2 moška in 1 /enski otrok, od 15 do 30 let 2 domačinki in l tujec, od 30 do 50 let 2 domačina in 6 tujk, od 50 do 70 let 1 domačinka in 2 tujca, čez 70 let 2 domačina, 2 domačinki in 1 tuika. Nalezljive bolezni ni bil noben slučaj naznanjen. Drnffiien^ ?jsstl m prfredifue. — *Sloga*, drušvo žena in vdov J a vitih nameščencev in narnoščeiik prosi ponovno svoje članice, ki so ee posluževale društvenih ugrodnoeti, rTi predložijo one listke, ki so jih prejc-ie od trgovcev, takozvane bone, p: e \&* h stvu društva. Kralja Petra trg Si., levo, od 3. do 4. ure popoldne do IS. t. m. Po sklepu računov se izploča dot znesek takoj vsem priglašenkam. Na pozncjš3 priglasitve se ne bo oziralo in zapadejo v korist društveni blagajni. — Pevsko društvo »Slavila« Vič-Glinco vabi vse svoje člane ter prijatelje društva na svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 14. uri v salonu restavracije »Amerika« na Glincah. Odbor. k — LjubU. proslov, gasilno in reševalno društvo priredi dne 22. januarja t. L V zgornjih prostorih Mestnega doma predpusten ples v krasno prirejeni dvorani in stranskih prostorih. Prireditev bo, kakor kaže presegala vse dosedanje. Podrobnejše pozneje! 2e danes pa opozarjamo si. občinstvo naj nikar ne pozabi poseliti tega lepega večera, ki bo gotovo vsakemu ostal v dobrem spominu. — Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom, da je sedaj dnevno otvorjena. ter prosi g. člane, da se nakupa udeleže, na zalogi je obilo Čevljarskega orodja in Čevljarskih potrebščin. Hrenova ulica 4. — Ljublj. prostov. gas. in resov. društvo se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izredno lepemu uspehu božičnice. Naj bodo vsi uverjeni, da si društvo šteje v dolžnost, ostati zvesto svojim ciljem in iim na ta način povračati njihovo dobrohotnost — Odbor. Gospo^arsl« nest!. — »Promet na državnih železnicah.« V območju inšpektorata državnih železnic v Ljubljani se vzpostavi v noči od 16. na 17. januarja 1921 celokupni promet na vseh progah v istem obsegu, kakor je bil pred omejitvijo t. j. pred 25. decembrom 1920. Direktna vlaka štev. 1010 in 1011 odpeljeta že 16. Januarja iz Zagreba oz. Ljubljane. —g Poziv na prijavo zal os lesa v svrho dodelitvo vagonov. Vladni komisar pri Lesnem odseku Zveze slovenskih mdustrijcev v Ljubljani, Šelenburgovva ulica 7/11. poživlja vse lesne Industrijce. trgovce in producente, brez ozira na to, ali so člani Zveze industriicev ali ne, da prijavijo na zgoraj navedeni naslov Lesnega odseka do dne 31. januarja t. 1. svoje zaloge tesanega in rezanega lesa, kraj, kier se isti nahaja in nakladalno postajo. Prijavijo naj se samo one zaloge, ki se nahajajo že v skladiščih ali na žagah (ne one v gozdih) in od teh zopet samo oni del, ki se namerava v času od 10. februarja do 10. ma'a t. 1. Izvoziti v Italijo, oziroma preko tržaškega ali kakega drugesra pristanišča ob Jadranskem morju v ostalo inozemstvo. Na podlagi teh prijav se bodo potem razdelili od železniških uprav za izvoz lesn na razpolago dani vagoni posameznim strankam. Kdor ne bi zalog prijavil, se mu za orej ome- njeno dobo 3 mesecev ne bo dodelilo nlkakega vagona. Istotako pa bi se od dodelitve vagonov črta! oni. ki bi zaloge, katere so bodo od slučaja do slučaja po posebni komisiii pregledale napa'-no prijavil. Za prijavo pride v poŠtev seveda samo onf les, ki se nahaja v Sloveruii. Stranke, k mere imajo sedanje certifikate v r »Ki. bo še poživljajo, da j?h za gotovo Izrabilo do dne 10. februarja t. I„ kor bodo po tem datumu ti certifikati ra z v olj a vlleni. —g Tobak. Finančno ministrstvo jo izdelalo razoored okrožij in okrajev, v kaierih se bo to leto sadil tobak. Vsem tam okrajem bo dovoljeno saditi tobak, ako ga bodo motfti i roizvajatJ 30.000 kg na leto. — g Slovenska b^nka. Prod kratkim se je