american in spirit foreign i in language only AMERi SK aWoOMOYINA t J }0. 206 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, AUGUST 31, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. iJONCEM TEDNA 5, ds ' V°K' da Hitler ne pošlje e'l h 7 letal nad Aneli.i°> kot v» triu 6 Po mnenju vojaških e I °1) rnjakov ta> ker nima do" V e.' q |0lina in olja za motor- L- $ :e>' m' 6 težk°ča tudi ta, rt0! o]jn iz Nemčije voziti ga- ž6rtlj. olJe daleč v zasedeno dko(]Je 013 ttokavskem prelivu, ič t air, A6r nemška letala napa- ECris";J0 Angiijo. miif) lAJsr tudi Krn • * • • • ,ja lu«i Nemci zatrjujejo, __^ 10 a *S,° UniČili ogromno šte- ^shiii državni oddelek v (%fll attio ,ft0nU necenzurano aku-DU i sicer I"0 Zgubljenih letal No t6 -.0 strank- Kot ka" 4 ilj po *tevilke so Nemci izgu- klr*aam?s!etala za vsakega f^bii .Skega. Nemčija je |sti|.jf na3več bombnikov, ki «Na i Fat dražji kot navadna 1 ra z* Vzame štirikrat toliko J/ll letairaditi enega kot navad" JmJ^ania'. Kar se tiče poško-industrijskih naprav, i aib' ŠkJmci Približno prav to-KOde kot Angleži. .p sa R Miller iz Arkansa-* ' Prejjlmerava vložiti v sena- 1J i'odaja Noble, bivši po-' ' • Prert?'^ trgovskega ta j ni: | itn ase«ni'k ga' je 'Mfiierar f r Sle VRti Za taiN^a.me^tt M 'j diii ga II°Pkinsa, pa je ne- •'' ^iVi'^63" Noble prišel na jej ;Javo, da je za Willkiea. ^ ' Jej! X-LlKA^CI bodo v pred- t med dru-" Ston, 1 tudi t0- da -ie C 1 Pet č) ^0osevelt imenoval ln°. j6 ZH an°v v najvišje sodi-'"Jf to av in če bo služil is •••' bo imel priliko aiorj* i ' naJttianj še dva. Zelo i«J.j namreč sodnika ^ bjj CR*eyn0ldS' nil1 >t!lfRACIJA v Wash- , Sl na vse načine pri- ' i Usekal Zaceli rane' ki Jih o * nai,0 a demokratom čika- j k°nvencija. Na- p inli" Si je 0ni> ki ima otvo-inci.. Kov0l. na narodni kqn. Ni [0oblaščen, da uradno Vzidata o npminaci-\ 4 iSkK SlučaJn bi bil speak i^S^i bi moral ob vene, ^ J War,ec|sedn«kega kandi-o lWacea o nominaciji. •slciV e to " "ead si je izprosil, ^okrP°Veri komu drugemu. S5 . !Srev1J1e "amreč še vedno ^I^Mvf' da je Roosevelt | lacea ega republikanca i-^di lZa podPredsedniške-^ ata demokratske le bii Vo;,aška vežba, ki tv»v»} Je sprejeta v senatu in ,lce' v^PorJ poslanski zbornici, Caila od Roosevelta fiNosfi' da bi bila dežela v a , N v h f- d- r- -ic bil Stzl^ Ja obvezno vo-» Se , , ' tudi V mirnem ča- ^'L^V9!8 »P««!: o ft b da bo vpeljana v % *voi°fasu kake vrste ob ^ h. JaSka vežba." & So,- % 3 Hkft znano>da se ka- iCV1 •^esto Toronto pri- •■"' H AnJi 3a' če bi Hitler za-J^ov^bjo. Izbrano je že Za kraljevo druži^ 25 LET MED NEWBURsKIMI FARANI Jutri, 1. septembra, bo preteklo 25 let, odkar pastiruje v fari sv. Lovrenca g. kanonik, Rt. Rev. J. J. Oman. Njegovo prvo delo v vinogradu Gospodovem je bilo pri fari sv. Vida v Clevelandu. Od tam je bil pa premeščen za župnika k našim vrlim newbur-škim rojakom. 25 let v našem življenju je že dolga doba. Prvih 25 let sicer ne, če se šteje od rojstva, toda od dobe pa, ko postane človek zrel mož, je pa 25 let že polovica življenja. Zato tudi lahko rečemo, da ;ie priljubljeni g. kanonik Oman preživel polovico svojega življenja med Nevvburžani. Koliko je v tem času zanje storil, vedo najbolje sami. Da ni storil malo, je dokaz to, da ga imajo radi kot svojega dobrega očeta, kot svojega spoštovanega voditelja, najsi bo v dušnem ali narodnem oziru. Za svoj srebrni jubilej je g. kanonik Oman dozidal krasno cerkev, ki bo trajen spomenik njemu, pa tudi dobrim p.ewburškim faranom. Vsi, g. župnik in farani so mnogo žrtvovali, da so mogli postaviti tako krasen božji hram. Ponosen je nanj g. župnik, ponosen je nanj narod. Pozabljene so žrtve, pozabljeno trudapolno delo. Ob 25 letnici pastirovanja v fari sv. Lovrenca g. kanoniku Omanu iskreno čestitamo, želeč mu še dolgo vrsto let plodosnega dela med slovenskim narodom, čestitamo pa i faranom sv. Lovrenca, ki jim je1 božja roka naklonila tako vrlega dušnega in narodnega voditelja. Bog Vas živi, g. kanonik! ---o- če bo vlada zasegla industrijo, potem bo slabo za delavske unije, pravi kandidat Willkie V svarilo Večina naših ljudi, ki so se podpisali na listine za kandidate komunistične stranke ni vedela, kaj je podpisala.} V največ slučajih so jim rekli, naj se podpišejo proti vojni. In seveda, kdo ni proti vojni! Gotovo se spominjate, da smo svarili pred nekaj meseci, da se pobirajo med našimi ljudmi podpisi. Svarili smo, naj nihče ne podpiše, če ne ve zakaj. Zapomnite si za bodoče tole: ne podpišite nikdar, če natančno ne veste, kaj podpišete, zlasti pa še ne, če osebno ne poznate človeka, ki vas nadleguje za podpis. Ogrska dobi sedaj Sedmograško Rushville, Ind. — Predsedniški kandidat Wendell L. Willkie je udaril po amendrnentu, ki ga je senatna zbornica sprejela obenem z predlogom za obvezno vojaško vežbo. Dodatek daje predsedniku polno moč, da zaseže vse tovarne in industrijo, če se mu zdi to potrebno za izvršitev programa za narodno obram-■bo.-To,, pra^i .VVjUVia, hi ustavilo normalno razvitje industrije, po-v^č^b bi sedanjo kr'izo in povzročilo še večjo brezposelnost. Če''bo vlada žašegla Vse, to je \*š potegnil z mestno administracijo, ki bi rada vpeljala sistem kot smo ga imeli lansko leto, da smo plačevali pri vodnih računih. Ker se bo potrebovalo okrog $750,000, bo prišlo prav malo na Romunska se je morala udati pritisku Italije in Nemčije, da odstopi Sedmograško. Italija in Nemčija bosta pa garantirali Romunski, da bo varna pred Rusijo. NOVA OGRSKA MEJA JE SAMO 100 MILJ OD GLAVNEGA MESTA ROMUNIJE se je vlada podala, toda pomagati si ne more. Vršilo .se je nekaj demonstracij, toda policija je ljudi razgnala. Poroča se, da so se pogajali zastopniki Ogrske in Romunske, ob navzočnosti italijanskega ministra Ciana in nemškega ministra von Ribbentropa včeraj vso noč. V istem času je pa imel sejo romunski vladni kabinet, ki je moral dati svojemu zastopniku dovoljenje, da podpiše pogodbo z Ogrsko. Dolgo niso prišli do sporazuma. Ko se je že delal dan, je dobila romunska vlada samo deset minut še časa, da se odloči. In predno je preteklo teh deset minut, je romunska vlada telefonirala svojemu zastopniku na Dunaj, da naj podpiše zahtevane pogoje. Romunska, ki je imela po svetovni vojni skoro 20 milijonov prebivalstva, ga je zdaj odstopila skoro 7 milijonov in sicer Rusiji, Ogrski in Bolgarski. Dunaj, 30. avg. — Ko sta Italija in Nemčija garantirali Romunski, da bodo ostale njene sedanje meje z Rusijo nedotaknjene, da bodo ostale za stalno nove meje med Romunsko in Ogrsko ter med Romunsko in Bolgarijo, kakor jih bodo določili zastopniki, zbrani na Dunaju, se je romunska vlada podala in odstopila Ogrski, 21,235 štir jaških milj T r a n s i 1 v a n i j e. Toda romunska vlada se je podala šele potem, ko je dobila ultimat od Italije in Nemčije, da naj se poda, ali pa bo čutila posledice. Kot se poroča, si prebivalci tega ozemlja lahko sami izvolijo, če hočejo iti pod Romunijo, ali pa ostanejo pod Ogrsko. Toda odločiti se morajo v teku enega leta. Romunska je odstopila Ogrski j nekako polovico Sedmograške. Narod v romunskem glavnem mestu je zelo nezadovoljen, ker London. — Francoske kolonije Kamerun, Kongo in Chad so se pridružile Angležem, kot naznanja francoski general de Gaulle, ki načeljuje ustaški