Slovenec let ŠTEVILKA 61. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. __ =======^^ letnik xxy. JOLIET, ILLINOIS. 2? JUNIJA 1916 ;1c Uisi osvojili baje vso Bukovino. ltWunaj priznava umikanje v Bukovini, ali poroča odbitje drugih ruskih napadov. emški uspehi pri Verdunu. Ve sovražni vojni ladji pogreznjeni v Otrontski morski ožini. /tin ilini in Sperone. na Pa ■ lnl> 22. jun..— Današnje uradno 0 ganilo italijanskega vojnega mini-^rstva pravi; V torek je sovražnik napadel naše »tojanke v Ledronski doli l2n'h obronkih Monte ________ pahnem boju je bil popolnoma odbit y^raj so bili od Gardskega jezera Astica topniški dvoboji in manjši |°Padi, med katerimi smo uplenili ne-,J Pušk; streliva in eno strojno puško. - a visoki planoti pri Asiagu je so-ostal v defenzivi in močno 'a™ vsako ped zemlje proti našemu °airanju ,Se težko topništvo je obstrelje-0 železniško postajo v Toblachu v dolini. „ ^oči ni bilo nobene izpremem- k; Bombe na Bassano. 22. jun. — Sovražen zrakoplov |^Pustil več bomb v mesto Bassano. m«mbe vrfedna škoda ni bila naprav-ena. Zrakoplovci napadli Benetke. uunaj, 23. un,—Avstro-ogrsko voj- danes naznanilo: V ddelek pomorskih zrakoplovov je * 1 napadel Benetke in spuščal bom-' na trdnjavici Nicolo in Alberoni, Plinarno in orožnico." (°enetke, 23. jun. — Avstro-ogrski javka iz Genove poroča potop italijanske barke "Gabriele d' Aei". Barka je bila 2,291 ton velika in je dospela dne 25. marca iz Baltimora v Genovo. Nadaljnja ladja potopljena. London, 25. jun. — Lloyds: naznanjajo, da je bil italijanski parnik "Sa-turnina Fanny" po nekem podmorskem čolnu pogreznjen. Ladja je bila velika kakih 2,000 ton in je prišla iz Genove. Sedemnajst mož posadke se je rešilo. Cadorna nadaljuje žalospev. Rim, 25. jun. -r V danes objavljenem poročilu vojnega urada je rečeno med drugim: "Med Adižo in Brento je sovražno topništvo včeraj pomnožilo svojo delavnost. "V Arški in Posinski dolini je naše izdatno streljanje razdejalo nekaj sovražnih postojank. "Sovražni zrakoplovci so spuščali bombe na Tolmezzo, Porto Gruano, Ponte Piave in Gradež. Povzročili so le malo škodo." Vojni ladji pogreznjeni. Pariz, 26. jun. •— Pomorsko ministrstvo je naznanilo, da sta bila italijanska pomožna križarka "Citta di Messina" in francoski torpedni rušivec "Fourche" pogreznjena v Otrontski morski ožini po nekeih sovražnem podmorskem čolnu. nico pri Menu ob Pripjetu, južno od Luninjeca. "Armadna skupina generala grofa Bothmer: Močni sovražni napadi od linije Hajvorenka-Bobalince, severno od Przewloke, so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 22. jun. — Vojni urad je danes naznanil osvojitev mesta Ra-dautz v Bukovini, 30 milj južno od Čr-novic. Uradno naznanilo se glasi: "Nemci silno obstreljujejo okolico predmostja pri Ikskulu. "V *redo zvečer so Nemci po topniški pripravi začeli ofenzivo na fronti v odseku Dvinsk ob Ponieweški železnici. Bili so povsod odbiti. "Pred Dubatowko, dvanajst vrst južno od Višnjevskega jezera, so Nemci pc silni topniški pripravi začeli ofenzivo in zasedli del naših zakopov. Poslali smo naglo pomočnih čet na lice mesta in pognali sovražnika nazaj v njegove lastne zakope. "Južno od Kreva so Nemci prekoračili reko Krevljanko. Naše čete so zabranile njihovo nadaljnje prodiranje in so jih pognale nazaj na zapadni breg reke. Zbili nemška zrakoplova. J "Ob Ožinskem kanalu in reki Jas-Ijolda je bilo streljanje s topovi in puškami. Med dnem so naši topničarji zbili dva nemška zrakoplova v naših linijah, enega dve vrsti južno od postaje Listopadi ob železnici Bologos-Sedlec in drugega blizu Joukove farme, deset vrst jugovzhodno od ustja Ožinskega kanala. Oba zrakoplova sta bila popolnoma razdejana in njuni piloti usmrčeni. V Volhiniji. poslal Uncle Sam Mehiki ultimatum. Vlada Združenih Držav zahteva Cartanze pojasnilo o njegovih namerah. K , -» —v. J UU. .iv^v.v n VCl SO napadli davi Benetke. >0Ve bomb H ■ Ruska fronta. vz- oltrf.dolini smo zasedli nekaj Asw r*Rominija- astku T »Mezzana, in na iio TJ , ra' zaPadno od Monte Pasu- lomb od Sm° p"šk' streliva in 01» f lilo: Nji-'1' — 50 usmrtile šest oseb. Pavijana stvarna škoda ni velika. LaSko dnevno poročilo. sovr,"a®'h bat«ijah na več točkah Vfazni liniji." Laška barka n> 24. jun. od Hoče li vojno, ali hoče mir? Takojšnja izročitev ujetnikov in vojnega plena zahtevana. pogreznjena. —4 Lloydova brzo- London, 22. jun, — Danes semkaj dospelo poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva naznanja končno izja-lovljenje juske ofenzive v Volhiniji. Združene 'nemške in avstro-ogrske če te so poleg tega napredovale severno bd Gorohova, v odseku Sokul in v soseščini Kolkov. Nemško vojno poročilo. Berlin, 22. jun. — Uradno dnevno naznanilo pravi: Armadna skupina feldmaršala von Hindenburga: Razun uspešnih nemških patrolnih podjetij ni izporočiti ničesar. "Armadna skupina generala von Linsingena: Ruski napadi proti kanalski postojanki jugozapadno od Legiši-na in zapadno od Kolkov so se izjalovili. Ruske postojanke med Sokulom in Liniewko, ki smo jih osvojili, smo obdržali proti močnim protinapadom. Poroča ruske poraze. "Neprestane prizadeve sovražnikove, zanikati naše uspehe severozapadno od Lutska, so bile brezuspešne. Na obeh straneh Turje in dalje južno čez glavno linijo od kraja Sviniovki do Grochowa so bili Rusi pognani nazaj. "Bombe so bile spuščene na želez- "V Gruzjatinskem okraju je sovražnik napadel v mnoštveni sestavi, a je bi! pognan v beg, zapustivši na bojišču številnih usmrčencev in ranjencev. "V okraju zapadno od Sokula ob Styru smo s protinapadom odbili sovražen napad ter ujeli kakih 600 Nemcev in uplenili nekaj strojnih pušk. V istem okraju je začelo sovražno težko topništvo hudo streljati v smeri od Mylska. "V Bukovini so naše čete zasedle J Radautz." Mnogo Avstrijcev utonilo. I London, 22. jun. — Na stotine Avstrijcev je utonilo v Stripi po zadnjem ruskem uspehu na vzhodnem bregu severno od Buczacza, kakor brzojavlja Reuterjev petrograjski poročevalec. Vojaki, ki so obdrževali nekaj zakopov, zajetih po Rusih od severa in juga ter prerezanih od mostov, so hiteli v reko, v strahu in zmedi. Nekateri so preplavali reko, pravi brzojavka, a večina jih je utonila. Avstrijci odbijajo Ruse. Dunaj, 23. jun. (Čez London, 24. jun., 2:14 zj.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo'je Planes naznanilo: "Rusi prodirajo v smeri na Kuty. Sicer se položaj v Bukovini ni izpre menil. "V vzhodni Galiciji so bili sovražni napadi, med njimi mnogi v okraju Radzivilow, povsod odbiti. •Severovzhodno od Gorochowa in vzhodno od Jokačev (jugovzhodno od Vladimira Volinskega) so bili Rusi pognani dalje nazaj. Vsi sovražni protinapadi v odseku Stohoda in Sty-ra so ostali brezuspešni." Hindenburg ujel 45 Rusov. Berlin, 23. jun. — Današnje uradno naznanilo velikega glavnega stana pravi: Armadna skupina feldmaršala von Hindenburga: Vsled našega prodiranja blizu Berezine, vzhodno od Bog-danowa, smo ujeli petinštirideset Rusov ter uplenili dve strojni puški in dva revolverska topa. "Armadna skupina princa Leopolda: Severovzhodno od Osaričev so bili slabotni sovražni oddelki, prodirajoči proti kanalski postojanki, odbiti s krvavimi izgubami. 