ustanovila v Ljubljani Slovenska lani.a z začetnim celni-gkim kapitalom 30,000.000 K, ki se lahko v sled sklepa občnega zbora zviša na c>0.000.000 K. Na ustanovnem občnem zboru, ki st) je vrsi! dne 20. decembra m. 1.. so bili izvoljeni v upravni svet sledeči gospodje: Rado Leffvart ravnatelj v Ljubljani (predsednik), Fran Vokač. vole tržeč v LjubPani (podpredsednik), dr. Josip Regali v Ljubljani. Janko Prcdovfč, veietrfec v Ljubljani, proi Evgon J are v Ljubljani, Ailrod Del Fab-o. ravnatelj Konzervnih tovarn r.a Vrhniki, l^ragotm Hribar, velein-đnstrUalec in predsednik Kranjske hranilnice v Lpihlani. Jear; Bi Poljak. ve!eindustri!alec v Lhihliam. -n Karel Kafschegg. zasebnik v Lmb-!;ani; v nadzorstveni svet gospodje Fran Stupica, veletržec v LJubUaaL KnbeSca Jcsip. liniiski kapetan v r-v LJubljani dr. Viljem Nersel. pod-ravnaieti »Praške kreditne banke« v Pragi, adv. dr. Anton Andrejčič v Ljubljani, Božidar Iierrnried, gen. insp. »Awd< . str. banke«. Za ravnatelja je bil imenovan g. Cfiuro Rašica. Banka je pričela s poslovanjem začasno v prostorih na Krekovem trgu št. 10. Več povo oglas v danas^ nji števiilri. 801 Borce —d Zagreb, 14. januarla. Po vize: Rcrlin 213-214. Italiia 51S--520. London 537—547, Newyork kabel 1 kS de 146.50, ček K V -147. Pariz 900—910, Pra?_: 171—175, Švica 3300 ^00. Dunaj 21.15—21.25. Bukarešta 19>—0. Valuta: Dolrrji 14S—145. avstrijsko krone 22—23. carski rublil 60—75, francoski franki 870—900, napoleondor 475—4S0. nemške marke 205—205. romunski Icii 1?(5—196, italijanske Ure 510—515, souvereign 542—0. Poizvedbe. —• Zgubila sp je dala damska ura v mestu. Pošten najditelj naj jo odda upravništvu >Slov. Narodac. (324> P— Utekla jo svoji mrteri lllotna deklica. arednj6 postavo, oblečena -v leno krilo in hlr.^o tor dol^o črno kri-?cpto pelerino k rdečo kapico. Izginila, je dno 2. t. m. Kdor bi kaj vedel o njej. naj to sporoči poli« i^skemu ravnateli« stvu v Ljubljani. Ghmri urednik: R£?fo PtistoslenigeK. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h. ProH koncu tninulesra leta ao poročevalci lUtov k*jr tekmovali med 9eboj, kdo bi kaj vort poročal o izvoljencih narobrodnih družb in agentov, obenem fle je pa listom idolo nujno poro-čnti bmlrem tudi, da podpirani nimam nobene pravico prodajati potne liste za potovanje v Ameriko aH nazaj. Vsem tistim, ki re za potovanje v ,A rubriko zanimajo, vljudno naznanjam, da imam že 16 let oblastveno potrjeno pravico izdajati vozne lUte aa paro orodno družbo Cosulieli - Lino v Trstu in ker delujeva t družbo v n&Jleptaa soglasju v korist potnikov, zastopam to družbo &e sedaj iu jo bon laatopil tudi za naprej Z odličnim spoštovanjem Simon Emetec, glavni zastopnik paroplovne itužfce Cosulich - Line v Trstu. I/jubljana, Kolodvorska uliea2 6. • Za vsebino tejta spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa rakon. Želodčne in črevesne bolesti: Profesor Leube v Berlinu, član državnega zdravstvenega sveta, je dognal, da grenčica »Franz-Josef« celo pri dražljivem črevesu doseže neboleče telesno odvajanje. — Dober dan! in nikskih bolečin no bodeta imeli, to vporabljate Feller-jev Elsa fluid in El«a krotrljice. 6 dvoj-natih ali 2 socijalni steklenici Elsa fluida 42'— * skatljic Elsa-krogljic IS*— K. Ideal vseh sredstev za negovanje lenote so Fellerjeva obrazna pomada močnejšo vrste 15'— K. Feller-jevo prflvo medicinalno lilijno mlečno milo i znamko >Eteac 19'— K. Fellerjeva Tanokina pomada za rnat last veliki lonček 15'— K. — Tudi vsi drugi El^fl IsdeDci tvrdke Enarn V. *alier ▼ Donji Stabici El^a-tr* St. 238. na Hrvatskem, so vseskoz zanesljivi in pri-poročljivi. i&t&l . 6. stran »SLOVENSKI NAROD-, dne 16. januarja 1921 Rev. 11 DFTfh m P5*08' volčje pasme* 7 mese-PiUlifi sc cev stara in 2 parana. Lepi pot 3 Tržaška cesta. 