francoski vladi v Londonu. Tako se je pridružilo Angležem več kot en milijon štirjaških milj afriškega ozemlja, s čemer se je odprl za Angleže koridor od južnega Atlantika do italijanske Libije v severni Afriki. Na ta način ima Anglija odprto zvezo po suhem od Atlantika do Sredozemskega in Rdečega morja. S tem si je Anglija tudi zasigurala odprto pot, da lahko napada vsa itali- Cerrezin ml. odlikovan Dick Cerrezin mlajši, sin Mr. Michael Cerrezina, bivšega jugoslovanskega konzula v Clevelandu in odličnega hrvatske: ga odvetnika, se je izkazal, da bo velik športnik, prav kot je njegov oče, ki, je znamenit dalmatinski ribič. Dick pohaja janska posestva v Afriki iž neposredne bližine. Anglija ne bo dobila tukaj na razpolago samo domačine za armado, ampak je tukaj nekaj bojnih letal. Splošno se sodi, da je postavljen za vrhovnega komisarja tega teritorija francoski general Larminat, ki je prej poveljeval francoskim četam v Palestini. Francoska vlada v Vichy, Francija, ki je obdolžila Anglijo, da je podnetila revolucijo v afriških kolonijah, je odstavila governerje v kolonijah Chad, Kamerun in Novi Kaledoniji. hišne posestnike. Poroka V pondeljek 2. septembra ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Rose Makše, hčerka Mrs. Makše iz 1095 E. 67th St. z Mr. Valentin Petač iz 15221 Lucknow Ave. Vsi prijatelji so vabljeni. Na poročno potovanje bosta šla v Chicago in Milwaukee, kjer bosta obiskala sorodnike. Vse najboljše v novem sta- čez poletje v Culver vojaško akademijo v Culver, Ind. V tekmi pri streljanju je dobil zlato medaljo, Narodna puš-karska zvpza mu je podelila nagrado za ostrostrelca in odlično priznanje je dobil pri šol- skih izkušnjah v mornariški, vojaški in atletski vedi. Dick je visok 6 čevljev in en palec ter tehta 170 funtov. Naše čestitke Dicku in staršem! Poroka v West Parku Danes ob devetih se poročita v cerkvi Marijinega Oznanenja v West Parku gdč. Alice Weiss, hčerka Mr. in Mrs. Michael Weiss iz 12619 Kirton Ave. in Mr. Edward Vidmar, sin Mr. in Mrs. James Vidmar iz 1213 E. nu. Vaje Slavčkov Pevske vaje Slavčkov se bodo vršile sedaj v nedeljo namesto v četrtek. Zato se prosi starše, da pošljete otroke na vaje v nedeljo dopoldne ob desetih. Kakor veste, se vrši koncert 6. oktobra, zato se prosi pevce, da se redno udeležujejo vaj. Mr. Traven je že boljši Mr. Max Traven, pomožni glavni tajnik SDZ je srečno prestal operacijo v St. Lukes bolnišnici in obiski so že dovoljeni. Zdravje se mu rapidno vrača in upa, da bo zadnje dni prihodnjega tedna že zapustil bolnišnico. Na haja se v sobi 104 West. Nov grob V petek je preminila po dolgi in mučni bolezni Frances Ster-le, rojena Kotnik, po domače Županja Franca, stanujoča na 1121 E. 66th St. Tukaj zapušča dva sina, Johna in Antona in hčer Mary, omoženo Hrova-tin in veliko drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Gornje jezero, fara Stari trg pri Rakeku, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 20 let. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 10:45 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalva-rijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Poroka Danes ob enajstih se poročita v cerkvi sv. Jurija na 6527 Superior Ave. Miss Albina Gaidelis in Mr. Frank Primožič, sin Mr. in Mrs. Frank Primožič iz 1105 E. 66th St. Mladi par bo stanoval na 1131 Norwood Rd. Prijatelji 60th St. Vse najboljše v novem stanu! Zadušnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida peta sv. maša za pokojnim Edward Možek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. in znanci so vabljeni v cerkev. Pozdravi iz Minnesote IzEveletha pošiljajo pozdrave znancem in prijateljem v Clevelandu: Jos. Mohar, plumber, dr. V. Opaškar in deputij šerif Joseph Gornick. Francoske kolonije v Afriki so se pridružile Angliji, kar je velik udarec za Italijo in Nemčijo "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 61X7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zia Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^gff§§^83 No. 206 Sat., Aug. 31, 1940 Letošnji delavski dan V pondeljek bomo v Zed. državah praznovali Delavski praznik. Za one, ki so zadnje čase začeli zopet delati po dolgih letih in morda celo z boljšimi pogoji, bo letošnji Delavski dan pravi praznik. Za one pa, ki že polnih deset let čakajo za kako delo; bo tudi letošnji Delavski dan navadni dan pričakovanja, ali pa dan popolne resignacije in odpovedi na boljše čase. Zadnjih deset let smo se na vsak Delavski praznik tolažili, da bo drugi lepši in boljši za delavstvo. Vsak dan smo pričakovali in upali, da se bodo obrnila kolesa v tovarnah, da bo dobil delavec zopet svoj pošten kos kruha. Ko smo leta 1932 izvolili novega predsednika, smo se oddahnili po par letih krize in si rekli: najhujše smo prestali, z novo vlado bodo nastopili boljši časi! Toda meseci in leta so tekla, a tovarne so ostale zaprte. Vlada je začela dajati relif in začela izdajati bilijone dolarjev, da se je delavstvo rinilo naprej, tako nekako med življenjem in smrtjo. Blagrovali smo vlado za to podporo, kakor nam bi vlada dajala iz svojega žepa. Pa ni! Dajala je nazaj samo denar, ki je bil poslan v zvezno blagajno od davkoplačevalcev. Pa ni tega ne vsega. Vlada je dala narodu morda komaj pol dolarja za vsak dolar, ki smo ga dali vladi za upravo dežele. In ker ni bilo tega denarja dovolj, se je začela vlada dol-žiti. Zadolžila se je za bilijone dolarjev tako, da je zdaj dolžna že ogromno vsoto $49,000,000,000. Ni treba misliti, da bo to, kar smo dobili v teh časih brezdelja od vlade, pozabljeno. O, ne! Vse to bo treba plačati vladi zopet nazaj. Plačali bomo mi, plačevali bodo naši otroci, plačevali bodo še naši vnuki in pravnuki. Torej to, kar smo dobili v teh letih od vlade, nam je bilo Skmo posojeno in naši zanamci bodo morali to plačevati z obrestmi, da bodo to krizo zadnjih deset let še bolj grenko občutili kot smo jo pa mi. Priznati moramo, da je kongres za časa RooseVeltove .administracije napravil mnogo postav v korist delavca. Toda v večini slučajev to ni imelo dosti pomena, ker delavec teh izboljšav ni mogel občutiti, ker je bil brez dela. Če je pa delal pri WPA, te izboljšane postave niso imele nobenega pomena zanj. Zato bi bilo, po našem skromnem mnenju, boljše ,če bi bila vlada gledala, da bi se bilo odprlo delo, da bi se bila zavrtela kolesa v tovarni in tedaj bi bil delavec šele okusil boljše delavske razmere. Delavcu nič ne pomaga, če vlada napravi postavo, da mora biti mezda delavcu $10.00 na uro, če pa sedi doma za pečjo. Tako dolge krize, kot smo jo imeli zadnjih deset let in jo še vedno imamo, še ne pomni zgodovina Zed. držav. Bile so tudi prej krize, pa so bile v enem, dveh letih končane. Zdaj pa nič in nič, ne gre, pa ne gre. Danes imamo prav toliko brezposelnih (WPA ne računamo za zaposlenost), kot smo jih imeli leta 1932. Zadnje čase se je začelo nekoliko boljše delati. Pa to ni prava doba zaposlenosti, ampak je umetna. Začeli smo izdelovati orožje in municijo po naročilu vlade. Pravimo, da je to umetno in tudi je, ker bo tudi zdaj vlada dala denar za mezdo. Kongres je na priporočilo predsednika odobril deset bilijonov dolarjev ža obrambo. Ta denar bodo morali do zadnjega centa plačati davkoplačevalci, to se