'Armadna skupina gen. von Linsingena: Vkljub ponovnim protinapadom napredujejo naši napadi zapadno in jugozapadno od Lutska. Na fronti proti liniji Berešč-Brody, jugozapadno otl Dubna, ob gališki meji, so bili ruski napadi odbiti. "S fronte generala von Bothmerja ni nič novega izporočiti." Chihurhua City, 22. jun. — Tistih sedemnajst vojakov desetega ameriškega konjiškega polka, ki so bili ujeti v bitki pri Carrizalu, je dospelo danes semkaj. Med njimi se je nahajal L. H. Spillsbury, mormonski skaut, ki je bil pred kratkim uslužben pri generalu Pershingu. Po njegovih besedah je bil v boju padli voditelj ameriškega oddelka kapitan Charles T. Boyd. Tudi poročnik Henry R. Adair je padel Ranjen je bil nadalje na ameriški strani neki kapitan Moore. Trevinova grožnja. General Trevino, poveljnik mehiške severne armade, je danes objavil na daljnje podrobno poročilo o bitki in obenem naznanil, da bo napadel ameriške čete pri vsakem okretu, ki bi ga utegnile podjeti v kaki drugi smeri, nego v smeri lastne meje, ker se tako glasi poslano mu povelje; tako je storil tudi general Gomez pri Carrizalu. Proti veliki premoči. Columbus, N. M„ 22. jun. — Po heuradnih poročilih, ki so pravkar dospela, so se Američani držali pri Carrizalu celih pet ur, čeprav jim je stala nasproti petkratna premoč. Umeknili so se šele. ko so Mehikanci dobili pomočnih čet. Mehiški konzul prijet. Columbus, N. M., 22. jun. — S. L. Sandoval, mehiški konzul v osem milj južno odtod ležečem Palomasu, je bil danes pr^et po agentih državnega ura da v trenutku, ko je hotel stopiti na viak'v teo. Pridržan fe-pod'sam-njo, da je prekršil ameriško nevtralnost. Njegova družina je smfela odpotovati neovirano. Mehiški carinski urad v Palomasu je bil danes opuščen. Mehikanski uradniki so odšli z mezgi proti jugu. O bitki pri Carrizalu. El Paso, Tex., 22. jun. — Ameriške čete, ki so bile po Carranzovih vojakih napadene pri Carrizalu, so utrpele težjih izgub nego Mehikanci, kakor danes naznanja mehiški konzulat v E1 Pasu. Mehikanci trdijo, da je bilo iz nji- / «*rbn0 . ------— - —- — —————----- Rio gV;!^!0 nirež.jc zakopov je zdaj izdelano na ameriški strani ob UUC. Vojaki a**«*!!** .. »aUsin.ti in nnnnri by *"»«r)can Pre« A..of lotion, s ameriški ZAKOPI OB MEHIŠKI MEJI. stražijo v zakopih podnevi in ponoči. hovih vrst 11 usmrčenih in 30 ranjenih, dočim je znašala izguba Američanov 12 mrtvecev in 17 ujetnikov, k čemur da je prišteti še veliko število ranjencev. Povsod hitro oboroževanje. Washington, D. C., 23. jun. — V vsaki državi so se danes miliška obla-stva trudila na vso moč, da pripravijo svoje čete brž ko je mogoče za aktiva no službo ob meji. Žica jim je prinesla iz vojnega ministrstva poziv, naj ne izgubijo niti trenotka. Vsi drugi oziri so se umeknili potrebi, ojačiti bojno moč generala Funstona, ki mu je bilo obenem poverjeno vrhovno po veljstvo nad vsemi miliškimi četami. Tudi poslanska zbornica je umela resnost položaja in sprejela primerno resolucijo, ki jo utegne senat odobriti jutri. Vsled sile. Shamonie, Tenn., 23. jun. — Šest najst vagonskih nakladov municije, namenjene za zaveznike, je bilo danes v northumberlandski ladjarnici po za-veznih častnikih za lastno rabo zaple njenih. Vagoni so bili takoj odpravljeni nazaj v Buffalo, odkoder so šli brez odlašanja naprej v orožnico v Fort Worthu, Texas. Število raste. Springfield, 111., 23. jun. — Prvi in sedmi illinoiški pešpolk sta dospela semkaj danes dopoldne ob osmih. Drugi polk ima dospeti danes. Ti trije polki obsegajo vse bele pehotne milice v Chicagu. Prvi polk obsega tudi oddelek s strojnimi puškami. Samo sedem jih uteklo? San Antonio, Tex., 23. jun. — Dve četi desetega konjiškega polka pod kapitanom Charles T. Boydom sta bili dejansko uničeni v napadu po mehiških četah pod generalom Gomezom pri Carrizalu dne 21. junija, kakor kaže poročilo v odlomkih, katero je prejel nocoj general Funston od generala Pershinga. Gen. Pershingovo poročilo pravi, da je dospelo v glavno kolono samo sedem preživelcev, vštevši tiste, ki so prišli snoči. Kakor so pripovedovali preživelci Pershingu, je oddelek Mehičanov na konjih naskočili od strani ob zaključku razgovora med kapitanom Boydom in generalom Gomezom ravno tisti čas, ko je strojna puška začela streljati s fronte po prihodu gen. Gomeza v linijo. Kapitan Boyd je velel svojim voja- kom razjahati, ko je strojna puška začela streljati, in združeni učinek me-hikanskega naskoka, streljanja s strojno puško in streljanja s puškami od strani mehikanske posadke iz Carri-zala, ki je skoraj obkolila mali ameriški oddelek med omenjenim razgovorom glede dovolitve prehoda skozi mesto, je bil, da so se konji splašili. O nadaljnjem razvoju boja ni v gornjem poročilu nobenih podrobnosti. Bati se je, da je bil ves ameriški oddelek uničen, izvzemši omenjenih sedem ubežnikov. Hočejo posredovati. Santiago, Chile, 24. jun. — Chilen-ska vlada, tako poročajo, pričakuje odgovora od ljudovlad, katerim je predlagala, sniti se h konferenci v posvetovanje o sredstvih in potih, kako odvrniti vojno med Združenimi Državami in Mehiko. Carranza ne odjenja. El Paso, N. M., 24. jun. — General Obregon, mehiški' vojni minister, je vsem vladi sovražnim osebam zagotovil popolno nekaznjenost, če se izjavijo, da bodo Carranzovi vladi pomagali, vreči Američane iz Mehike. 27 mož na varnem. Washington, D. C., 24. jun. — General Funston je naznanil vojnemu de-partmentu danes, da se je 11 preživelcev bitke pri Carrizalu vrnilo v opira-lišče generala Pershinga. Po prejšnjem poročilu je bilo že 16 mož spravljenih na varno. Mehičani so odvedli 17 mož. Glede ostalih mož kapitan Boy-dovega krdela ni gotovega poročila. Mexico City, 24. jun. — Guverner Chihuahue poroča vladi, da je bil kapitan Morey med usmrčenci pri Carrizalu. Sv. oče in preteča vojna. Rim, 24. jun. — Papež Benedikt se je danes dolgo posvetoval s španskim poslanikom. Pravijo, da namerava naprositi španskega kralja Alfonza, da bi posredoval med Združenimi Državami in Mehiko. Sv. oče motri z največjih obžalovanjem možnost vojne med ameriškima ljudovladama. Ultimatum odposlan Mehiki. Washington, D. C, 25, jun, —- Za-vezna vlada je dala danes po svojem diplomatskem agentu v Mexico City izročiti mehiški dejanski vladi noto, v kateri zahteva takojšnjo izročitev pri Carrizalu ujetih ameriških vojakov in vojnega plena ter naznanitev načrtov, ki jih goji dejanska vlada napram Združenim Državam. General Carranza naj naznani, ali se je odločil za vojno ali za mir*. Rusi napredujejo v Bukovini. Petrograd, 23. jun. — Ruske čete, ki si režejo pot skozi Bukovino v pri-zadevi, da ujamejo gen. Pflanzerjevo armado, so prodrle dalje. Vojni urad je danes naznanil osvojitev treh vasi zapadnp od Radautza, trideset milj južno od Črnovic. Osemsto vojakov je bilo ujetih. Vasi blizu Radautza, osvojen«? po Rusih, so Gurahumora, Straizia in Sa-raech. Rusi so osvojili tudi Visnice blizu Kutov. Nemške prizadeve, na- predovati ob severnem odseku, niso uspele, pravi naznanilo. Rusko vojno naznanilo. Uradno naznanilo se glasi: "V več odsekih južno od Dvinska so Nemci po topniški pripravi poskušali začeti ofenzivo. Bili so brezuspešni povsod. "Ob celi fronti, ki jo obdržujejo armade generala Brusilova, in zlasti pri Radzivolovu, dobiva sovražnik neprestano pomožnih čet s francoske in italijanske fronte. Naša ofenziva v Bukovini se nadaljuje. Osvojili smo vasi Gurahumora, Straža in Saraech, zapadno od Radautza, ter Visnice blizu Kutov. O-semsto ujetnikov smo dobili v roke. (Op. To naznanilo kaže, da so Rusi prodrli skoro prek cele Bukovine po-dolgoma. Vas Gurahumora leži deset milj od rumunske meje. Visnice je ob meji med Galicijo in Bukovino, petintrideset milj severozapadno od Črnovic.) Bitka pri Logišinu. "V sredo ob 11. uri zvečer se je začela bitka v odseku Ožinskega kanala pri Logišinu. V četrtek zvečer se je boj še vedno nadaljeval. "Mnogi poskusi sovražnikovi, prekoračiti kanal, so bili odbiti. Tekom bojev je padel hrabri general Stegel-man in polkovnik Berghenstrole je podlegel svojim ranam. 