839 Rnl/nUlfl se đobI' 1000—1500 seinjev DunUsje prvovrstnih drv se proda. Veletrgovina Blrgraaver, Aleksandrova cesta 77 Msricofi 533 'Lep fantek, ME oddal otroke ljubečim zakonskim na hrano v Ljhbhani, tudi daljši okolic! proti zmerni odskodinini. Ponudbe pod .Služba 306" na npravo Slovenskega Naroda. 306 KlVnln ve^ dobro ohranjenih vinskih ilO^ilil sodov vsake velikosti. Ponudbe B£ upravniStvo .SlovenskegaNaroda* pod ..Vino 1920-/334. hora .Gospodarska pisarna" v Mariboru. Mlinska ni 32. Tajnost zajamčena. 342 •.. _*- m Dfipotovanla sztp&zz sprlna oprava za 2 osebi po jako ugodni ceni. Poizve se pri fotografa Poljanska jefesta 13. 838 M\ oUpotovsnia sa proda 2?. srednjo velikost, nova bela obleka, 2 Zlati uri: \ damska, 1 m o* ka In daljnogled. — Cena za vse skupaj K 4500. Naslov pove upravniStvo .Slov. Naroda". 336 ff Aifittilinta w mon b,tl dobra kuharica, !UDjPDUlUjd, dobro izvežbana blagajniSsrks :ter krepak učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev se sprejme za mešano trgovino s 1. februarjem 1921. Pismene ponudbe je poslati na OTnko jfurant la drog. frbotfle L 341 Oprava za spalna sobo. nova, solidno delo iz hrastovega lesa, za dve osebi, 6 temnih stolov z usnjem za Jedilnico, servisi In drugo se proda po ugodni ceni. Ogleda se lahko vsak dan pd 3. ure pop. naprej. Naslov pove uprava .Naroda«. 343 V trgovini 0. Bernatović fijnbliana, Kostni trg 9, je največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah. Mfl rrtllH 2 elektromotorja, pni 230 fld lilUlIđj voltov. 1400 obratov, 2 PS enakoimettsld tok, drugi 220 voltov, 750 obratov, 0.7 PS enakoimenski tok ter acetilenstd aparat za 40 luči, popolnoma v dobrem stanju s približno 70 m cevmi In 10 svetilkami. Poiave se v litografiji Čematar & drug, Cesta na južno železnico 43. 331 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 230 Zenitna ponudba! Mlad železniški uradnik se želi v svrho skorajšnje ženitve seznaniti 2 inteligentno gospodično, staro od 18—25 let, aH vdovo brez otrok, iste starosti. Predpogoji: čista preteklost, lepa zunanjost, blag značaj in čim večje premoženje, ker je on sam ne! movit; zlasti dobrodošle so — eventualno bodoče — Ustnice večjega posestva, trgovine ali gost-lne. Cenjene ponudbe, brezpogojno s sliko, ki se na zahtevo vrne pod Slfro: „Ko pridi pomlad ...** poštnotežeče, LJubljana. Stroga diskretnost zajamčena. 337 llrftiila se sprejme za pletarsko obrt Ulcllnđ (košarlštvo). Ana Ctbctt. Brežice na Savi. 332 im Mar. Ksrsss ceno proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 335 Dlftlinn P°P°moma nov. krasen glas. i lOlHU", se ceno proda. Vprašati: LjoD-Ijana, Miklošiče?! cesta 4, v gostilni. 307 finrnndifin z maturo IŠČe službe v kaki UUj|iUil!L[lđ pisarni event. samo popoldne. Prevzame tudi pouk v slovenščini in nemSČini. Dopisi pod .Pouk 289* na upravniStvo Slovenskega Naroda. Štiri krasne perzijske preproge, ena y miiiosti 454 * 350 cm " cenc lil, levo. proda tu, Sodna ulica 2/0 Mm \mmmi mm ali pa zanesljivega notarskega uradnika. Notar Viktor 312 kandidata Pozolk v Lota Trgovski poraočaik. nfe™ lnve£ možnosti tudi v papirni stroki, prva moč, se sprejm v knjigarni in veletrgovini papirja V. Welxl, Maribor. 274 H"Xs*^ v ljubljanskem pred nestju • 961 (Trnovo) se proda. Obstoji iz stanovanjske hiše, hleva, 5ut.e, kleti ter 2000 m2 zemlje. Poizve se: Cesta ca U>fco št 22, J. Pajsar. 254 uglašaife in pes^ . - solidno in točno buta paste'ia, proda. Kje, pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 291 7-*<\9^'n eo stru2nlk in skobčlnik t*aumi\a za dobro ohranjeno moško kolo, eventualno se proda. Poizve se Alinee, Nova vas 45. Bre pasebftcg« obratna. Hiša i MnuU postaje z oosliiso In trafiko, pripravna za lesno ali drugo trgovino, se proda. Več pove J. Arfco. Ribnica št. 57, Dolenjsko. 