pravi; ves narod. Nekateri direktno, drugi indirektno. Torej zopet kupujemo kruh za svoj lastni denar. Kdaj bo temu konec, kdaj bomo začeli služiti denar, ki ga bodo plačale industrije za prodano blago? Kadar bo prišel tisti čas, bomo šele lahko rekli, da je minila kriza. Dokler si bomo pa izposojevali denar, da si kupimo kruh, toliko časa ne bomo prišli nikamoy, toliko časa ne bo prišlo blagostanje v deželo. Kadar bo svetovni trg vprašal za ameriško blago, kadar bo delavec zaslužil svojo pošteno mezdo v tovarni, bo pro-speriteta v deželi. Delavec bo imel denar za svoje potrebščine, kupoval bo in plačal. Tedaj bo oživel tudi mali trgovec, ki je glavni steber dežele. Delavec, farmar in mali trgovec, to so trije stebri, ki vzdržujejo deželo. Kadar ne eden ne drugi teh ne dobi potrebnega denarja, farmar ne za svoje pridelke, trgovec ne za svoje blago, delavec je brez dela, potem je gorje v deželi. In gorje nam je bilo zadnjih deset let. Vlada je hotela pomagati farmarju, pa mu je dala milijone dolarjev za odškodnino, da ni redil prašičev, da ni se-jal pšenice ne koruze. To je bilo napravljeno z namenom, da oi ne padla cena pridelkom, če bi jih bilo preveč. Pa kaj pomaga farmarju visoka cena, če pa ni kupca. Delavec je bil pa še bolj prizadet, ker ni zaslužil nič, ali par centov pri WPA, cene živilom pa visoke. Nam pa nikakor ne gre v glavo, da je vlada plačala farmarjem milijone dolarjev, da niso redili prašičev, da niso ob-sejali polja. Po našem mnenju bi bilo pa boljše, če bi vlada dala farmarjem iste milijone za razliko v tržni ceni, namreč, če bi moral dajati farmar pridelke pod ceno, naj bi mu vlada plačala razliko, pa bi vlado to ne stalo nič več kot jo je, a delavec bi pri tem v takih slabih časih kupoval potrebščine poceni. Tako bi bila farmar in delavec zadovoljna. Dalje ne moremo razumeti tudi tega, da mora ameriški delavec plačati za svojo domačo ameriško pšenico ali druge pridelke več, kot pa plačajo za isto v inozemstvu. Če greste, na primer, v Anglijo, boste tam lahko kupili ameriško pšeni- ............................| j BESEDA IZ NAIOBJL co ceneje, kot jo morete pa kupiti doma v Ameriki. In to je tista pšenica, ki jo je vlada prekupila. od farmarjev. Take vrste kupčija ali ekononfiija ali državništvo nam ne gre v glavo in ga ne moremo razumeti. Menda mora tako biti, ker tako pravi vlada, a narod kljub temu ne razume: zakaj so visoke cene za živila, in da vlada celo plača za to, da niso cene prenizke! Narod ne more razumeti, zakaj vlada prodaja živila v inozemstvo ceneje kot jih moremo kupiti doma, ko je vendar narod, ki vzdržuje vlado. Po našem mnenju ni treba pomagati ne flarmarju, ne delavcu ne trgovcu. Treba je samo zavrteti kolesa v tovarnah in delavec, farmar in trgovec si bodo sami pomagali in se sami pošteno preživeli. Riba smrdi pri glavi, industrijska dežela pa kot je naša, je, odvisna za življenje pri glavi, to je industriji. Naj vlada začne delati roko v roko z industrijo in radostno bomo praznovali Delavske dneve pri polnih skledah, v katere ne bo nametala vlada miloščino, ampak si bo delavec sam nakupil svoje potrebščine. Od podružnice št. 3 SMZ Vsem članom naše podružnice se naznanja sklep naše zadnje redne seje, ki se je vršila 2. avgusta in sicer, da se udeležimo slavnosti podružnice št. 10 Slovenske ženske zvezei v nedeljo 1. septembra, ko bodo dekleta "Frances Sušel Cadets" blagoslovile novo bandero. Ker so naše sosede in ker so nam že večkrat napravile kakšno uslugo in nam bodo tudi v bodoče, torej storimo tudi mi svojo dolžnost. Pridite ob dveh v nedeljo pred Slovenski dom na Holmes Ave. da se pridružimo paradi z drugimi skupinami. Pokažimo, da smo res člani in da se zavedamo svoje dolžnosti. Torej to za v nedeljo 2. septembra v Collinwoodu. V nedeljo 8. septembra pa gremo v Euclid, kjer bo tam podružnica št. 32 SŽZ obhajala 11 letnico svojega obstoja. Torej skrbimo, da bo tudi naša podružnica št. 3 SMZ zastopana na tej prireditvi, če hočemo, da bodo prišle tudi ženske k nam, kadar bomo imeli kaj podobnega, kar bo gotovo. Obenem vam tudi naznanjam, da bo prihodnji teden redna mesečna seja in sicer 6. septembra ob pol osmih v navadnih prostorih. Pridite gotovo, ker moramo urediti glede naše veselice, ki se vrši 19. oktobra. Poleg tega pa je še več važnih zadev. Z bratskim pozdravom, Joseph Hočevar, preds. -o- Jesen se bliža Poletje se bliža h koncu z največjo naglico, zato pa sedaj ljudje porabijo vsako priliko, da se še nekoliko razvesele v prosti naravi, predno nas požene zima za peč. Zato pa smo se tudi članice podružnice št. 49 Slovenske ženske zveze odločile, da priredimo izlet na prijazno Stuškovo farmo v Wickliff, Ohio in se tam prav pošteno razvedrimo. Tudi naše mlajše, od našega vežbalnega krožka, so nam obljubile, da nas bodo presenetile s svojim prvim nastopom. Torej upam, da ne bo nobene članice, ki bi se ne udeležila tega izleta. Na tem izletu si bo-1 ste lahko ogledale lepo posteljno pregrinjalo, katero bo nekdo dobil za samo 10 centov. Pa še nekaj bo, a to pa naj ostane tajno. Veste, kaj je Jaka pisal v soboto v svoji koloni o tisti rojakinji, ki si vsako jutro zdravi na soncu svojo nožico. Jože Po-grajc, pa ne bodi nemaren, jo pa vbere vsako jutro gori in doli po St. Clairju firbec past. Pa kakor se sliši, se mu še ni posrečilo najti tisto okno, kjer noga ven gleda. Vidiš Jože, kako ga lomiš! Če je Jaka rekel, da pojdi proti 70. cesti, tedaj je mislil ravno nasprotno smer. Saj vendar veš, da ti Jaka ne bo povedal po pravici. Je že tako, da je povsod "foušarija" vmes. Jaz sem imela* pa malo več sreče. Veš Jože, lista rojakinja je zvedela, da bomo imele članice podružnice št. 49 SŽZ pik- nik. Brž me pokliče na telefon, če je res. "Seveda je res," se odrežem. "Potem boste imele pa gotovo lepo vreme," me vpraša. "Šur da bo, če ne bo šou dež," ji hitro obljubim. "Če je pa tako," mi pravi, "bom prišla pa na farmo tisti dan, se bo že našel kakšen lep prostorček, da si bom lahko sončila svojo nogo, ker v Clevelandu je itak vedno dež." Vidiš Jože, kako lepo napeljavam vodo na tvoj mlin. Sedaj ti ni treba nič' drugega kot da prideš na piknik v pondeljek, 2. septembra, to je na praznik vseh delavcev in pripelji s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Zvedela sem, da imaš sedaj "vekejšen," morebiti bi mi napravil uslugo. Pojdi krog vseh članic Slovenske ženske zveze in povabi vse na naš piknik. Če se boš dobro obračal, ti bom že malo pomižiknila, kadar bo tista ljubka rojakinja v bližini. Jože! Če boš tudi moške kaj vabil, bodi zelo previden, saj veš, kako je. Pa Jakata nikar ne pozabi, sicer boš imel z njim malo "trubel," Frank je malo boljši, pa ne dosti. Pozdrav in na svidenje v pondeljek na pikniku! M. S., predsednica št. 49 SŽZ. Posnemajmo ga! V nedeljo, 18. avgusta se je Frank Stemberger pripeljal na novo mašo, kakor se tudi druge nedelje rad pripelja k maši, posebno sedaj, ko imamo novo cerkev. Pred cerkvijo me ustavi in reče: "Ti, vse je dobro v novi cerkvi, le obešalnika ni." Jaz sem se pa vstrašil in ga vprašal, kdo neki je tak zločinec v fari, da bi se ga moralo obesiti. France pa takoj malo hud in pravi: "Ma strela, ti me ne zastopiš. Jaz pravim, da je treba obešalnike za klobuke v novi cerkvi. Za klobuk sem