'Sovražni zrakoplovci so včeraj spustili več bomb na postajo Molo-dečno." Dunajsko dnevno poročilo. Dunaj, 24. jun. — Avstro-ogrska za-jemalna taktika je prepodila Ruse iz mesta Kuty (Galicija), tako poroča danes vojni glavni stan. V Volhiniji, in sicer severno od Lipe, severovzhodno od Gorochowa ter zapadno in severozapadno od Torchy-na so za vsako ped zemlje obupni boji. Vsi sovražni poskusi, zopet odvzeti Avstro-Ogrom osvojeno ozemlje, so se končali v težkih porazih za napad nike. Rusi oBvojili Kimpolung. znanil danes vojni urad. Rusi so zavzeli mesto Kimpolung v južnem delu Bukovine ob vznožju Karpatov in ujeli več nego 2,000 Avstrijcev. Dunaj, 25. jun. — Avstrijsko uradno naznanilo priznava, da so se avstro-ogrske čete dalje umeknile pred Ru^i v Bukovini. Petrograd, 25. jun. — Osvojitev vse avstrijske kronovine Bukovine je na- Zapadna fronta. Pariz, 22. jun. — Ljuti boji se vrše na obeh bregovih reke Meuse na ver-dunski fronti. Nemci so snoči z naskokom vzeli francoske postojanke v Fuminskem gozdu in Chenois na desnem bregu, ali s protinapadi so Francozi danes zopet pridobili večino izgubljenega ozemlja, i Priprave za še večji napad so razvidne iz strašnega bombardiranja, katero so začeli Nemci nocoj na fronti severno od Thiaumonta, Vauškega gozda, Chipitra in La Laufee. Uradno poročilo vojnega ministrstva govori nocoj o tem bombardiranju kot "brezprijner-nem v silnosti". Nemci tri in pol milje od Verduna. Pariz, 23. jun. — Nemci so nocoj bliže Verdunu, nego so bili kdaj prej, odkar se je začela velika borba za trdnjavo pred meseci. Po strašnem boju severovzhodno od mesta so prišli danes v posest prve linije francoskih zakopov med gričema 320 in 321. Osvojili so tudi Thiau-montsko utrdbo. Napad jih je dove-del do vasi Fleury, ki je samo tri in pol milje od mesta samega, ali protinapad jih je prisilil, da so nekoliko ozemlja tamkaj opustili. Uradno naznanilo omenja nemške izgubf kot "ogromne". Nemci so podjeli tudi hud napad v Champagnskem okrožju. Trije silni naskoki na francoske naskoke v okraju Mont Tetu so bili odbiti snoči, kakor pravi naznanilo, objavljeno danes popoldne. Francozi poročajo uspeh. 'Pariz, 24. jun. — Z ljutimi napadi so Francozi snoči zopet dobili v posest večino postojank severovzhodno od Verduna, ki so jih bili osvojili Nemci včeraj. POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka. Pošljemo denar v staro domovino potom brezžičnega brzojava (Wireless), a ne več kot 400 kron na enkrat, in sicer po navadnih cenah, samo še za naslov je treba plačati po 85c od vsake besede. Cena ra 400 kron potom brezžičnega brzojava na: Ivan Ivanovič, Ljubljana, Kranjsko (4 besede) $61.00, a 100 kron pa za $17.75. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se Danes pošljemo v staro domovino: Za $ a .75. ..K 5 Za $ 17.50. K 125 1.50 10 (( 20.95.. .. 150 n 2.30, 15 tt 24.45. .. 175 a 3.00 20 1 (t 27.95. .. 200 a 3.70 25 it 35.00. .. 250 .. 300 " 4.40 30 K 41.90. H 5.10. .... 35 (< 48.75. .. 350 It 5.80. 40 (< 55.75. .. 400 II 6.50 45 ti 62.75. .. 450 It 7.20 50 <( 69.50. ...500 II 8.55 60 « 83.50. ...600 II ■ 9.25 70 (t 97.50. ... 700 II 11.3 80 << 110.75. ... 800 II 12.75 .... 90 (( 138.50. ...1000 It 13.98 .... 100 (( 699.00. ...5000 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banKi skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. AMERIKANSKI SLOVENEC. 27. JUNIJA 1916. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brez-plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. pako. Pokopan je bil v četrtek na našem pokopališču sv. Jožefa. Poleg staršev žalujeta za njim njegova brata Frank in Tony, oba starejša. Sorodnikom naše sožalje, pokojniku mir in pokoj! — Tri leta v Stric Samovi vojaški službi je bil tudi g. Joseph Simonich, brat gg. Louisa in Johna Simonich, vsi trije sinovi rojaka g. Johna Simonich. Že pred nekaj tedni se je vrnil na dopust v Joliet. Kakor smo poročali, sta koncem aprila doslužila Strica Sama seržant John Stukel, sin kameno seka g. Matt. Stukla, in Frank Čulik, sin trgovca g. Fr. Čulika — Operiran na slepiču je bil zadnj četrtek v bolnišnici sv. Jožefa kakih 10 let stari George Skufca. — G. John Longflos, naš znani brivski mojster z Jackson streeta je šel danes popoldne v bolnišnico sv. Jožefa, kjer se podvrže neki operaciji lažje vrste. — Na obisku sta bila v Jolietu več dni zadnjega tedna mlada rojaka gg. Anton Fir in Anton Skrobut iz Cle velanda, O. POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselfciiu ►♦o+o+o+o Joliet, 111., 26. jun. — Prvo slovesno sv. obhajilo za dečke in deklice najvišjih razredov naše župnijske šole sv. Jožefa je bilo včeraj dopoldne pri o-smi §v. maši. To je bil velik dan za obhajance ter njih starše in sorodnike. — Nadškof Mundelein v Jolietu. Nadškof George William Mundelein, poglavar chicaške škofije, je v soboto delil zakrament sv. birme v tukajšnji irski cerkvi Sv. Srca in v italijanski cerkvi sv. Antona; v prvi dopoldne in v drugi popoldne. Pripeljal se je v Joliet v avtomobilu. Cerkvenim slovesnostim so prisostvovali vsi katoliški duhovniki iz Jolieta in okolice ter se tudi udeležili skupnega obeda v irskem župnišču. Natfškof je baje izjavil, da Joliet ne bo sedež nove škofije, in tozadevna dolgoletna govorica je bila izvita iz trte. — Naš župnik, č. g. John Plevnik je obhajal v soboto svoj god. Na predvečer so mu članice Dekliške Marijine Družbe skupaj čestitale in poklonile šop svežih rož in zapele lepo godov-nico. — Naš Rad"eckijev veteran, g. Janez Stukel, je tudi v soboto obhajal svoj god in obenem rojstni dan. Že 87 let je star, pa še vedno čvrst. — Novo mašo bo pel č. g. Anton Pirnat prihodnjo nedeljo, dne 2. julija, v Anacondi, Mont. G. novomašnik ima tri brate duhovnike, ki so Rev Alois Pirnat, Rev. John B. Pirnat in Rev. M. Pirnat. Bil jf dolgoleten so šolec našega kaplana, č. g. John Plaz-nika, v St, Francis Seminary, Wis. G. novomašniku^čestitamo! , — Dan 4. julija bo v torek prihodnjega tedna. Bliža se torej prav brzo naš največji narodni praznik, "The glorioiu fourth", in vsepovsod se bo v naši slavni ljudovladi slovesno praznoval spomin privojevane svobode za amerikanski narod. Zlasti slovesno in šumno ga bomo praznovali letos v Jolietu s takozvano preparedness-pan^do. Priprave se delajo velikanske. O tem več prihodnjič. — K zadnjemu poročilu o zlati poroki g. George in ge. Barbare Težak nam je še dodati, da imata zlatoporo-čenca poleg treh sinov tudi še tri hčere, vse om^žene, in sicer ga. Katarina Simonich, ga. Margareta Kozjan in ga. John Stukel. — Smrtna kosa. V bližnjem Rock-dalu je dne 19. t. m. popoldne ob treh umrl 14 let stari George Konte, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po samo enotedenski bolezni za