308 1P1 mati, gospa Javljamo, da je umrla naša dobra soproga in ki se namerava prešel ti v kak kraj n? progi Postojna—Trst, da bi vzel sebo; pohištvo dveh sob. Nagrada po dogovoru. Ponudbe pod .Izseljenec 322" na upravo Slov. Naroda. 322 S dne 14. januarja zvečer. Pogreb se bo vršil Jutri, v nedeljo popoldne ob 2. uri v Drago. Hrastnik* 14. januarja 1921. Zaluio& ostati. Usojeno nama je naznanjat: vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da 'sva ostala siroti. Vojska nama je vzela dobrega, skrbnega očeta, dne 13. t. m. je pa najina predobra, skrbna, srčno-Ijubljena mamica m e v okvirih, večji usnjat kovčeg, ciiinder, skoro nov. preproga, rabljena, 2!0X 150, vaze, note za klavir, harmonij se ceno preda. Ogleda se dnevno od 2—3, Resljeva cesta 24, II. nadstr., desno. 327 Prostovoljni Srnina sobne in kuhinjske oprave, posteljniae* kuhinjskih reči in drugega. SSe?e!!ssrs al ca 3f 1* nsdsrr. v ponedeljek dne 17. januarja ob 8 url. 310 I&3 posesinioa in trgcirlia v Ljutomeru po večletni mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev 1 V Ljutomeru, dne 14. januarja 1921. Žalujoč! siroti i Igor Id Taijaaa Bukovec. Išče se boljše pošteno dekle, če tudi z dežele, ki zna dobro Šivat' m ima ljubezen do otrok. Hrana in sta. no vanje v hiši. Plača po do^ovoru-Ponuibe pod .Polteno dekle 328* na upravo Slov. Naroda. 328 Oofer© vino 11 Slavnemu p. n. občinstvu nazm-n am, da sem pridobl'a 1» f no štajersko vino ter ga točim po jako primerni c^ni. Prvovrstna kuhinja in točna postrežba. Se priporočam za obi en obisk In b-Icžim z odličnim spoštovanjenm Jos. Šs&it, Plzensica restavracija. Ljubljana Grad šćc 2, (pri anaski cerkvi). 326 ■i Zahvala. Z* vse dokaze blagodejnega sočutja med boleznijo In ob smrti naše ljubljene zlasti pa za požrtvovalno zdravniško pomoč, za mnogobrojno spremstvo naSe ljubljenke na njeni zadnji aemel skl poti, za poklonjeno krasno cvetje, kl ga je pokojnica tako vroče ljubila, vsakemu posebej tn vsem skupa}: tisočera hvala 1 Osobito pa se zahvaljujemo ravnateljstvu dekliškega liceja s profesorskim zboromt vsem gojenkam zavoda, zlasti njenim sošolkam za korporativno častno udeležbo ter za ganljivo za-mišl;c o tiho slovo in pa gospodični koleginji za čsstva polni postoviloi govor ob odprti grobnici. V Ijabijani, dne 14. januarja 1921. in 125 zabojev s 3.125 steklenicami za pokstlce prodi „Bcsfpcrt^rflfe** poslovalnica Lfcfel'.ana dri. kolodvor'1 Dražba v četrtek, dne 20. t m. ob 10. uri predpoldne. 291 So! deklica za use se sprejme s 1. februarjem v fino me-'Čans'to hi5o skromna, delavna boljša deklica (tudi začetnica), ki zna Šivanje in ročna dela, ob dobrem ravna m u In plačilu. Samo take. ki govore nemško in se rade uče, naj pi5ej«> s sliko tn spričevali na gospo Leopold Bachrach, Osijek I. 219 Mite Poule, uum3™> Trža£Isa 41- Mm prodal! 2 Železni peči, za trgovino jako pripravni. Popraiatl in ogledati v gostilni Mtfstni trg 13. 264 Proda se nov frati (piedvojno blago) In rokavice, 2 zimska plašča. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 292 dobra moč, t.e sprejme takoj proti .iobri plači. Ponudbe pod .Modistka 290" na upravniStvo Slov. Naroda. 290 reda so šivalni stroj Singer. Cena 1.500 K. leb^r, J&a-KOva olica 0. 329 KalirfnoKolI siažUo išče krepak mladenič. Nnprimer slug1! delavec v sklad ^ču aH kaj primernega-Ponudbe pod »Krepak 313* na oprava Slov. Naroda. 313 roda se trsousUc hiša v Ljubljani, Šturi trg 26. Ponudbe pod .Eksistenca 323" na upravo Slovenskega Naroda. 323 lače eo proti dobri plači % SfrašSmkfosr; ki je dober računar v lesni strok' In zna dobro računati kubične in kvadratne metre, da bi me poduče val večerne ure v računs vu. Ponudb? pol .RaČunar ?09" na uprsvo Slcv Naroda. «1C9 tudi cele vagone, prevzamem po znier-nih cenah. Naročila se snrejemajo v Vegovi ulici 12. 