dal $5, pa ga moram na tla položiti. Tu imaš 50 centov in mi preskrbi v cerkvi obešalnik za moj klobuk." Veš France, zopet si mi naredil sitnosti.' Za vse moške, ki prihajajo v cerkev, mi nikakor ni mogoče dobiti obešalnike za 50 centov in nekateri pa prihajajo še celo brez klobuka. Vidiš, samo za tvoj sedež pa ne vem. Po mojem mnenju bi bilo najbolje tako, da vsak, ki ima klobuk, naj bi storil tako kakor je France Stemberger in bi daroval 50 centov, pa bodo takoj obešalniki v klopeh. Mislim, ker radi čitamo dopise, ki jih piše France s hriba, pa ga še v tem posnemajmo. On je dal 50 centov, jaz sem primaknil še 50, tako da imam že en dolar. Kdo bo prvi? Vse take prispevke sprejemam jaz in vsi cerkveni odborniki, seveda so pripravljeni sprejeti tudi v župnišču. Ko že pišem o obešalnikih, naj omenim, da naše žene kaj rade prisede j o na moško stran v cerkvi. Se reče, saj nisem proti temu, če žena prisede k meni, to mi je še v čast, da se me ne sramuje. Vendar pa mislim, da katere žene in dekleta bodo hotele sedeti v cerkvi med možmi, bodo morale tudi prispevati za obešalnike za klobuke, čeprav ženske v cerkvi ne vzamejo klobuka z glave. Moška stran je za moške, tako je rekel France in katere bodo hotele sedeti med nami, bodo morale trpeti iste stroške kakor jih bomo mi moški. Saj to je res malenkostna vsota, 50 centov pa sedeti na moški strani. Upam, da ne bo zato nobene zamere pri naših boljših povolicah in bomo že tako uredili, da bo prav. Pozdrav vsem faranom! J. Resnik. -o- Pevska akademija za kanarčke V Budimpešti živi menda eden najbolj nenavadnih pedagogov na svetu in to je, Pavel Fodor. Ta učitelj petja poučuje namreč kanarčke pravilnega in umetnega petja. Kakor trdi ta mož, tudi žvrgolenje in melodije kanarčkov zahtevajo pouka. Njegova naloga je, da spreminja krilate pevce v prave zvezdnike. Temeljna zahteva pri pravilnem petju je pravilna izgovorjava glasov in to velja za kanarčke prav tako kakor za ljudi. V prvem razredu Fodorjeve-ga zavoda stoji instrument, ki je napolnjen z vodo in ki proizvaja globok, temen, čist zvok, kakršnega poznamo iz petja dobrih kanarčkov. Ob tem instrumentu dobivajo drobne ptice prvo stopnjo učenja in nato morajo s svojim učiteljem skozi vse nadaljnje stopnje izobrazbe. Tako šola Pavel Fodor, ki posveča že 20 let vsako prosto minuto svojim malim prijateljem, gojence, ki so mu jih zaupali, spreminja v dovršene pevce, zato ga pa tudi upravičeno imenuT jejo "profesorja pevske akademije za kanarčke." Iz svoje dolgoletne prakse've'povedati veliko zanimivega. Svojemu obiskovalcu pripoveduje: "Vidite, tu je samica, ki je že dolgo časa nedostopna. Nekega dne pa sem opazil, da mora 'mladi dami' neki gost mojega konservatorija posebno ugajati. Glas nekega, na zunaj malo opaznega samca, je moral zbuditi njeno zanimanje. Poskusil sem in izpustil samca v kletko te nedostopne samice. Nekaj časa ga je ogledovala z nekim nezaupanjem, ko je pa cdprl svoj kljun in začel žvrgo-leti najslajše melodije, je postala nenadno mehka in prikuplji-va. Ta samec si je bil s svojo čarobno pesmijo popolnoma osvojil njeno srce." IZ PRIMORJA —23. julija je umrla v Idriji po dolgi in mučni bolezni Ivanka Lapa j ne, posestnica, v visoki starosti 77 let. Bila je zelo zavedna Slovenka, ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, od katerih naj omenimo le našega rojaka Iva Lapaj-neta, urednika mariborskega "Večernika" !in pred kratkim umrlega ekonoma Franca Lapa j neta. —Umrl je čudaški samotar. V Kanalu ob Soči je umrl, star 60 let, Anton Magajna. V svojih mladih letih se je veliko potikal po svetu in je s konji me-šetaril tudi po Bosni, zadnja desetletja je pa preživel doma, kjer je bil splošno znan kot čudaški samotar. — V Srednji Kanomlji je umrl Franc Velikonja. Veselil se je, da bo v novembru praznoval svojo zlato poroko, pa ga je smrt prehitela in ga odtrgala družini! — V Sp. Idriji je zaspal v Bogu Ignacij Lampe, nekdanji občinski odbornik; dočakal je 80 let. — Smrt znanega trgovca. V četrtek, 13. junija, smo v Gorici spremil: k zadnjemu počitku gospoda Ignacija Savinga, ki je lllllllll|jllllllllll verjamete al' pa ne iiiiiiniiiiiiiiiiiii Prisiljena ženitev l. Grčar je gospodaril na Ravnah na obsežni enotni kmetiji dobro uro nad dolino. Imel je toliko zemlje, da je redil po trideset glav živine, staro in zgara-no tovorno kij use in poleti do sto ovac. Imel je sedem poslov, med katerimi je stara Barba že trideset let vodila gospodinjstvo namesto rano umrle žene. Od šestih otrok sta ostala Grčarju samo dva sinova: Matej in Tadej. dosegel visoko starost 85 let. Bil je doma iz Bilj. Po poklicu je bil mehanik in puškar. Svoje obrti se je naučil v Budimpešti in je mnogo potoval. V osemdesetih letih se je naselil v Gorici in bil družabnik znane tvrdke Savnik & Dekleva. Bil je izvežban obrtnik in podjeten trgovec, poleg tega pa zaveden narodnjak in prijeten družabnik, ki je zelo rad stresal svoje dovtipe in skrbel za smeh. Ustvaril si je širok krog prijateljev in znancev. V povojnih letih se je trgovsko malo udej-stvoval, zadnja leta se je pa popolnoma umaknil v zatišje svojega doma. Pri svojih kratkih sprehodih je pa skoro do zadnjega bil še vedno dobre volje in je povedal kako šaljivo. V nedeljo 9. junija ga je zadela kap, kateri je podlegel. —Poroka. V župni cerkvi pri Sv. Luciji ob Soči sta sklenila dosmrtno zvezo g. Maks Ko-mac, posojilnični knjigovodja v Gorici, in gdč. Jadviga Taljat iz znane mostarske družine. Poročil ju je ženinov brat g. Vlad-ko Komac, župnik v Ponikvah Pri sv. maši je ubrano prepeval priznani svetolucijski cerkveni pevski zbor. —V vojnem času mora biti civilno prebivalstvo disciplinirano. To potrebno in umestno pravilo čitamo zadnji teden ponovno v časopisju in v razglasih oblastev. Kolikor se sami lahko prepričamo in kakor posnemamo po listih, se prebivalstvo Julijske Krajine točno pokori vsem disciplinarnim in varnostnim predpisom. Javnii lokali so povsod že ob 11. uri zvečer zaprti. Vsa mesta in tudi podeželje vestno sledi navodilom glede zatemnitve in je ponoči res vsa dežela pogreznjena v temo. Le tu pa tam zasveti bleda lučka kakega samotnega kolesarja ali pa motijo temino zastrte luči brzečega avtomobila. Vsa poslopja so do kraja zavita v temo in le po glavnim mestnih ulicah in na važnih križiščih je nekoliko razsvetljave. V jasnih nočeh dela samo neugnana ponočeval-ka luna uporno izjemo: ona mirno sveti in je brezbrižna za varnostne odredbe in vojni me-tež. Ko je imel Grčar sedet« žev na hrbtu, ko je iiamreC j nil sedemdeseto leto, jih Matej, najstarejši štiri inj deset, Tadej pa štirideset J^ oba sta bila še samska, vzrok tega samskega stanji Ko pri starem Grčarju. Ta «J 'PH ni imel samo škarij in P' ! Zl'l ampak tudi glavo — in 7 drenova grča trdo hribov^1 C] vo. Njegov izrek je bil; ed rečem, stoji kot hrast!" ^ nič rekel, si ni smel nih^ e> ti, lotiti se česa na-svojo le kako misel o tem izrszlj! vUe svojega sedemdesetega j* ^ stari ničesar rekel, da naJ! izmed fantov oženi, in ta" e| di nista rekla ničesar. ^ Tadeja nič manj srbelo k"; ®ni tev. Na samotni hribovs^ *J, ti j i je postal tudi sam zel0| ten in odljuden in nič m" r zročalo večje muke, k®, moral občevati s tujimi'^ , 0 z njimi govoriti ali jim . jati. Ker pa