srčno na- Ironwood, Mich., 20. jun. — Cenje ni g. urednik Am. SI.! Prosim Vas za malo prostora v predalih tega lista, da tako vsaj nekoliko seznanim čitatelje tega lista, kako nam kaj tukaj gre. Tukaj se dela prav dobro in plača je dobra, toda kaj nam to vse skup pomaga, ker je pa vse tako drago Lahko rečem, da se ni že 5 let tako dobro delalo, kakor se dela letos. Toda vabim ne sem vseeno nikogar, ker jih je še dosti brez dela. Kateri ima delo, ta ga pa drži. Tukaj sta se dva Hrvata smrtno ponesrečila pred kratkim: eden je padel v "šuto", drugega je pa na plačilni dan elektrika ubila. Da ne skončam še tega. dopisa, naj povem še to, da je bila Julija Lonča-rič, članica dr. sv. Ime Marije št. 133 na pepelnico v Ashlandu, Wis., operirana na slepiču, in na Veliko noč ji je onemogla desna stran; desna roka in noga ji nič ne velja, tudi govor ima slab, se jo težko razume. V sredo, to je dne 14. t. m. jo je njen soprog John Lončarič domov pripeljal. Še nekaj. Tri tedne je od tega, kar e šla žena Janka Kataliniča k svoji kumici na glažek rakijice,' in se ve, kot dobra in skrbna žena oziroma mati je lepo vrata zaklenila in pustila v hiši 3 otroke. Sedemletna deklica je prišla sambogvedi kako blizu ognja, da se ji je obleka vžgala na njej. Soseda je slišala jok iz hiše in videla dim. Šla je gledat, kaj da je. Ni mogla pa noter. Zato je poklicala svojega boardarja in so vrata vdrli in našli otroka vsega ožganega in opečenega. Poklicana zdravnika sta otroka lepo obvezala, toda otrok je v dveh urah v groznih mukah umrl. Oče je bil na šihti in je delal "overtime". Ubogi oče ni nič vedel, kaka nesreča ga je zadela, dokler ni vstopil v hišo. Žena Luca se mu je pa skrila, pijana do nezavesti. Matere! katere imaste deco doma, ne zaklepajte jih! Vžigalice skrijte pred deco! Ogenj tudi pogasite, predlo greste kam. Nikdar ne položite vrele vode škaf na tla, ker ti lahko dete noter pade in se obara, da ti lahko umre. Tukaj se je v 3 letih zgodilo dvakrat že to. Kadar pod umivate, imejte v mali posodi vodo in jo plus-kajte po dilah. G. urednik, tukaj imamo še zmiraj mraz. Ko to pišem, me tako mrazi po hrbtu, da mi še zobi šklebetajo. Dežja imamo pa skoraj vsak dan; posebno maj je bil moker, in polovica junija. Sedaj pa skončam ta moj že dokaj dolgi dopis in prosim g. ur. "nekoliko potrpljenja. In Vam obljubim, da bom tiho vsaj 6 mesecev, če boste hudi, potem pa zopet pridem. (O, le pridite vsak teden!) Pozdrav vsem čitateljem Am. Slov. G. Kopriva. Ali ne bi srčno želeli in se iz dna srca veselili podpore, ki bi jo dobili, ko bi prišli v potrebo in stisko? V 'največjo stisko in potrebo, da si večje skoro misliti ne moremo, so prišli naši rojaki v slovenski domovini vsled strašne vojne, ki traja že 23. mesec. V stiski in potrebi so zlasti slovenski begunci ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih. Teh revežev je o-gromno število, ki se še vedno množi. Veliko pomanjkanje trpijo. Vsakdanjega kruha nimajo. Stradajo in vzdi-hajo in jokajo. Tako zapuščeni so! Kdo jim naj pomaga? Čez morje se ozirajo, do nas. Od nas pričakujejo pomoči. Ali je pričakajo v večji meri? Amerikanski Slovenec nabira milo-darov zanje. Ali je med imeni dari teljev tudi že Vaše? Najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pošljite na: Amerikanski Slovenec Joliet, 111. priletel krilatec, jo vzel in nesel v ne beške višave. Videli se bomo nad zvezdami. — K sklepu mojega pisanja pa pozdravim vse čitatelje tega lista. J. Poglajen. REV. VALENTINU MIHELIČU na spis v "G. N." z dne 21. t. m. odgovarjam na kratko, kot sledi: 1. Dozdaj še nisem slišal, da bi kateri slovenski katoliški duhovnik kjerkoli rekel ali pisal, da nam katere katoliške organizacije ni potreba. To menda ni navada vzor-duhovnikov. 2. V svojem spisu hvalite Rev. Ka-lana, kot zmagovalca. Ali smatrate tudi njega za vzor-duhovnika? 3. V istem spisu omenjate tudi nekakšno "JAŽEFA, MARIJE & CO.!' Če bi se kateri lajik tako norčeval iz svetih imen, kot ste se Vi, bi ga gotovo zapisali v črno knjigo, kot "falira-nega študenta in prmejdušarskega mu zikanta, ki je v starem kraju dokončal II. gimnazijo s korarskimi groši", kot to meni očitate neglede, če je isto resnica ali laž. Poroča se mi iz zanesljivega vira, da ste Vi jedli kruh Salezi jancev, ko ste študirali, a v zahvalo zdaj smešite Sv. Družino in jo sramo tite s priimkom "Jažefa, Marije & Co." Vaš spis se Vam samemu studi, če se količkaj zavedate. 4. Glede "streljanja kozlov" pa smelo trdim, da Vas malokateri hribovski raubšic" prekosi. To-vedo vsi oni, ki so kdaj čitali kak Vaš rokopis. 5. Če bi Rev. Škur ne izzival, bi se ga bilo pustilo v miru, kakor vedno dozdaj, a ker je brez vsakoršnega povoda sramotil ustanovitelje našega društva in društvo samo, zato ni več kot prav, če je dobil primerno pojasnilo. Zadostno! Jos. Klepec, tajnik društva Sv. Družine, Joliet, III. VOJNA IN GOSPODARSTVO. (Iz "Slovenca" 13. apr. t. 1.) Omaha, Neb., 19. jun. — Na praznik zvezdnate zastave (Flag day) se je v Omalii vršila preparedness-parada. Ču-je se, da 29,431 oseb je marčalo. Uslužbenci pri A. S. and R. Co., ki so se u--tleležili parade, so dobili zato plačano. Ljudstvo je bilo zelo radostno in vsak je nosil zastavo. — Dne 18. t. m. sem videl sliko fanta Cerar. On je hodil 28 let v ženski obleki. Bil je rojen v vasi Selo blizu Moravč. — V tukajšnji tvornici .vrhovni nadzornik potom menjanih varnih napisov v.edno delavce opominja na Safety first, ter dalje: Wash your hands carefully, especially after handling lead in any form, before eating etc. IV0 Težak. St. Stephen, Minn., 20. jun. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca, prosim, priobčite mi par vrstic iz naše naselbine. Tukaj smo imeli štirideset-urno pobožnost 27., 28. in 29. majnika. In dne 14. junija so imeli prvo sveto obhajilo dečki in deklice, ki jih je bilo precejšnje število. Slqvesno sv. obhajilo bo pa v nedeljo, to je 25. tega meseca. Našemu častitemu gospodu župniku Trobecu gre vsa čast za njegov požrtvovalni trud. —- Vreme imamo pa le bolj mrzlo in deževno. — Neizprosna smrt se je tudi pri nas o-glasila ter nam je vzela našega brata iz društev sv. Štefana in sv. Imena Jezusovega, Jožefa Krausa, p0 rodu Nemec. Zapušča žalujočo soprogo in štiri otroke, Simona, Jožefa, Roberta in Mary. Naj počiva v miru! — prj Petru Zumru se je rodila hčerka, pa je Kako je v Turčiji? Zadnjič smo poročali, da tudi tam trpe veliko pomanjkanje na živilih. Tudi zadnji čas ni v tem oziru boljše. Kar so dobili živil, dobili so jih preko Bolgarije in tudi druge potrebščine dobivajo preko omenjene dežele le v majhnih množinah, ker vojaški transporti omejujejo tozadevni prevoz. Meseca januarja so dobili 635 vagonov moke, 36 sladkorja, 43 fižola, 15 petroleja, 17 vag. papirja, 3 kisa in 35 drugega bljiga. Trgovci želj no pričakujejo boljšega železniškega prometa, kajti le na ta način bi mogli izvažati za izvoz dovoljene predmete in potem tudi dobiti iz zunanjih držav blago za dom. — Iz Adane poročajo, da je koncem lanskega leta vladala tamkaj precejšnja suša. Polja so 40—50 odstot. manj obdelali kot lansko leto... V mnogih krajih razsaja živinska ku'ga, in kef živine sploh izvažati ne morejo, ji je cena padla za 40 odstotkov. Letina za olje pa je bila za- 30—50 odst. boljša kot v prete-čenem letu. Sočivja in