247 stroji za Izde-SŠti «fc^Se lovan e psr-ketov, 302 m2 psrketov raziiC ib ć\-rnenz j, parni kotel 803 mm premera, 3 m do?£, nhaiočl parni kote! (Pendel-kessel) Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 271 hodosfo 12 in hlil z vrtom in gostilno v ljubljanskem predmestju Naslov peve upravniStvo Slov. Naroda. 285 Cr«ttJMt3«t6 2 eno ?!i dvema so" tflc HJ^lljS, bama iščem ev. v novi hiši co danr.^njim razmeram odgovarjajoči stanarini. Erez otrok. Za takoj ali pozneje Pismeno na AaeaCao ekspedicijo Al. MateliC, Ljubljana. 226 Prodaše hiša z§osflino rn z gospodarskim poslop em, lep sadni in kostanjev vrt, njive in travnik, vse skupai v lepem kraja blizu Kranja Natančno se izve v gostilni pri KronI St. 50 v Kranji?. 272 It nagrade onemu, ki preskrbi v zamenjavo veliko stanovanje 5 sob v sredini mesta za !cpo manjše (3 sobe in ktsblnet) z vrtom. Ponudbe pod .Stanovanje 4C00 — 2S7" na upravo Slov. Naroda. 287 Gost slttišarli I zamudite ugodne prilikel V ponedeljek, dne 17. januarja ob 10. dopoldne se proda 929^ I dobrega belega namiznega vina, letnik 1920. cena 18 K 45 v. v kleti na Olmcah St. 230, nasproti gostilne Kramer. 295 Meno F0d]e!!e 1. II I PlmM sfroi „9o$r 15 skoraj nov, se proda. Ogleda se pri tvrdki DeiuSar & Osenar, Ljobljsos, Kolodvorska a.: la 85. 190 Za čevljarle. p^a)0 3 Singerjcvi dobro onranjeni šivalni siroji, ploska Stcparica, ceiindrca in ena za Šivilje tet drugo orodje za štiri de-avce s kopKi vred radi odpotovinji v inozemstvo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 26a Contoristiinja, zurjena strojepiska, veSCa slovenskega, srbo-hrva5kcga in ucmžkega jezika v govoru in pisavi ter knjigovodstva, se spiejrne pod ugodnimi pogoji, proti stanovanju in hrani v hi-:i. Ivso Savoia, Krao j. 17*2 Fozor.trooKis kioliulsi! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zalogi; tudi lepe velourne Uobuke. Franjo Cer^r, tovarnar v StobO| poŠta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale. Cene primerno nizke, postrežba točna. staro ln novo priporoča po zmernih cenah v svoji zalogi ivrd it 3?rnej Stcle v Sp. Šiški. Pmtiiift za piGdajalos pri- p..1Hnn hiea v Kamniku na Sutnl pod lilCVHa Um It 15, s kttero hi5o Je združena tudi planinska pravica, se bo prodajala dco 21. januarja 1921 dopoldne ob 1Q. uri na licu mesta v Kamn ku na Šu^ni št. 15 po prcitO-voltoi dočsl dražb!. Izklicna cena, pod katero se po-nudte ne sprejemajo, znaša 400.001 K. Dražbeni p< goji so na vpogled pri g. dr. Fran Horvatu, notarju v Kamniku ali pri g- Mate Hafnerju, notarju v Ljubljani. 231 Največja zaloga klavirjev in pianinov v LJubljani, Tvrdka J. Dolenc, LJubljana, Hllfterleva al. 5S priporoča v nakup najboljše ir.Strumente prvovrstnih to varen po solidnih ln zmernih cenah. 188 Inteligenten *9 letni pivoaaniar Ceh, t večletno prakso na vseh torf-i^ih ISče primernega mesta, najraje v vecjf pivovarn!. Ponudbe pod Siifro .J. K. \92i' na anončm biro P. Bla oi Praha II, „2i«ta bn»a". 236 rgovsko niobraf.jnegi s 100 000 do ■ 50.000 K razpoložljivega denarja specijalna trgovino Lokali ln druRo preskrbljeno. Ponudbe pod .Specijal 2441 aa upravo S'ov. Naroda. 344 I Ako hotei imeti lepo sobe, ' Ako želite biti elegantno ot lečeni, naročite si ob-eko pri meni. Unio« TaiScr of America »I 4, in, Ljut»Sjanat Trnovska ul. 19 vporabljaj isno ort odo Dobi se po vseh bo'jSih trgovinah j Trgovci popust. — Gavn zaloga v J drsgerlf! /. SAXC, ifvallaaa« ! Žliovsk^. nUca at. 1. iBZeHH t. Ml M oblastveno rjoverleai siivbni fale^er L|«lil]emaj HlI^eri^T?. ni Specialno stavbno poifetie za ba- bofon^K^ tn vedno — nra-'ijd. — e= Izraba e2e vodnih sii> lOSinlilcliliJl!. - * I Mašinsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko i: drvenim buradima, i mustre šalje ; na zahtev Jnvari «5^ m ne v! o i nlica to* 9. Telefon 15—23-1 315 se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235 ^ 'ct s ar' Slovenec, tilJOS« f s 4 let. rudarsko šolo v Boehum (Nemčija) s prnkso v pre-nogokopih pri plasteh od 50 cm do 25 m in dob-vanju prermga na najmo-derneiši način, v merjenju in računovodstvu dobro izvežban naneSčenje za višjega naris'ojnika (Obersteiger) na velikem — ali upravitelj na malem rudniku. Naslov pove uprav nlStvo Slovenskega Naroda. 