so take stf* J®1 sklepanju zakonov nujny j 0 ne, ga je že pri sami nHs ^ ^ Zi nitev oblil kurji pot P0' J Matej se je sicer z misM lh nitev večkrat bavil. To^J ^ a ni oče o tem nič rekel, J® čisto brezpomembna m15' t bilo brez smisla, da bi ^ .fltl] zinil. In Matej je ^ vztrajneje, ker tudi ni • govornik. , Sedaj pa so se pojavi'1 Jn rem Grčarju nedvomni Jv vodenice in spoznal je s,1„ f ,e ko je bila ura. Namig"1; daj nekega dne s vojen1 v,., rejšemu in rekel: jj : bif "Matej, čas bo, da se0" « "S kom pa?" "To moraš sam vedCt fIjši lji pripravno žensko v i^' meni bo prav." ^ S tem je bilo vse tf>\ te ' pri kraju. Matej je h°. ^ dni zamišljen okrog, P° j ^ capljal nekega večera • ^ Prišel je pozneje kot s'c , y in naslednje jutro je J'e u ^ mu: , Kaj "Oče, imam žensko z" ^ "Katero pa?" ^ Sni b "Kramarjevo hčer ^ ty^ "Kramarjevo hčer• . Je ^ jevo Ceno!" se je mj^ »al, ( "kaj nisi našel druge- 'o^j, jeve Cene ne maram,, ta mi ne pride v trdno kot hrast!" ( -e eri Mateju je pognalo K1", Nekaj časa je molčal y so mu prišle počasi 1^ besede: 'A^ "Tudi prav. če ni ^ tem pač moramo Pu ^ S tem je bilo zopet * jenje končano. MateJ . Ti j neumorno kot prej od ^ tra do pozne noči 118 ' P gozdu. Niti najmanj j spoznati, da se je kaj "a ^ di ni pokazal z noben11*,, ^ ne v besedi ne v deja> misli na ženitev. ič£z Se je vzela Kramarjeva ^ ta v Podbregu. ^ njene poroke je stV1 pet silil: ^** (Dalje prihod^ ^ PERSON/* Na razpolago za financiranje nakupa # avtomobila # gospodarskih predmetov Za: 0 družinske in hišne potrebščine 0 popravo posestva 9 plačilo zavarovalninske premije # poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba' da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO' 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo B«1; SVOSK FUNERAL HOM Pogrvbi se lahko naroče za vsako ceno, ki jo zmorete AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD ,e. 478 E. 152nd Street KEniH«" NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ lit, <1 jittt jih, H ■Jati »n. ioVi ij OVi >n iii orjj ,V iN ^ i V K h k H z, si m%, % Soba se odda Odda se soba za enega ali dva fanta. Poseben vhod. Vprašaj-te na 5805 Prosser Ave. (206) Zelo lepa prilika! Ker hočem zapreti svoj zemljiški urad v Clevelandu, nudim v prodajo zadnji* dve hiši. Ena se nahaja na Pasnow Ave., blizu 185. ceste in je za 1 družino. Ima parlor, sončno sobo, jedilnico, zajtrkovalno sobo, kuhinjo, spalnico, toilet, povsod trd les, kamin; v 2. nadstropju 2 spalnici, kopališče, mnogo shramb za obleko; pod hišo velika klet, shramba za sadje in premog in pralnica. Ta hiša bo prazna 1. septembra. Druga hiša je na Monterey Ave., ima 7 sob, spalnico in kopalnico v 1. nadstropju, 3 spalnice in kopalnico v 2. nadstropju; kamin, zajtrkovalno sobo in kuhinjo; trd les spodaj in zgorej. Zelo ugoden kup, kdor more dati $1,500 gotovine takoj za eno ali drugo teh hiš. Pišite na Chas. A. Gardner, 111—2nd St. N. W., Barberton, O. (206) Proda se Nova moderna hiša s 5 sobami in sončno sobo; garaža. Cena §5,600; 20% takoj, ostalo po bančnih pogojih. Lastnik je na 21400 Goller Ave., Euclid, O. _*--(206) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, ki ima 6 sob, se nahaja v bližini cerkve in šole; jako nizka cena; slovenska okolica. Vprašajte na 20421 Arbor Ave. (206) Odda se soba Poštenemu fantu se odda soba s hrano ali brez hrane. Poizve se na 1205 E. 60th St. (207) LJUBITELJ.JEM GODBE! VICTOR RED SEAL plošče sedaj znižane v ceni $2.00 plošče sedaj .........'............................................. SI-«0 $1.50 plošče! sžd« ..:;:...........................«•«« $1.00 plošče, sedaj ........................:.......VSo 75c BLACK LABKL, sedai 50c M E R V A R'S G919 St. Clair Ave. ENdicott 3628____ Lepa prilika Naprodaj je dobro situirana grocerija in mesnica na vzhodni strani mesta. Proda se radi bolezni. Nahaja se v slovenski naselbini. Kdor se zanima za to, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. (aug. 27, 29, 31) je dobil pred letom dni pri neki avtni nesreči. Zapušča ženo in 13 otrok. — Dalje je tamkaj umrl Avguštin Hočevar, star 56 let in doma iz Savinjske doline. V Ameriki je bil 27 let in zapušča pet sinov in dve hčeri. Bear Creek, Mont. — Pred kratkim je v bolnišnici v Bil-lingsu umrla Prances Petrič, stara 65 let in doma iz Rašice pri Velikih Laščah. Tukaj zapušča moža, dva brata in sestro, drugo sestro pa v starem kraju. izWmovine — Trbovlje. Na najlepšem prostoru sredi rudarskih kolonij poleg gasilskega doma postavi TPD otroško zavetišče, za katero je namenila vsoto en in pol milijona dinarjev. Pri naraščajoči draginji pa bo treba še dodati. V načrtih je predvideno, da bo prostora za popolno oskrbo 25 sirot, za 75 otrok pa dnevno zavetišče, kadar so starši čez dan zaposleni in otroci brez nadzorstva. In industrijskih krajih sploh in prav tako v Trbovljah je posebno vprašanje otrok na cesti, ki ves dan brez varstva pohajajo okoli. Tukajšnja Vincencijeva konferenca je načela to vprašanje in tudi banovino prosila za pomoč pri rešitvi te pereče zadeve, a je vedno manjkalo gmotnih sredstev. Sedaj pa je to stvar TPD širokogrudno rešila, da bo sama postavila in vzdrževala prepotrebno otroško zavetišče s sirotišnico. Dela za stavbo so razpisana in z gradnjo samo pa se začene takoj začetkom julija in rudnik že do-važa potrebni gramoz na stavbni prostor, tako da je verjetno, da bo stavba v glavnem letos dovršena in morda že izročena svojemu namenu, v veliko korist naši mladini, a tudi lep spomenik podjetju. — Podlegel poškodbam. Kakor smo svoj čas poročali, se je dne 16. junija pripetila na Pečici pri Poljčanah prometna nesreča. Iz Rogaške Slatine je peljal z avtomobilom mariborski mehanik Rupert Draksler v Maribor, iz Zgor. Gabernika pa se je peljal proti Podplatu na motornem kolesu 26-letni šofer Martin Jagodic, za njim pa je sedel njegov polbrat Alojz Kit. Zaradi nesrečnega slučaja sta obe vozili trčili skupaj ter se razbili, pri tem je dobil Kit zelo hude poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je zaradi zarobljenih poškodb umrl. —Z motorjem se je ponesrečil 26-letni Vladimir Podvinec, katerega je vrglo v Rošpohu z vozila ter si je zlomil ključnico in dobil še druge poškodbe. Zdravi se sedaj v bolnišnici. Nostradamusova prerokovanja Sedanja vojna je vzbudila po vsem svetu ogromno zanimanje za prerokovanja znamenitega francoskega učenjaka Mihaela Nostradamusa, ki je pred 400 leti vse sedanje dogodke s čudovito točnostjo napovedoval. Mihael Nostradamus se je rodil 1505 leta v Saint Remy, in umrl leta 1566 v Salonu. Bil je judovskega rodu ter je izhajal iz znanega plemena Isahar, ki ga že sv. Pismo navaja kot pleme prerokov in jasnovidcev. Že njegov praded je sprejel krščansko vero. Mihael Nostradamus je bil znamenit zdravnik, astronom, botanik ter je spisal več znanstvenih del, ki imajo še sedaj svojo vrednost. Živel je dolgo časa na francoskem dvoru. Najbolj slaven pa je postal zaradi svojih čudovitih prerokovanj, takozvanih "Centuries." Spisane so v obliki verzov ter je v njih napovedal bodočnost Francije, francoskih mest in posameznih pokrajin, francoskih vladarjev ter tudi bodočnost ostalih evropskih držav in sveta za 23 stoletij naprej. Že za časa njegovega življenja so se mnoge