krompirja so pa pridelali približno toliko kot prej. Nizozemska vladaje odredila, da se smejo slaniki izvažati le s posebnim dovoljenjem ribiških organizacij. Eks-pedieija pa je ipočena eksporterjem, ki .lih je vlada v to določila. Švica je v-ak izvoz (tudi poštnih paketih po 1 kg) kave prepovedala. Kdor jo hoče poslati mora tudi za najmanjše množine dobiti izvozno dovoljenje. — Monopolizirala je tudi ves uvoz surovega in rafiniranega sladkorja. Nakup in uvoz ter razdeljevanje sladkorja (večjih množin — vsaj po 1 vagon) oskrbuje višji vojni komisari-jat. Raditega so morali vsi trgovci istemu naznaniti, kje in kolike množine sladkorja imajo zunaj nakuplje-nega in tudi domače sladkorne zaloge je vlada popihala.in zaplenila ter določila za sladkor maksimalne cene. Iz Rusije se poroča, da vlada tudi tam veliko pomanjkanje moke in mesa. Državni post ob sredah in petkih so zapovedali vsej armadi. Za moko pa so vpeljali karte (izkazniče). Na mesec je dobil posameznik 30 funtov. Posamezna oddaja se na njej zabilje-zuje — so torej karte brez odrezkov. Ko so na Ogrskem v svrho rekviri-ranja zaloge preiskavali, so našli skrite velike množine žita in krmil, tako, da upa vlada več mesecev s tem prikritim blagom zalagati konsumente,— V Budimpešti namerava mestna uprava prevzeti vse mestne železnice. Sicer pa ima v rokah že itak večino delnic. Temelj prevzemnega obračuna bode povprečna dividenda zadnjih 7 let. Dve najslabši so izločili! V Duesseldorfu so se zbrali pred kratkim zastopniki nemških cementnih tovarn. Namenili so se, da si ustano ve splošno enotno zvezo za celo Nem čijo, pa so nastale velike težkoče in ni so se mogli zediniti! V francoski zbornici je nek poslanec vladi očital, da zanemarja poljedelsko vprašanje. Poljedelstvo v Franciji zad nji čas propada. Dasi je dežela silno rodovitna, vendar ni zmožna dati toli ko pridelkov, da bi preživila narod, ki po številu pada. Uvoziti so morali žita 1. 1915. do 56 milijonov kvintalov Koliko škode ima pri tem narodno go spodarstvo, se vidi iz tega, da se je moralo zanj plačati v zlatu nad Zy2 milj. frankov. Voznina iz Amerike pa se je podražila od 2.25 fr. na 13.75 fr. Kurzna razlika pa že znaša 6 fr. pri kvintalu. Radi tega bo treba, da via da večjo skrb posveti za napredek kmetijstva. Francoska državna banka izkazuj koncem marca zalogo zlata v vredno sti 5 milijard frankov, srebra pa nad 326 milijonov. V Londonu izkazuj kurz angleškega vojnega posojila 96 9-16, francoskega pa le 85 7-16. Olja pa v tem svetovnem mestu od dne do dne vedno bolj primanjkuje. Odkar so kupčijski sklepi za premog z Fran cosko sklenjeni, ne pusti Anglija no benega premoga več izvažati. Na Dunaju vpeljejo za vojaštvo po sebne krušne karte, ki jih bo izdajalo vojaško poveljstvo po želez, postajali. Glasile se bodo na 70 gramov dnevno, Ječmenovi moki so nastavili nadrobno ceno 48 vin. za kilogram.. Zadnj čas tudi Dunajčanom primanjkuje go-vedine, ki se je podražila 30—40 vin pri kg. Dasi sta špeh in mast z apri lom cenejša postala, je pa svinjsko meso dražje od 50—60 vin. kg. Zadnji teden je došlo mesa na Dunaj 117 va gonov v teži 315.7 ton. V pondeljek je bilo na trg pripeljane govedi 300 glav manj kot prejšnji. Pitani voli so stali 418 K 100 kg. Prešičev je bilo pa 700 repov manj kot prejšnji torek. K|ko pa je v Bolgariji? Pomladan sko vreme je tam za setev zelo ugodno. Sicer je bilo manj padavine, vendar se nadejajo, da bodo precej po-voljno polje obdelali. Vlada je v to svrho marsikaj dobrega ukrenila. Skrb za pravočasno obdelanje polja je v prvi vrsti poverila kmetijskim zadrugam in županstvom. V zasedenih krajih pa bo vojaštvo setev in drugo izvršilo. Nakupovalne družbe centralnih sil pa pridno tam nakupujejo koruzo in krmila in se že izvažajo poleg teh tudi jajca (100 vagonov), kože, usnjarske potrebščine itd. Uvaža se pa zadnji čas manj, ker so se izvozne prepovedi zveznih držav razširile tudi na več novih predmetov. Pomanjkanje kave, kakao, sladkorja in riža je tudi tam radi tega vedno bolj občutno. V Nemčiji že zdavnaj kupljen sladkor še dosedaj ni dospel tja. Radi tega si bolgarske sladkorne tovarne še posebno prizadevajo, da bi kmete navdušile za produkcijo sladkorne pese. Nadejajo se da se bo 150,000 dekarjev polja zanjo odločilo, ker njih prizadevanje tudi poljedelsko ministrstvo podpira. Tudi usnja tam zelo primanjkuje in se po 33 levov 1 kilogram plačuje trgovini na debelo. Petroleja imajo še precej, a razpečavati ga ne morejo, ker jim manjka prevoznifi vagonov, tako, da so radi tega že marsikje po deželi brez luči in celo tudi v Sofiji. Pred vojsko so rabili ruski in amerikanski petrolej, sedaj pa rabijo izključno rumunskega. Ogrska vlada je deločila za 1. 1916 sledeče prevzemne cene za koruzo: V avg—sept. 22.50 K, pozneje maja 1. 1917 pa bo stala storžna 28.90 K, oluščeni koruzi bodo cene nar.aščale v označeni dobi od 30—34, činkvantinu "a storžih 27.75—31.45 K, oluščenemu 33—37 K. Grahu in leči pa je določena cena 66 K net to kvintal. Te cene veljaj o samo za domačo koruzo, oziroma grah in lečo. V Avstriji je v brzojavnem prometu dovoljena tudi bolgarščina. Danska je prepovedala izvažati živo in zakladno perutnino ter meso severnih jelenov. Ogrska vlada zahteva tudi žta kavinc pošiljatve transportno dovoljenje. O-mejila jc tudi poštno-paketni pt-omet ne Je glede kave, ampak tudi glede fižola, graha in leče. Tamkaj tudi snujejo kako bi odpravili ali vsaj omejili število krajevnih semnjev. Poljedelski minister je to vprašanje že 1. 1912 •prožil v trgovskem ministrstvu, češ, da v moderni trgovini semnji nist) več take važnosti in koristi, pač pa iz splošno ekonomičnega stališča škodljivi, ker se izguba na času in delu vsled pohajanja semnjev ne da pokriti s tem, kar koristijo. Osobito se pa ta zguba kaže ob času vojske, ko delavnih moči tako manjka. Radi tega bodo prepovedi izdajati dovoljenja za nove letne ali tedenske semnje, število obstoječih pa bodo reducirali in na nedelje preložili. Tako bomo tudi pri semnjih v prid domovini pričeli šteditil Nemčija manjka špirita. Ceno motornemu špiritu so zvišali za 27.5 mark in hočejo na ta način prisiliti obrate, da uporabljajo bencol. Na Ogrskem so določili % kg riža za osebo. Kvoto za fižol pa so zvišali na 1 kg. Cena zdrobljenemu rižu je 50 vin za kg, celemu pa 55. Fižol (bob) pa stane 56 vin. — V Nemčiji bo tudi nakup kave v zunanjih državah prevzela nakupovalna centrala. Do mače zaloge bodo popisali in zaplenili ter sorazmerno po državi trgovcem v nadaljnjo prodajo porazdelili. Naša vlada si zelo prizadeva, da bi •e čim več rastlinskega olja produci-ralo v državi. Radi tega se je dogovorila z tovarnami za olje, da da kmetom razpolago potrebno seme, ki se jim bo po žetvi vrnilo. Določila se je prevzemna cena K 100 za q, ki ostane tudi za slučaj sklepa miru. Tovarne so se zavezale, da bodo tudi dobro o-hranjeno slamo od kmetov prevzele po 10 K q. Ministrstvo je izdalo tozadevno knjižico v poduk producentom, ki se lahko dobi iz ministrske knjižnice. Na Češkem popis krompirnih zalog slabo kaže. Radi tega je vlada odredila, da se sme le 18 q semenskega krompirja za 1 ha porabiti. Do konca junija pa dobi odslej oseba le % kg na dan. Švedska škrob. Sladkorna centrala je izdala na pro-ducente sladkorne pese okrožnico, v kateri-jih poživlja, da preko vseh ovir čim