340 ffapsdRO 2!n]iprna 9 Ljuliljoni —tss Prešernova ulica 7. =— pnooroča prav lične mmil KOLEDARJE za leto wzi Cen? K 26'-. Cena K 26*—. I Jvernica ksksav, :«rjpecenca, cblatov in va/ei nev JAK in PR03- ■ RogaSka Slatina g^tT" priporoma svojo ffmo isdeike. Cenjenemu občinstvu vijudno H2^*dS5prcvrda gostilno ed g. Faval v Spodnti Zllkl ter se tem potom cenjenim gostom, prijateljem in znancem vljudno pri-porodni za obilen obisk. Točila bodem le pristna vina ter postregla ob vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili. ge p^ou^^jj 320 Marija Kanite, Kolcfarch nI. Se. Silu. ■vi .v J Žalnložl ostalL Znamka „Panta*1 Patent za litje že« ieza, bakra, med! in drugih kovin 1 čistega angle$kega Cevlonskega fiin^ grafita, po najbosjži preizkušeni mero" hi napravljeni, nenad&rfttjlvetrajno— •ti v zsdevnih lndus:niah z najbolji.5im nsrehom prtizkuSeni. Veliko skladišče vseh velikost4, radi t-ga dobava takoj mogoča. Oeneralso skladište za kraljestvo SHS. Sckrtsiber iFriednioii Zagreb, Vlaika nii^a 22 Telefon 1«—21. Brzojavi: .Predrte' Zagreb Stalno akladiSče grafita za l.varn ce. sovin, bakrene ln medene pločevine bakrenih In medenih cevi, okovov za gradnje in polušlvo, orodja železnih In kovinskih proizvodov. m S! m ?! ■ ■ ■ a s p a □ ■ ■ ■ ■ ■ d ■ ■ ■ □ L VkHlte, kuoerfe in pisemski pml? s Umio kakor osako- 11 a a ?f? nfssg irais tiskovine 99 SO IzorSnJe to&no mim tiskarna — *. .i Priporoča se delavnica vsakovrstnih jKtk, metel in Copičeu na ifeUelo in drotno. Sprejemajo se vsakovrstna dela za tovarne, tiskarne in mline, istotam se kupuje žima in ščetine. Anton Šimenc, Karlovima C5s;a Slov. 8- 209 V Somboru in Splitu je otvorila s 1. jan. t. 1. svoji podružnici Zadružna gospodarska banka d« d. * LJubljani, Dunstsba oesta št. 38 L 325 Trgovci i barvam!! w nas Je najugodnejši nakup za nastopne barve: apneno zelena; uftramarlnsko modri; pristna, temna, ognjena; apoene barve; cinkove barva; oker; stensko zelena; utiramarinsko modra; nadomestilo, svetla in temna; cementne barve; Srne barve; angleško rdela; listnato zelena; apneno modra; različne kromova barve; pisan« barve; satinobar. Dobavljamo U naših tvornic v Nemčiji za pomladno sezijo po stalnih cenah in ugodnih pogojih. 234 K pmiftf aliiA " vso Industrijo in konsum. — Vzord in ponudbe r\cmi*canj*5 na n*zpohig^ _ vprašanja na: ^ lan Fni4 SL C rt Chemische a. Farbenfabriken Zentrale Wlen VIII., LCU icll O VU«f Langegasse 74. Brzojavi: Feiteco Wien. Uprava vojno odećne radionice Vevče kod Ljubljane (željeznička stanica Zalog) provesti će dana 16. februara 1921, putem ofertalne licitacije, prodaju otpadaka stare vojničke obuće i odeće (kožnata čohana i platnena mrda) razne Željeznarije, za tim novih čobanin i platnenih otpadaka nastalih prigodom krojenja nove odeće. Količina celokupne furde, koja se ima da proda, iznaša za sada 177.564 kg. Uslove, po kojima će se izvršiti prodaja, kao i po vrstama složena prodati se imajuća furda, može se pogledati sve do dana licitacije u ovoj radionici — svakim radnim danom za vreme uredovnih satova. Reflektanti moraju licitaciji lično prisustovati, jer se eventualno poštom — ili telegrafski poslane ponude neće primati. Istovremeno sa ofertora u odvojenom zavoju položu oferanti kaucijo i to: naši državljani 10%, a strani 20 %, od