njegove na-povedbe uresničile, tako na primer nenadna smrtna nesreča kralja Henrika II., ki je bil smrtno ranjen na turnirju. Nostradamus je njegovo smrtno nesrečo točno predvidel in opisal. Prav tako pa so bila točna njegova prorokovanja o Napoleonu I. in Napoleonu III., o pretekli svetovni vojni. S čudovito točnostjo se izpolnjujejo tudi njegove prerokbe o sedanji dobi. Pred 400 leti je napovedal Nostradamus brezuspešne napore in polom Društva narodov, nastop evropskih diktatorjev Mussolinija, Hitlerja in Stalina, revolucijo v Španiji, Ljudsko fronto v Franciji, zasedbo češkoslovaške in izbruh sedanje svetovne vojne ter poljski in francoski poraz. Celo prodor Maginotove linije na Moselli omenja! Prav tako je napovedal * uporabo sodobnih bojnih sredstev — letal, motoriziranih edinic, podmornic, iznajdbe radia in modernih prometnih sredstev. Silno so zanimive njegove napovedi o na-daljnem razvoju sedanje vojne ter o bodoči podobi Evrope. Omenja tudi našo državo Jugoslavijo. Nostradamusova prorokovanja so že izšla v vseh svetovnih jezikih, tudi v srbskem in hrvatskem. Kakor smo izvedeli bodo izšla tudi v slovenskem jeziku ter bodo gotovo tudi pri nas vzbujala veliko zanimanje. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrla naša ljubljena mati in sestra Frances Rupnik (rojena ŽELE) Blaga pokojnica je preminila 22. julija, 1940. Pogreb se je vršil iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda I ter na Highland Park pokopališče. Rojena je bila v vasi Siavina, okraj Postojna na Notranjskem leta 1881. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem in sorodnikom, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokojnice. Ta dokaz vašega prijateljstva nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Hvala sledečim: društvom St. Clair Grove #98, Woodman Circle; Carniola Hive #493, The Maccabees; New York Central Store House; in Mrs. Anna Pengov in družina; Louis in Annie Zupančič; Stock Room Girls, Richman Bros.; Mr. Joseph Žele in družina; Brotherhood of Railway Clerks; Pattern Shop, National Acme Co.; Foreman & Ass't Foreman, National Acme Co.; The Casting Dept. Polishing Dept. Division 94 Shipping and Receiving Dept. National Acme Co.; The Production and Stock Room, National Acme Co.; Jelerčič družina'; W. jO. Larson iz Grafton, Ohio; Mr. in Mrs. John Ogrin; Jennie l^ovak iz Madison, Ohio; George Bole in družina; National Casket Co.; Mr. in Mrs. Paul Cesnik in Fred iz Painesville, Ohio; Mr. in Mrs. Macerol; Cergol & Ogrinc družine; Mr. in Mrs. Jos. Filipič; Mike Žele in družina; Sam LoPorto, Cleveland Vault Co.; Mr. in Mrs. John Zaverl; Mr. in Mrs. Rudolph Doljak; Mr. in Mrs. Anton Kausek in hči; Mr. in Mrs. John Tavcar in družina; Mrs. M. Murgel in družina; Mr. in Mrs. John Šorc; Mr. in Mrs. Louis J. Prince; Mr. in Mrs. Colarič in družina; Mr. in Mrs. Metlika; Mr. in Mrs. Tom Zakrajsek in sin; Mr. in Mrs. Anton Malenšek in družina; Mr. in Mrs. Anton Želle in družina; Mr. in Mrs. E. L. Jones; Mr. in Mrs. Fred Sternisha; St. Clair Grove Guards; Mr. in Mrs. Wm. Gorse; Mr. in Mrs. Frank Tolar; Mr. in Mrs. Howard MačMachan; Mr. in Mrs. John Stark; Mr. in Mrs. R. Wolfe; Mr. in Mrs. H. Townhill; Mr. in Mrs. Jos. Doljak; Mr. in Mrs. John Doljak in družina; Mr. in Mrs. Joe Kostanšek in družina; družina Muliolius; Kosič družina; West Steel Casting Co.; Mr. in Mrs. Carl Primosch; Mr. ih Mrs. Louis Žele in družina; Mr. in Mrs. Norman Hirter in sin; Mr. in Mrs. Sutton C. Girod; Mr. Jos. Žele, Jr.; Sosedje iz Sylvia Ave.; Mr. in Mrs. H. Fischer, sosedje iz Edna Ave.; Mr. in Mrs. John Hornyak; Mr. in Mrs. Herman Jacoby; Mrs. Mary Walters; Mr. Stanley Mahnič; Boys & Girls of the 5th Floor Stock Room, Richman Bros.; vnuki Franklin Mesojedec in Tommy Rupnick in Ann. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali darove. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mildred Tomšič; Mr. in Mrs. Kushner; Helen Bole; Mr. in Mrs. Racker; Mr. in Mrs. Macerol; sosedje iz Edna Ave.; družina Zupančič; Mrs. Tomšič; Mrs. Andolek; Mrs. Jerič; Mary Blatnik; Mr. in Mrs. Joe Novak; Mr. in Mrs. F. F. Majer; Mr. in Mrs. Joe Ule; Mr. in Mrs. Charles Žele; Mrs. Martha Koss; Mr. in Mrs. An ton Koren; Anton Zigman in družina; Mr. in Mrs. Jos. Plavčan; Mr. in Mrs. Frank Glavan; Mr. in Mrs. John Petrovčič; Mr. in Mrs. Anton Bell; Mr. in Mrs. J. Merhar; Bencin družina; Mr, in Mrs. Joe Shock; Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Jr.; Mr. in Mrs. Philip Želle; Anton Želle in družina; Mr. in Mrs. Louis Leustig; Mrs. Jennie Novak iz Madison, Ohio; Mr. in Mrs. Škrjanc; Mr. Cyril Stanonik; Mrs. Mary Želle; Mr. in Mrs. Victor Želle; Mr. in Mrs. Edward Želle; Mr. in Mrs. Joe Hribal in Mrs. Antonia Jevnik. Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Hvala sledečim: New York Central Store Dept.; Mr. John Zaverl; Mr. Louis Marn; Mr. Bernard Muliolius; Mr. Frank Pretnar; Mr. Frank Doljak; Mr. Frank Pugel; Frances Avernmark; Mr. Jos. Žele; Mr. Frank Mesojedec; Mr. Carl Primosch; Mr. John Petrovčič; Mr. John Stark; Mr. Louis Žele; Mr. Al. Blazetič; Mr. John Pollock; Mr. Fred Cesnik; Mr. Louis Zupančič; Mrs. Jos. Hribal; Mr. Peter Stakich in Mr. Victor Želle. Hvalo naj sprejmejo njeni nečaki, ki so nosili krsto in to so: Frank in Rudolph Doljak; Victor in Fred Želle, Charles Želle in Joseph Žele, Jr. Posebno zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so prišli pokojno obiskat za časa njene bblezni. Posebno zahvala naj sprejmeta Mrs. Pengov in Mrs. Lamuth za vse kar sta storila ob času njene bolezni. Hvala vsem, ki so prišli kropit ko je ležala na mrtvaškem odru ter onim, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Najlepša hvala Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb in najboljše postrežbo. Ti draga, ljubljena mati in sestra počivaj v miru in rahla naj to bo ameriška zemlja. Spominjali se te bomo z ljubeznijo v naših srcih dokler se ne snidemo enkrat tam kjer ni ne solz in ne trpljenja—nad zvezdami. Žalujoči ostali JOSEPH in LOUIS, sinova STEPHANIE poroč. Mesojedec in GABRIELLA, hčere JOSEPH in ANTON ŽELE, brata JOHANA DOLJAK, sestra vnuki ter več sorodnikov v stari domovini brat Janez A. MALNAR iolji CEMENT J||gSgl WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 ^UIIIIillllll!IIIIIIIIIIIUIllllllllllllllllllII'£ I ZA DOBRO PLUMBINGO | 1 iN GRETJE POKLIČITE | 1 A. J. Budnick & CO. | s plumbing & hfating 7207 St. Clair Ave. , | 5 Tel. HEnderson 3389 E 10008 Burton Ave. § 5 Res. MUlberry 1146 ?iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini>niiiuiiiiit~ POPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE POHIŠTjVA. Se priporočja JOHN J. CE^AR 5819 Bonna Ape. HEnderson 2633. MALI OGLASI Z RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Forest City, Pa. — Dne 4. t. m. je tu umrl Louis Ostanek, star 46 let in rojen v Studencu pri Zatični na Dolenjskem. Pokopala ga je rudarska naduha. V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča ženo, šest sinov, dve hčeri In brata. Milwaukee. — Pred dnevi sta Matt Pipan in njegova žena praznovala petindvajsetletnico svojega zakonskega življenja. — Poročeni so bili: Fr. J. Korošec in Mary Petušek, John Petušek in Alice Hanson ter Jos. J. Mutter in Pearl