največ polja obdelajo za peso, ker tem si zagotovijo tudi važno vlogo za po vojski v narodnem gospodarstvu in tudi domovini ob tem usodnem času zelo opomorejo. je prepovedala izvažati JUNAKI S KRNA. Grofica Terezija Thun-Thun piše v N. Fr. Pr.": Mnogo in razno se je že pisalo in govorilo o sinovih Dalmacije, pravična pa sodba pač nikakor ni bila! Vse je vedno temeljilo na pojem: Flegma, zadovoljnost z malim ih iz tega izvirajoča melanholija so temeljne poteze ljudske duše, in zmajujoč z glavo se je vračal opazovalec z namero, da na teh komentarjih zgradi karakteristiko Dalmatinca. Zgodovina in junaške pesmi so sicer slavile njihovo hrabrost in vztrajnost v boju proti Turkom in Benečanom; toda te pesmi so že davno izzvenele in nihče ni več sklepal iz njih zaključkov. Tako je dremala lepa dežela dalje v svojih tihih sanjah, nespoznana in mnogokrat pozabljena, dokler ni prišlo jutro, ki je vsakega posameznika izpremeni- lo v jeklo in vzbudilo orjaško Iji moč in starega junaškega duha. sar, mi ti sledimo ter bomo do za; ga moža branili domovino," tako glasila njihova prisega. Kakor t njihovega krasa, ki si z mogočno delajo pot iz skalovja in razpokli« se potem brez šuma zlijejo v morje, tako je zaburelo in zapla® v dalmatinski duši, in mirno i« s trdno voljo, da stori, kolikor ni more, je šel Dalmatinec nad sovft ka: "Z Bogom in za cesarja!" Ta» odšel v boj, tihi, z malim -zadovt mož, noseč s seboj ščit zaupan? Boga in ljubezni do cesarja in do vine. Prežeč leže nepremagljivi ki v svojem kritju in mirno čakajo vala premoči. Noč in dan so kij1 vali grmenju in toči topov in nap< joči sovražnik, ki je menil, da j® ogenj omehčal, najde silne pesti, klicem: "Živela Avstrija!" padejo To je sprejem, ki ga prirejajo j®1 sinovi Dalmacije dednemu sovra® na Krnu in ki ostane v zgodovini1 kovečen z zlatimi črkami. Včeraf sanjar je postal junak in je s 5* železno voljo in žilavo močjo zal* til svojo prisego. Cela Avstrija radostno pozdravlja, junaški s" Dalmacije, ki stojite na straži na nu in ob Soči, in valovi Adrije, t lomijo ob vaši grudi, prinašajo SP® čilo o vaših slavnih činih in junaš» duhu. Nič več se ne gleda dol z zmajajočo glavo in pomilovalni vas, ki ste kakor titani nasip in ni zid države na južni meji. Vsak daje hvalo in občudovanje; kajti1' ve, da ostanete granitna skala, ob teri se sovražnik odbija in izkrvaf Vi pa ste začudeni nad vsem te® zavračate zahvalo in priznanje; kar se nam zdi veliko, je za vas & prav in pravično: "Cesar pot«'; vojakov in mi smo tu." To je °C: vor, ki daje vašemu junaštvu še svit. In ko pojdete nekoč dofflOVi1 gati lovorja in zmag, kot zniag°r' zavratnega sovražnika, ki je hote' šo deželo, vašo Adrijo iztrgati W burški kroni, boste, ponosni &r"4 postali zopet tihi sanjarji, ne zav' joč se včerajšnjih činov. Kar pa krasno ljudstvo ,hotelo pogrezn1" svetu bajk, za to ti vesta cesar i" žava hvalo in večno ostanete cesaf. nezmagljivi Dalmatinci! v žicami (Wire Drawers) rabimo za stalno d« ob dobri plači. Pišite angleško za pojasnila JOS. HERMAN, Keystone Steel and Wire Co., Peoria, Illinois SSifi^ffi^KSMSifi^ifi^ifi^ifi^ifi^jfi^jfiS« Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLIJ*01' Les za Stavbe in Pretili Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu ISIi^W^lfi^ffi^lfiSifi^lfiffiSfifiSfi^ifi^ifiaSMi!' šil sv ce m. tn 011 Os m: tei le. ca lej na til, šei fei So vo Vr; ne. žel ko go 2aj »zv ki je tO! žej Pr, od čas žet tla; Sla kaj 12 Pre « Ija Jfi' »n jim so iji: Ob *» i jaj, lil s Union Coal & Transfer O 516 CASS STREET, JOLIET, ILL. A3ifv»io and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern tel Prvi in edini slovenski pogrebniški n^ Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in 1002 N. Chicago Street Konjušaiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, l*1' Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največ' mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepi? v Jolietu tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. ch>Cil tel. 2S7S in N. W. 344. Nasi kočijaži in vsi delavci so Slovenci. S "a vila •ni, ■.San šah sv«,, •iia Mo, 8t0] ?V< Ki S % tiai C * «C>t) "ilt j? * ' z* AMERIKANSKI SLOVENEC, 27. JUNIJA 1916. Družba VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedel: JOLIET, ILL. • Vstiinovljena 29. novembra 1914 Irtkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 0RU2B1NO GESLO: "VSE ZA. VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.iEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111 NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, III. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. . Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. članicami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož- be se naj pošljejo na 1. porotnika. KOŠTRUNOVA ŠPICA. (Vojni kurat Leopold Turšič.) Malo drugače je zaznamovana v na-Sl!\špecijalnih zemljevidih in jo po svoje tako imenujem. Veličastni, do-Ce'a goli skalni kolos se dviguje tik ^eje iz mogočne gorske skupine 2495 ® visoko pod nebo. Strmeti mora ko gleda iz doline razrite stene, 0s.tre grebene in globoko zarezane kabine te velikanske piramide, pod ka-r° se smehlja popotniku v obraz ze-na Planina s svojimi vabljivimi kočijami, govoreč: "Ne hodi dšlje; tu je ePše, prijazneje, tu ostani!..." Gora se zdi človeku skoro nedostop- prilike še svetlejših gumbov po vsem hrbtu.'/ Vijuga za vijugo; zdaj mehka m blatna, da komaj dvigaš noge, zdaj trda in kamenita, da se ogenj kreše pod kovanimi čevlji. Brez konca in kraja! Iz dalje poči tuintam strel; žvižgaje se razlije njegov odmev med strme vrhove. Visoko nad nami odmevajo težki, škrabajoči koraki provijantne kolone; rezko, enakomerno žvenkečejo podkve tovornih živali skozi neprodirno temo. ■ Moj Bog! Vojska v gorah... Koliko napora in truda, da je le ena stot-nija mož vsaj enkrat nasičena! In stotnije se drži druga, tretja, cela veriga. Ves živež mora s težavo in v trpljenju po tej strmi in brezkončni poti Vse v temi in brez luči, ko je pot že podnevi težavna in utrudljiva. Vso noč do jutranjega mraka to peketanje in hropenje tovornih živali in moštva, u darjanje gorskih palic ob kamenito stezo. V dežju in snegu in viharju, in je km 'i"15 na Pa iskrena želja aiu Postala tudi trdna volja. toni n0^eni bojišču je bila našim fan-žej0 •3rV:' dana Prilika. da se izka-Prost"1 P0.mer'j° s krivohosim Lahfcm. od V°I° 0 so se Javljali, zmeieni iastnilk" S.trani: Pionirji, telefonisti, Zervn'i i ge> ordonanci, možje re-nask k ?mpan'j itd., dasiravno jih za glav]° nis° mnogo rabili, ker je bil ka; namen pač poizvedovanje. Ne-12 0, 50 s° jih odbrali, 40 od našega Pfevz iS°SCdnjega polka' Vodstyo je Stal Stabni narednik-Ijaj So v čelni vrsti in čakali pove- Jini je govoril nekaj besed, in pr.1 •trcba govoriti o odločnosti nost'; na poraščenih obrazih So Se ,se vedno gorelo, na plaščih pa "jih -Se redn° Poznali sledovi doseda- ob vročih bojev., Noga je udarila n0„ "l"' '<«81 uuuma >o ' .Vrsta se je premaknila, obra- z vami, fantje!. * * * n- v, • a nasi planinci so se je vendar lo-. 