ponudnjene sume. U ostalom važe ru ovu licitaciju odredbe zakona o nabava ma vojnih potreba u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu Iz Da u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu. kancelarije mn odetne radionice Ve?Ce kod Ljubljane E. broj 1354 5. januara 1921. kovinska industrija v Domžalah. OđđsleR za klutavnice: dobavlja vse vrste ključavnic za pohištvo in pohištvene okove najrazličnejših izvedb, kjuke za postelje, primože za kovčege in predale, navadne ponikljane, pomedene in bron-cirane. Lastni patenti za zapahne ključavnice in prestavljajoče univerzalne pohištvene ključavnice, Oddelek 50 fcrnlrte: vseh vrst šarnirji, ki se izdelujejo po naroČilu z načrtom ali po vzorcu. Oddeleb zo vijake in oMKno struženje: vse vrste vijakov, kakor tudi v to stroko spadajoči predmeti. Oddelek za galvanoplastiko: sprejema vsa v to stroko spadajoča dela v najmodernejšo in solidno izvršitev kakor: pozlačenje v vseh barvah, po-srebrenje in ponikljanje za: cerkve, hotele, gostilne in kavarne; zdravniških inštrumentov in aparatov, koles, autov in Strojnih delov in predmetov. Slednjič se prevzemajo vsi predmeti množinskega izdelovanja za pobakrenje, pomede-nje, bronciranje, patiniranje, matiniranje, pokositrenje, pocinkanje ter posvinčenje za tehnično uporabo. cglasevaleo glasovirjav In trgovao % glasbili Lfubijana, Wolfova tat. 12 ERJAVEC & TUR K trsovlna z železnino „pr! Zlati lopati" 114 (praj Hammersohmfdl) Ljubljane, Valuazorjev trg 7 nasproti kritcvnlike cerkva. Zaloga cementa. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri tovarnar v Stobn rosta Domžale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica Št. 5. Spreloman|o v sredo ln soboto. Padavica (epilepsija) Že 20 let i reizkuštni .Lpilepticon" Dr. VVell, Frankfurt a. M. z uspehom rablp zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za pobijanje epi-'epslie pa tudi rroti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki ga radi uJfvajo m lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz niše: .Noben pomoček pfi zdravljenju epilersije ne sluZl tako dobro*. Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogerijati in lekarnah. Izdeluie ga samot vernica Dr. R. a ^ Dr 0. Wel1, Frankfnrt a H. 420 jtarodna S3 v £jubljani Prešernova ulica štev. 7. 1 priporoča * kancelijski, konceptni, pisem* ski, ovita! tabarvani papir, Rasele s pisemskim papirjem. Zrgovsk? knjige v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje, oaicmalns knjiži« p° £££nib Zaloga Šolskih zvezkov. Zavitke za »raSe v vseh velikostih. -Velika izber-- vseh plsaralsklb potrebščin, svinčnikov, paraš, parasnlkov, radirk, kameookov, Ubilo, ćrnIU Itd. {arVe za sole In umetnike. — Razglednice- pokrajinske, umetniške ln narodne I. t d. /TOraml za slike in dopisnice, -Poezijske knjige. - Okvlrck; za razglednice in slike. *> /ilnc deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, luk, čopiče. Kolesi is KntnikL L§ublJaua, OradU6e 7, Sprejema v stroj kože 5iv-iačin, katere popolnoma iz-gotovi v garniture. Sprejme jih v moderniziranje tvornica dvopeka Neumann i. dr. Zagreb. Prolzvad|a: Kekse, biskvit, dvopek I razno pecivo za Čaj. Zastopnik za Kranjsko i^* Ježe far. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 90) ESialS S Si 3 IšJLSllaJ si SOHI starrjSa rnoč, z dobrim slogom, zmožna slovenskega, srbohrvaškega In nemškega jezllao- fr'***>y" H» Izbcrna W.3nstre'000 ~ kror*. Stritarjeva ulica Štev. 2. Rezervni zakladi 45,000.000«— kron. LJUBLJANI — Telefonska ilevllka 261 la 413. — Q9avnlca z rezervami 95,000000'— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuje vse bančne posle najlcuilantrieje. F>roeiaja srečk: razredne loterije. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovaniu Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne KREDS7E tocrnica smilile?