Klanšek. — V sosednjem Sheboyganu je v bolnišnici za vojaške veterane umrl Matt Jeraj, star 58 let, bivši gostilničar v Port Washingtonu, ki je bival 39 let v Ameriki. Umrl je na posledicah poškodb, ki jih Odda se soba za enega fanta. Vprašajte ; na 1170 Addison Rd. Delo dobi dekle, staro nad 21 let, za splošna dela v restavrantu. Zglasi naj se v Arctic Tavern, 6634 .St. Clair Ave., vogal E. 67. cesta^_(206) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) MSgBLO LASTNIKI AVTOV! jj 3 tSS^Mi^^^J^n/ž Mi popravimo fenderje, ogrod- 3 3 je in prebarvamo, da bo javto 3 3 p^ ^^ izgiedal ^kot nov. Točna po- jj ^ mM^T^ŠL Superior Body & Paint f o. 3 i dBl fC^J llif 6605 st-ciair Ave- EN"l(^33 s j WW Mgr' ill IT, I frank CVELBAR, lastniik. jj nju in kopanju kamenov in zlata in pri urejevanju naselbine in nekaj dni nato sem bil spet prejšnji človek. Le molčeč in zamišljen in nekam izgubljen. Tako sta minila dva tedna. In tedaj sem sklenil, da bom odšel. Dalje prihodnjič WINHET0U F« ntmMkum tarinfka K. Mmym £>30 začeli drugo kitico, je sPr oči, mirno, smehljaje se .zrl k zvezdam. Stisnil mi je ?m šepnil; ,Charli, kajne, sedaj pridejo o smrti?" o sem pokimal. el1 so tretjo kitico. 'Na luč je ugasnila, 4"retl kmalu treba bo. duša svoja krila, J rada bi v nebo. Ja> Tebi se priporočam, ;e 110 Milost mi še daj! )s ' duš° svojo Ti izročam, i!^1 jo v sveti raj! ' rava> zdrava Marija! V K 1 ,]e zamrl zadnji glas v I oe i ^ odprl ustnice. Pa ni < SS>riti. Nagnil sem. uho j 2 k njemu. i -,Zadnjim naporom gineva-/»Jhmo?ie šepnil: ,i »ik arli — verujem v Odre-,11), Winnetou je krist- al W 2 B°g°m> Charli!" ^ Se je streslo, kri mu je |{f ! je - a ustnice' še enkrat Dii ko St'Snil Poglavar Apačev eg'T" počasi so se odločili f Win2rSti od m0J'ih — j K^ou je umrl. bttii«' * več PriP°vedujem. j Toli, a žalost ne pozna besed. Jiktio rat sva hladno in fj; 2,2rla bledi smrti v obraz, ^ bit^1^ zapoveduje, da mo-'' 'avli' Človek' vsako uro pri-. i . vna smrt. In vendar — 'i fei ^ m°j prijatelj, naj-i je'j Sem ga kedaj imel, , ičju e*ul mrtev v mojem na- ji! 'iT mi ^ trSal° in lomilo 4 Orai.° dna duše in srca mi j bolečina krvave braz- 8ati lSem 6utM- tega vam popi \ z*otem- H pr. uc gem prebedel s svo-( Kaj Jateljem v naročju. J Vesem ^^ tistikrat / Stii v,n?.me Je tolažilo v nepo-\ h. K>ova lepa, blaga du-p »41, d rešena. Trdno sem j '%jaa Se mu je uresničila •■< * en0' se PriP°r°eam, j !lej, \ mil°st mi še daj! !j >0sti^USo sv°j° Ti izročam, 4 Ca1*1 io v sveti raj! i/^Mpl' zdrava Marija! *tOUOVA OPOROKA : I 1 Sniyjivi Ti lp ?Ua m bilo več! "i 'Hr daj Kigrabila smrt P p ja> ki si ga nad vse lju-sCt DWsat m veš, kaj sem čutil. ^ rtu tega ne morem. Bole-ciu§0 ',e razgrebla in razora-1 v dna> neobčutljiv sem § ^ se^6!5 2unanji svet. Nem Scju z dragim rajnkim v 5 v n mračni globeli uga-° ana Hancock, gluh ,1 ^ ftie. VSe' kar sei je S°dil° Koij, e- ^ ^t? \Tbi ^aj očital njegovo i ' f**1 je em.škim naseljencem, ' |3ih J; Pohitel na pomoč, da Ne bi} iz rok Ogellall? On, \k{[ Vedno pripravljen po-6tnu V?akomu> belemu in } ' Jf je bil v stiski —. !N'a , °Sellallam ki ga je i Nmn a zade!a v prsi? J % j lu samemu? Slutil je, Jn v Uo slutil, da ga čaka SpV°tlini gore Hancock, Viti mu' ni se dal pre-tva k' prvi je hotel biti. in bi ela je zadela — ' v-11*"' °"tal Predrznost •ki j 1 se nikdar ni bal smr-fy p Vfigal življenje toliko-A %il a bi se naj bil topot 3t' kakor je Pade1 nje- ni U euna, kakor je ili Wr6S0Va lePa sestra Nšo ^ I? «inovPadajo dru^ za dru" L Naj 1 rdečega naroda. ^IXjiiJut'ai po tisti naj-, Jo 0 gor ,10ci smo zaPu3tili m Haneock. Vsak hip t.-.11 Prispeti Ogellalle in ne bili bi jim kos. Winnetou je slutil, da bo padel, in tisti večer pred svojo smrtjo mi je naročil, naj ga pokopljemo ob Metsur Riverju v pogorju Gros Ventre. Ker so bili tudi naseljenci, kamenorez-ci po poklicu, namenjeni v tiste gore, da bi tam po navodilu Apača iskali polžlahtne kamene za svojo obrt, so se nam pridružili. Zavili smo truplo dragega rajnkega v odeje in ga privezali na konja. Dva dni je od Hancocka do pogorja Gros Ventre; skrajno previdno smo potovali, na srečo Ogellalle ni-s prišli za nami. Pod večer drugega dne smo prišli v dolino reke Metsur. In tam smo pokopali Winnetoua. Molitve so ga spremljale v grob in vse časti smo mu izkazali, ki grejo takemu velikemu poglavarju. Z vsem svojim orožjem in v svojem bojnem nakitu sedi na svojem konju, ki smo ga ustrelili, krog njega pa smo nasuli prsti in gomilo pokrili z večkratno lego kamenja. Na njegovem grobu pa ne vejejo skalpi ubitih sovražnikov, kakor jih je videti na grobovih indijanskih poglavarjev. Tri križe smo postavili vrhu grobnice. In po pogrebu sem sedel k vznožju grobnice, sedel cele dneve ter nem in to/p gledal settler je pri njihovem delu. Gledal sem jih, pravim, videl pa nisem nič, slišal sem njihove glasove in vendar nisem vedel, kaj govorijo. Moj duh je bil odsoten, hodil je s prijateljem Winnetouom med spomini davnih prošlih dni, govoril je z njim in poslušal njegove besede. Bilo mi je kakor človeku, ki je dobil težek udarec po glavi, ki je napol omočen, ki vse sliši, kar se govori krog njega, pa kakor iz velike daljave, in ki vse vidi, pa kakor na motni šipi. In vsakršnega zanimanja mi je manjkalo za svet okoli mene. Otopel sem. Sreča naša, da nas Ogellalle niso našli. Ne vem, kako bi se nam bilo godilo. Nisem bil sposoben in tudi ne razpoložen za boj. Ali pa bi me bila morebiti taka nevarnost le vzdramila iz moje otopelosti in mi vrnila zanimanje za svet in odločnost? Mogoče. Dobri Hillman in njegovi ljudje, pa tudi moj tovariš Fred Walker, vsi so se trudili, da bi mi vzbudili zanimanje za svoje delo. In dela so imeli mnogo. V dolini Metsur Riverja so res našli polžlahtne kamene, kakor je napovedal Winnetou, in v naplavinah reke tudi zlato. Ni ga bilo mnogo, pa vsak je dobil nekaj, vsaj odškodovali so se za razdjani Helldorf settlement. In tudi železničarji postaje Echo canon, ki so nas spremljali na bojni pohod nad Ogellalle, so dobili plačilo za svoj trud. Hillmanovi settlerji so sklenili, da bodo ob Metsur Riverju, v bližini Winnetouovega groba postavili novo naselbino Hilldorf. Del železničarjev je ostal pri njih, drugi pa so se vrnili v Echo canon. Dobili smo od njih poročilo, da je zločinec Haller umrl na svoji rani, njegove tovariše pa da so izročili sodišču. Dela je bilo torej mnogo in tudi nasvetov so bili settlerji potrebni. Hodili so me izpraše-vat, pomagal bi jim naj. Izpr-va je bilo vse zaman, brez vsakršnega zanimanja sem jih poslušal — pa nem obsedel. Skoraj teden je minil, da sem končno le zinil besedo, vstal in šel k njim. Dobrodejni vpliv dela se je kmalu pokazal. Vsako besedo so sicer morali izsiliti iz mene, pa moja nekdanja delavnost in odločnost se mi je polagoma le vrnila. Svetoval sem in pomagal pri iska- f DEADLINE FOR ALL Cj| WEDNESDAY NIGH1 DEDICATED TO THE YOUNG AMERICAN SLOVENES ST. CLAIR GROVE REPORTING SERBIANS MARK NJEGOSH DAY HOLY NAMERS HONOR BISHOP BARAGA AT LOCAL SLOVENE CATHOLIC DAY Rev. Rus and Brother Perko Speak Some 1,500 people attended the Slovene Catholic Day sponsored by the United Slovene Holy Name Societies of Cleveland, last Sunday afternoon at Brae Burns Garden in Euclid. Despite the rain and cool