1 'n pfepodili ž nje verolomnega biv-Se8a zaveznika. Vsled naključja nam-in male naše posadke — bil je baje * ri samo en roj pod korporalovim odstvom — se je bil gore polastil so- raznik že kmalu spočetka svoje voj-, . „ ----- «e" Umevno, da je bila najiskrenejša j kakšen je gorski dež in sneg in vihar, našega odličnega poveljnika pol-J ve le tisti, ki ga je poizkusil! gorlVS ki je poveljeval obenem vsej j Noč za nočjo! Naj sije luna v svo-zaj ^ j.skuPini> da dobi goro zopet na- ji pohlevnosti, ali naj daje vihar duška izve V P° ma.'lmi ekspediciji vsaj po-'svoji jezi... Armada, življenje, domo-ki io ^„SOVra^n'kove Poz'c'je in moč,'vina. i In kolikrat se je dvignil in zamahnil I kramp, kolikrat se je obrnil sveder v trdi skali, da je bila pot vsaj za silo zgrajena in rabljiva. Lepa in dragocena je domovina; njej Velja ves trud in napor, njej je posvečeno vse naše trpljenje... Po polnoči smo dospeli po štiriurni hoji kakih L500 m visoko. Prijazno nas je sprejel bataljonski adjutant. Pravzaprav smo mu pa mi dolinci po stregli s slanimi in sladkimi rečmi, z žgano in ežgano pijačo. Rad nam je odkazal potem za par ur nekaj skromnih ležišč v barakah napravljenih povečini iz smrekovega lubja. Zdelo se mi je, da sem po dolgem zopet turist. Zlasti v ranem jutru, ko smo nadaljevali svojo pot. To preli-janje barv v tihi, sveži naravi, ta rezki gprski zrak, šumenje poskočnega potoka globoko v dolini, v meglo zaviti; tiči se oglašajo v porumenelih vrhovih žolna seklja po votlih deblih... Vsepovsod jutranja svečanost — mir... Kdo naj misli, da je šc vedno vojska? Par strelov iz dalje, kaj to! — Rani lovci, ki bo prišli poskušat semkaj svojo lovsko srečo in se veselit lepega jutra... Mir, mir, ves blažen in tako svečan... Že smo ležali kakih 300 m višje pod visako skalo, zleknjeni v mehko roso zelcriega mahu, zaviti v svoje sivonro-dre_plašče. Zvedavo so dvigale preko meje svoje dremajoče glave gore vero-lamne Italije. Vsak grebenček, vsako skalo smo razločili v zlatu prvih solnčnih pramenov, ki so se igrali in preletavali po vrhovih gorskih orjakov. Tam je sovražnik... Tudi Ko-štrunova špica je stresla s sebe megleno odejo ter pokazala svoje raztrgane čeri, mladosolnce je poljubilo koničasti vrh in ji voščilo dobro jutro... Nadporočnik Paulas, skrbni, kot mravlja delavni polkovni pobočnik, ki je bil z nami, se je nasmehnil, da so se mu izpod košatih brk zasvetili beli zobje. Dvignil jc je kozarec in s soln-cem vred tudi on voščil Koštrunovi špici dobro jutro. "Ali so že vstali laški Judeži, ki si jih imela te dni na reji? Pusti jih, da šc malo poleže 1 Pošljemo jim godce za budnico..." Tedaj smo se pravzaprav šele spomnili, da jc še vedno vojska. Sveže jutro in nilado solnce, ptičje petje in šumljanje potoka, svečanost narave in blaženi mir — nič... Vse niči... Vojska! Komaj smo pogledali vsak na srojo uro, že jc švignilo in zatulilo po zraku in se ustavilo vrti Koštrunove špice. Kakor da je bruhnila ogenj,, jc stala pred nami, glavo ovito v oblak črnega dima. Mogočni Pepi je pričenjal svojo u-verturo v molu... Za njim so zategnili vsi mogoči kalibri z vseh strani. Tudi mali gorski " so , , ■ ......-.....—, Jajočcn gnili in zaplamteli v zaha-lil 0„ .Sol"cu, iz oči je še bolj švig- S srda-„ad Laha... eca m Bog tov "csantno bo jutri," mi je rekel b° 2ačef°r0Ž"ik' "Do 411 naših t0P°v ^ati oc,e°. 'očno« ob 6. uri zjutraj bru-co. j> ln s»irt na Koštrunovo špi-Sodbj?.. ntar bo plesal, kaj, ob taki ''T Poslu°-abo >dnica! . W J^istiJn glcdat n"je» kraval. Tudi krasni h? lz.lct brez pomena; tako , Q"evi so!" ^ re«lo?" __ ie gna,a- kcr že je tu,ii'n bl1 v gorah. Prigovarjal Ivar , ' m°i Poklic. }> po^m,en.iU smo se„ nabasali z > Sorski "!,n "abrbtnike, oprli se >na j. Pa. lce i" odšli še tisto noč. •hi tista n0t in br"k'0"č"o se je ' sprva po ozki dolini, pol- h' )0tem "avkreber nad raztr-v 1 oŠ"?0"1 v »štetih viju-n i o" doH»e i« bil sovražnik; "iti nT? Smcli rabiti. Oko ni vi- i^žH0tiPaValaPreiJ SCb0j' palica je sa" ^ rs^'a.,L0Zkf .pot" Zdajpazdaj •tali skaj ' zdaJPazdaj udarila ob 5rat- Ce !,c Fnkl'at, desetkrat, tije H1 2n°J'- brcz»" ki °rJe svctlci5 ale.,oči v temo. Pač! , Plk S(--Premika v cna-Poročnikom vred pred i:\ls2s1 Kakor dvoje Dvoje nahrbtnih da ie te vr ' "Kd0 Dr"«ič J '1 !ui tak« dobro-nas'jcm za podobne kolibriji niso molčali; tik pod nami je žgolel eden in zadeval precizno. — Drugič že je pozdravil adjutant Pau lus Koštrunovo špico in jo vprašal, so li že ustali njeni vsiljivi rejenčki. Zde lo se nam je, da je Koštrunova špica prikimala, in trčili smo na zdravje nje ne osvoboditve... Zajtrk: muzika igra. da se stresajo skale, vrh Koštrunove špice stoji pred nami kakor bljuvajoči Vezuv... V skrajni škrbin ismo med artilje-rijsko godbo opazili krivo črto premikajočih se pik. Tam so čakali fantje ter se pripravljali noč in dan... Težka pot ob samih prepadih; negotov korak — gotova smrt... Fantje se bližajo k naskoku; čakajo samo, kdaj utihne godba, da prično zbor a capella—brez spremljevanja.. . Uvertura je končana. Kolibri pod nami se še tuintam oglasi, kakor da hoče gorski škrat motiti pesem orožja naših fantov... S Koštrunove špice u-darja krepko, odrezano in zopet pričeto streljanje, sigurno kakor po taktu... Planinica pod nami se vabljivo smehlja v solnčnih žarkih, ki so pravkar nagajivo pokukali nanjo... Streljanje kakor po taktu!.. .Hladen veter zaveje od vzhoda; Koštrunova špica skrije svoje obličje v gosto megleno kopreno; votlo odmeva iz megle pesem orožja slovenskih planincev.-.. * * * Dan po Malem Šmarnu železnega Gospodnjega leta 1915 — 9. september — je časten dan' za naš polk. Odbrani njegovi sinovi so se zopet izka zali. Marsikdo je prišel malo maro-gast nazaj, pet pa jih-je sprejela Koštrunova špica v svoje globoke prepa de in jih za vedno skrila pred sovraž nikom. A naša je! Trdneje stoji kot prej... Italijanske gore stegajo zveda vo preko meje svoje glave po njej; smehlja se jim, višja, mogočnejša od njih, rešena po ognju artiljerije in naših vrlih planincev. V STRELSKIH JARKIH OB SOČI. (Iz "Slovenca".) Ne morem trditi, da bi se mi pot v strelske jarke v trdi noči zdela baš prijazna in zaupanja vredna. Električne svetiljke se ne smeš poslužiti, in tako bredeš po breznih blata, po ja mah, ki so jih izkopale granite, po predorih, v katerih ti šele krepak udar na glavo molče zatj-obenta, da hodi tod ponižen, to je da skloni glavo. Potem po čudovito postavljenih lestvah in stopnicah gor in dol. Docela drugačna slika se mi je nudila prihodnjega dne. Solnce je sijalo na sinjem nebu. Napotil sem se torej takoj, xla si nekoliko ogledam jarke. Razločevati nam je dvoje vrst jarkov. Prvič strelski jarek, ki je v smeri proti sovražniku najsprednji in je skrbno pokrit, to je ima streho. -Tu je moštvo pri svojih ležiščih skoraj kakor v vojašnici. Potem prekop (rov), ki vodi paralelno s strelskim jarkom in je namenjen za promet. Tretja vrsta so zvezni jarki, vodeči proti ozadju. Zakloni (kritja) v strelskih jarkih so varna proti šrapnelom in vodi, zgrajeni iz močnih hlodov in desk. Večinoma imajo tudi vrata, ki se dobro zapirajo, — ostanke razstre-ljenih hiš in tovarn — ter so večinoma udobno opremljeni. Ležišča, lahko bi ih imenovali tudi postelje, so čedna. Semtertje zagledaš tudi kakšno nočno omarico, zrcalo in različne podobe, ki zadoščajo lepotnemu čutu moštva. Line, v katerih leže puške napete, so na zunaj skrbno zakrite; kakor tudi vsa streha strelskega jarka, ki moli le malo nad tla. Posebno pozornost zaslužijo častniški stani, ki so tupatam pra-a remek-dela. Najlepši