Delo oblastne skupščine v Mariboru. Dne 20. t. m. so se zopet sestali poslanci oblastne skupščine, da priredijo prvi in zacasmi proračun za leto 1927. Najbolj živo sega v gospodargko življenje in vpliva na politično življenje ravno proračun, ki pokaže gospodarske in socialne potrebe na eni strani, na drugi pa vire dohodkov, torej gospodarsko moč na drugi straini. Oblastna skupščina ne vpelje novih dakov! Prvo načelo pri priprajvi tega prvega proračuna je bilo: nobenega novega davka, nobenih doklad. Naše ljudstvo je že itak dozdaj prevec obdavčeno, pa ne more prenesti nobenega zvišanja davkov. Vsako povišanje davkov bi narodno gogpodarstvo le poslabšalo in bi mu bila najvecja ovira v napredku. Zato se je predlog proracuna sestavil tako, da so se naštele vse tiste postavke in zadeve, ki jih je oz. bi jih morala do zdaj opravljati centralna beograjska vlada, ter se je stavilo načelo: Za ta dela je zdaj država pobirala davek, katerega pa naj zdaj odstopi oblastnim skupšeinam v tisti izmeri, kakor jim je odstopila tudi delo. Zato je proracimski predlog, ki ga je predelaval v torek finančni odsek iin oblastna sikup&čina te doi raz- pravilja o njem, tak, da ima 58,143.030 Din stroškov, dohodkov pa Bobemih. V kolikor posainezna posestva in druge ustanove, ki jih je zdaj oblastna sleupscina previzela v svojo last, donašajo dohodkov, se je že vzelo v račun in s* je dal v iprorato le znesek primanjkljaja. Teh 58,143.030 dmarjev mora zdaj dati država oblastni skupšdiui v jMartboru na rarzpolago, da bo mogla začeti z delom čiinpreje. Predlog proračuna oblastne skupščine za 19271928. Oblastna. sfcupščina bo porabila to vsoto za sledeot stvari: Splošna oblastna uprava, uradi, pisarne proatori za urade in skupščino bo stalo 2,503.790 Din. — ja\Tia dela, ceste, vodne zgradbe in razina zboljšanja zemlje, ureditev plazov in hudounnikov, so preračumjena na 23,268.285 Din. — Za kmetijstvo, kmetijsko šolstvo, poljedelstvo," živinorejo, vinarstvo in sadjarstvo, fcmetijsko preizkuševališče semen Ln semenogojstvo, zadružništvo in agrarne zadeve, živinozdravništvo, gozdarstvo, se bo v tem letu porabilo 7,053.142 Din. Važna panoga je tudi skrto za zdravstvo in socialne zadeve, kaikor za bolnišnice, hirabiice, brezplačno zdravljenje revnih slojev, skrb za zapuščeno mladino itd. Ti izdatki bodo znašali 13,497.405 Din. — Za povizdigo obrti, trgovime in industrije, poleg tega pa ze ljudsko prosveto se je predložila vsota 1,061.000 Din. Ker pa je treba tudi novih naprav, kjer sedainie ne zadošcajo, je rednemu proračunu dodan še izredni za nove ceste 5,259.408 Din in za izdravstvo 5,501.000 Din. SLS dobro gospodari! Te vsote, ki so v predlogu proračuna, se bodo mo» da v posameznih točkah izpremenile, o čomer ibomo pe v prLhodnjem Gospodarju več poročali. Ta proračun pa žf kaže, kako prav je imelo slovensko ljudstvo, da je zaaipalo to gospodarstvo samo SLS, ki je stranka dela in reda iu pošteoija. Upamo, da se bo posrečilo osrednji beograjsfci vladi dopovedati, da za ta proraoun izplača označeno vsoto, da odstopi del davkov, ki jLh že pobira. In tako prihaja čag, kakor ga je SLS s svojo vztrajnostjo pripravila. da postaja slovenski narod na svoji zemlji svoj gospod.