*]* isđolko?, družba z o. z. v ZSraajn. sprejema v popravil® (vulkanizacijo) vse vrste avtoplaščev tu r^ačaic« Etapno vsaSs:G maožino gamifevih odpadov, ziačnic, plašče? itd- po na|vSš]i ceaL Informacije đajs samica „VOICAM" v Sfraiajii oziroma £mp jriaa la eksportna dražba :3&t!ania" v ^ubl^ani, Cigaletova nlica 1. M ti 1.4 £z£"sxnriYxr*\yiM*mwtt3*r~*sro naj se v upravništvu. trguješ ^ Mozirju, je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v blizini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in -najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dro^i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventueine informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča domačega Izdejka vseh modernih slogov, p isebno i trdega in tudi iz mehkega lesa vedno v zalogi Izvršujejo se l.idi vsa stavbna mizarska dela. — Tvornicu le fcnđno delo! rrdplatov Itd. f9^a mtn»! Fren Škafar, stojn mizaisfro s pm sila. Ljtilrjaca, Rimska c 15. Parv9 vsr.kovrstno btee ščermino S8st! obli Tovarna & Šf^Wmw\$T~W SVfcžloS.gCa ovrainikc, 7a-Labilan*, PoMacsbt c?s!e It. 4 tnice in sraice Podružnic*: fieienbnrgova oifca 4.-- PODRUŽNICE: M/LBIBOH KOVO F^SSTG Gosposka nI. 35. Glavni irg siav. ■ I 2* i n&.|p^polne|fii! Največja za- B lega za vsakovrstno obrt od na- g vadnih do najfinejših oprem '-7 © ordka p Ljubljana, Sadna »lica ] ^ edinke« avtogrs-m sen sne, no^G ž. t. d. izvršuje točno umetni!ki savod za iitogrsf!!© ar 4 drug, LisiblisSi £esia pižnii ŽSL Ira prej5n|o Ližis^a^ oaiaink VI19 r rja obroke J« wa posodo! i N2js!oYite;ši nJantni !a haramiji : ?5rstor, StoU-hanimer, Halttmsnn. — Uglase.a^ o fn no-wI-i«jaijKai prav!!a stro^ov&]a6ka *n ceno- — "S EEflU^ bivši u^e:j DsCLu11t\| G:?sr. Matice, L|ubSjjf»av Kongresni *rg IS (pri nmski esrkfi). Strune vssh nst na fetah n Ma — Tetikauska aim. Littbliana, Uiriiartova yl- 5S. 7:;i:'lon 4!5 Fsitno-iskovni račsn 11.47,8 pievzema po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hi§, vil ter razne gos adarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkveni ostrešja, balkone, vrtne utce, verande ter razna druga vrtna aihi-tektoniČna d?!a. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, rrata, okna Ud. Za r^zne Industrijska stavba opozsr'sm zlaa!! na rr>c e patentirane nosilce za večfe pr.isto rszcet^ae od 12—50 m. — Paraa iskalca sfrot-&3 83eiav?ic;e. vnvi Me zamudite Tovarna »Lana* prodaja svoje izdelke iz garantirano pristne vo P3 neverietiio snimanih conah« Naprodaj so: MiU la atrafld svlirii ionska provrosts Jopice, Ssli, ncienioe 1. ft. cL Ker preostala zaloga ni velika, bo trajala razprodaja i- časa pri tvrdki ^i^fiLiBP Sto : i <:v- Mei Prešernova iilisa. ,ae#ia«v- Dovellajemo si aaznanitl, eln f© naš aovousfassov^eai z&70sS .5S1CVSWS»-Z..^ SABISA" s 30 asiSifoaf kron delniške glavnice pričel poslovati začasno v prostorla na Krekovem irga št. 10. Pezneie se preseli v lastno biso, Stritarjeva nliea št 7. Naš zavod se peča z vsem! v bančno stroko spađašečiml posli ter: sprefema vloge na knfižlce ia tekočI račan ter fia naSngodaefše etvestaje; eskometnie ia vnovčnje menice, čeke, kupone in izžrebane vre^aostae papirić; financira industrijska in trgovsfea podjetja; kapa|e ia prodafa vre&ROsti&s papirje, devize ti fafi denar; daje predajate aa vrednostne papirje ia na knjižne terjatve; prevzema vrednostne papirje v shrambo ia .oskrbo; izvršaje vsa borzna naročila; izdaja čeke in akreditive na banke v tezemstvu in inozemstva. V poslovni zvezi smo z največjimi amerskansksmš bankami ter smo ustanovili posebea amerikanski oddelek, kateri vnovčuje na našo banko Izstavljene čeke amerikanskih bank in posredne anovčenje čekov in nakaznic, izstavljenih na drage zavode. ti Upravni snet EH ■V m