weather, the crowd found plenty of room in the hall, and especially the young folks enjoyed themselves, dancing to Lou Trebar's music. The program was begun with a selection by, the combined band of St. Vitus and St. Lawrence under the direction of Mr, Frank Becaj. Mr. Grdina then introduced the Master of Ceremonies, Father Aloysius Baznik. Father Baznik first thanked everyone who attended the celebration, then introduced Rev. Gabriel Rus, newly ordained priest' from St. Lawrence parish. Father Rus really celebratec his first mass last year in his native Slovenia after studying foi the priesthood in Freiburg, Switzerland. He is a member of th< Socety of . Mary. Having seen Europe just before the war, h'< had numerous impressions to tell. He was particularly pleasec with Slovenia, which he said was called an earthly paradise bj everyone who ever visited the land. gmmmuiimm»imm»n»t»t»t»t»t» [ A WORD TO OUR READERS There has been an in- j I creasing demand for a \ I full page of news in En- i; f: glish for our younger \\ ::: Catholic readers. It is our ; pleasure to announce that starting with today's is-: sue, a full page of news j; will be offered every Saturday. Your editor is Jo- ': :j; seph Zelle, long a contri-: butor and editor of "The St. Vitus Holy Name : Weekly Review." The policy of the page \ will be the same as that of the "Ameriška Domovina." Since this is your page, we would urge you to contribute items and news. The new deadline has been set for Wednesday night preceding publi-: cation. Let us know how you : like this added service. James Debevec, j Managing Editor The last monthly house-meeting of the St. Clair Grove Drill Team of the St. Clair Grove, No. 98, Supreme Forest W. C.. was held at the home of Florence Jenson on Tuesday, August 27. On Sunday, September 1st, at Furi-tas Springs Park, the Cleveland colony of Serbians will sponsor their sixth annual Serbian N.iegosh Day. Services at the Jugoslav Cultural Gardens at 10 a.m. will officially open this Day. There, a statue stands of Peter Petrovich N.iegosh, the great Montenegran poet and philosopher. Rev. E. Glocar will officiate with the national champion Serbian Choir, "Njegosh," assisting. Mi-. Anton Grdina, president of the Gardens and Mr. Peter Shaletich, president of the Montenegran Club of Chicago, will make short addresses. After the services the people will proceed to Puritas Springs Park where under diligent preparation on the part of the committee a well-rounded program of entertainment has been arranged. Following are a few of the activities: beauty contest, folk songs and dances by the C2ech and Ukrainian groups, two tamburitza orchestras, lamb barbecued on the park grounds, scftball games batween Gary. Ind.-De-troit. Mich.. Lorain and Cleveland. O. Speakers on the program are Mayor Harold H. Burton, Dr. James W. Mal-ly, Jugoslav Consul, Krcup Fejovich of Gary, Ind., and Senator William M. Boyd. The principal speaker will be Judge Frank J. Lausche. More entertainment may be had at the beautiful Puritas Springs tftark where there Is a dance hall, roller rink, thrilling rides and many other amusements. Many Jugoslavs are expected from the middle West as well as the East. An estimated crowd of at least eight thousand people is expected to attend. Various items of importance were discussed and few definite plans were made, even though our meetings are more on the nature of social gatherings rather than strictly on a business basis. It is hoped that our scrapbook which has been neglected for some time, will be reorganized and made to look like something exceedingly attractive. Incidentally. Madeline Zupančič, who is very artistically inclined, is in charge of this undertaking with the co-operation of every girl of the team. It is also hoped that our book may be one of the many specimens presented to the National Institute on the 50th Anniversary of the W. C„ next June in Omaha, Nebraska. Endeavoring to save money for convention purposes next year, we girls have decided to save our sales tax stamp stubs an on Holmes Ave. This program to be one of the mos, parades Collinwood has yet witnessed. It is under t ¥ pr torship of Mr. John Trcek. The line-up of the parade M*»v< as follows: The Boy Scouts of Troop No. 285, U»<1« ga: master Drassler will lead the parade. Following theI1 ^ S the Drum and Bugle Corps of the American Legion- & ii ior SZZ Drill teams in the Slovenian National Cos'1;, v r< proceed the Senior Drill teams. The following drillte'' participate: . ,■] k 0 St. Joseph's, St. Helen's, Barberton, No. 6; Eucl'd< , Newburgh,, No. 15; West Park, No. 21; St. Vitus, N0'. a«ie. Christine's, No. 32; Lorain, No. 40; Waterloo, No. 41'. ( , so < Heights, No. 47; Marie Prisland, No. 50; Wurlitzei^ „ band will precede the Frances Susel Cadets. < 'fdo Next in line will come y >ui|, women who have been c ^ (j ( honorary guests for the « jt: . will be presented with a ' jj as fellows: Major General > General. Joe PerUstek; J" Frank. Zadeli; Colonel. 3. }( 1 .ior, Matt Kastelic; PW | Pike; Lieutenant, Joh" . '. Sergeant. Charles Beneyoy u orary lady guests will W- ^ lH Rupert, Miss Albina X8', ) k„ rain.; Mrs. Mary Otoa&fa «l(] Petric, Mrs. Frances, frm B Pauline Mausar and i' Iw sel. Seven young couP1®-4 ^ their honorary attendants^ vj, girls, will wear flowing (l . shade. J-L„tg>' . The honorary attendai",^ Kcbal, Sonya KoieV.^f , Maiie Benevol, Mary ** tlch and Josephine SfV Im escorts will be1-.' ;Cfy«1 „„"' Seitz. Frank Kocin. p Harry Tomsic. Emil TUr»' : tlef bish qmd John Kapel. JJ t . Elsie Desmond. "M1^ t! r«I; Queen of the Slovenes,J vi of Ljubljana will also ^J national costumes. All "S! cf neighboring lodges ano tt! the SŽZ have been invHe°t ^ The parade will start »y trii Hclmes Ave. and proceed ^ Ave. to E. 160th St.. Sar" > « 156th St. and into chur«^|! kj., blessing of the banner, $ fi . , E. 155th St. to Saranac «t 157th St. and into the Wj o Variety Program will be v J ,. The ceremony for the »' J1! banner will begin at 3:J , Variety show will start » t , atelv 4:30. Adimmision / 'Ml will be 10 cents. Partic'y j, parade will be admitted jf , also be the holders of 11 mision tickets. ^ ! The afternoon perf^ i 1 consist of the welcoming d f the Captain Rose Rossa, » / (j. ident Ann Sustarsic. t J the team's mascot, and Jackie Boitz, Folk %.ef, L Junior SŽZ. A duet by £tet and Jean Di San tis, QU0ly the Messrs. Eddy Kocin- , bish and Kapel. Others m H< gram will include Betty f> ; Lou Marolt and Leon^o « Zalar. M At this time, also, MT- ~ f ^ ton. who has so capaD"r and drilled the team w»> !£v|ej Si-Mr. Grdina will take of the parade and there V : v cial commercial photoffr®1; ify a picture of all the pa^L/iC, L The Millitary Red ning will be a colorful ^ the cadets wearing the« ^ . white evening gowns. ^Ltf' 4 tending the dance will * J. [if ture pin-on hats which f replicas of the hats tn« t wear. y 0 Frankie Yankovich and ' tPt will provide the music an i. slon is only 30 cents. tj)K ^ The cadets extend a cu]0i>? ft ticn to all neighboring teams, and other frieBd,.(P. Barberton, Lorain, to attep f. DOROTHY ROSS*' ( _____A h BEROS S t $ J FOR FINK PHOTPV l«lf' 1 6116 St. Clair ^ j h — S