stan, ki sem ga vidifl je bil podoben paviljonu kake azstaVe. Pred vrati mala terasa pod obočenim lokom z mizo in klopjo. Stene so tu pregrnjene s pleteno slamo. Na obeh straneh lončki s cvetlicami, na strehi dvoje mladih palm. To je ila "Johanita", kakor pravi napis v rkah podobnih japonskim postavljenih druga pod drugo. Notri preprosto a udobno opremljena soba s tapetami v ličnem slogu in dobronfi slikami. Spalnica je v nekakem pristenku, pregrajenem s široko, v gube nabrano zaveso. Poleg tega stana je nameščen telefon, žaromet in majčkena častniška obednica, ljubka kakor otroška igrača. a obednica ima prostora približno za šest oseb, če niso pretolste, in bi mogla zavzemati častno mesto n. pr. na \drijski razstavi. Tu dobiš najnovej-iste s podobami, stene so ukusno tapetovane in polica v izdolbeni steri, krivnostno zakrita s pisanim pregrinjalom ti iz daljdve poščegeta grlo. Ves prostor je prirejen v preprostem ukusnem slogu. Vsa častniška stanišča, kar sem jih idel, so sicer zelo preprosta, vendar pa še vedno udobna, prijazna, svetla, opremljena z nekako ljubeznijo. Po-na se jim osebna "nota" in jimdaje arobo prijetne zaupljivosti. Zanimivo pa je tudi, če opazuješ, kako se razlikuje način gradnje stanišč za moštvo in naprava jarkov in rovov pri posameznih sfotnijah, še bolj pa pri raznih bataljonih. Skoro bi dejal, da je povsod drugačen slog. Čeprav je namreč naprava jarkov in gradnja stanišč v prVi vrst iodvisna od kakovosti dotičnega sveta, vendar odločuje pri izvršitvi tudi še mnogo drugih či-niteljev. Je li te razlike pripisati naravnemu nagonu mas, ali pa delujejo med maso posamezni vodilni duhovi? Rovi in zvezni jarki so deloma tako globoki, da od kraja in okolice, kjer se nahajaš, ničesar ne zapaziš. Tu je vedno dovolj dela. Tu je udrla v prekop voda in jo je treba izplati, tam se je kak predor usedel in ga je treba podpreti, na drugem kraju kopljejo nove rove, kar zahteva v kamenitih tleh, kakor so tukaj, obilo truda; rah-ljo prst je treba spraviti stran, čez mesta, kjer voda stoji, položiti brvi itd. Večja dela, ki ne morejo ostati skrita, se morajo izvršiti po noči, seveda brez luči. Nekaj dalje zadaj za ognjeno črto je službujoči narednik ravnokar delil moštvu zimsko opremo. Posebno sem opazil lepe kožuhovinaste telovnike. Večinoma so to debeli ovčji kožuhi z dolgo dlako a izborno adjustirani in vsled tega izvrstna zimska obleka. Potem neprodorne pelerine, snežne kučme, bele snežne krinke za opazovalce, dobro šivane rokovice, kolenice, zape-stniki - žilogrelci. Zimske srajce iz snežnobelega flanela so naravnost razkošno rezane, močno podobne grškemu "chitonu". Narednik je čital imena, in drug za drugim so od veselja žarečih obrazov sprejemali vsak svoj zavoj novo novcatega zimskega perila. Gotovo se zavedajo, koliko vrednosti in koliko dela je v teh rečeh, in seveda jim mora dvigniti samozavest in samospoštovanje, ko vidijo, da država skrbi zanje kakor dobra mati. Ko sem se bil vrnil v ognjeno črto, sem bil priča majhni taktični umetnosti. Neka straža je bila namreč ravnokar javila, da se bliža sovražna pa-trola našim postojankam. Ni se za-povedalo streljati, marveč pustili so jih, da so prišli mirno do naših žična-tih ovir. Poročnik M. spleza urno na streho strelskega zaklona in opazuje nekaj hipov slučaj. Nato pokliče enega svojih najboljših podčastnikov ter ga z nekoliko mož odpošlje proti Italijanom. Pri tem se je govOrilo malo. Četovodja je takoj razumel, kaj mu je storiti. Poročnik M. pa je: segel po puško ter v počasnih premorih oddal natančno pet strelov. Niti ene krogle več kakor je bilo potrebno. Naš četovodja je bil med tem pritekel italijanski patroli, ki je bila od nas oddaljena kakih 500 korakov, za hrbet. Vsled dobro namerjenih strelov ni mogla naprej, in ko je padel vodnik, se je prestrašeno okrenila, da bi zbežala nazaj, a tedaj so jo naši zagrabili, hlad nokrvno razorožili in ujeli. Pogledal sem uro. Ves prizor: odkar je opazovalna straža bila naznanila dohod so-ražne patrole, do tedaj, ko so ujeti Italijani korakali mimo naše žičnate ovire,, je minulo ravno šest minut. Težko ranjenega vodjo pa je morala naša sanitetska patrola prinesti na nosilni-ci. Bil je Cisto mlad poročnik, ki je bil gotovo šele nedavno imenovan. Vkljtib zdravniški pomoči je kmalu u-mrl. Ostali trije ujetniki pa so si prižgali cigarete. Ta neznatni, majhni dogodek je značilen za našo bojno pripravljenost, je tipičen zgled za to, kako točno deluje naš vojni aparat. Kakor se zdi, so Italijani to že tudi spoznali. Ravno ko pišem te vrstice, enajsti dan vojne, strelja italijanska artiljerija v slepem Photo by American Press Association. IZGUBIVŠI ROKO, SE UČI STRELJATI. Na sliki je videti nemški vojni pohabljenec, ki se je naučil streljati brez izgubljene roke. tera piše delo in junaštvo svoje čarov-ne pismenke in v katerih zlato dozoreva seme svetovne zgodovine. Da, kraljestvo dela je jr teh jarkih, in to delo bo zmagalo! Neprodorna veriga žičnih ovir zapira sovražniku dohod k našim jarkom. Te ovire so pa le kakor simbol moči, ki preži za njimi na straži. In ta simbol se ravnotako močno javlja v žičnem povezku telefonskih mrež kakor v reflektorju nočnih žarometov in v gromenju težkih to-pov.Skriva se v majhnem in neznatnem kakor v velikem in orjaškem. Nenadno čutimo, kako se vjemajo kolesa in združuje vse v mogočno skupnost. V vsaki strelski lini, v vsakem opazovalcu vidimo samo primer za orjaški celokupni uspeh in naenkrat vemo, kdo je vse to ustvaril: organizacija, delo. vesel Iz otročjih ust. Oče: "Tončiek, zakaj nisi več igrač, ki si jih dobil za god?" Tonček: "Zato ne, ker vem, kolikokrat bom tepen, predno jih bom razbil." Narobe svet. Bolj kot je stara fotografija, mlajši je obraz. Zapeka. Ako se vam čreva ne ižpraznejo vsaj enkrat vsakih 24 ur, imate zapeko. Ne puščajte tega. Rabite Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills) zoper jetrne neprilike, kakor zapeko, glavobol, omotico, zlatenico ali otrplih jeter. Cena 25 centov za^oj v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.—June. Brata. Reza: "Ali nista ona-le dva fanta brata?" Mica: "Za enega vem, da je, za drugega pa ne morem prav gotovo reči, ali je ali ni!" Žalujoča vdova. Nadzornik nekega pokopališča je o-pazil nekoč, kako je neka ženska sejala r ^na svež grob travino seme. Ko ji je besu na hiše krog ležečih vasi, ki so' omenil ,da bo grob ob času že sam itak že večinoma porušene, dočim pe- P°stal zelen, mu je ženska odgovorila: liota živahno in slepo strelja iz jarkov, očividno brez cilja in namena. Par-turiunt montes, mascitur ridiculus mus. "Vem, toda svojemu pokojnemu možu sem obljubila, da se ne\bom prej poročila, dokler ne bode zrastla trava ------- '»""IVJ, ""OJVUU1 i »ui^uiuti 111US. i--------> nv, u \j v, tiaaua Udld Tako hodiš tu kakor po ulicah veli- na njegovem grobu. Ker se mi pa že kega mesta, ravnajoč se po svetlih ravno sedaj ponuja dober snubec, ne nanisnih tnhlnVi ,r I L'«l ^ n n n ____I mnrptn C1PPT nrolAtMiti' kn - i^J« napisnih tablah in kažipotih posameznih čet in pri tem nimaš nikoli pravega čuta za to, da-li si napravil dolgo ali kratko pot. Cele ure moreš hoditi, ne da bi našel kak konec, vedno po križem križički vodečih jarkih, mimo kažipotov, telefonskih postaj, žarometov, postojank za strojne puške, mimo traž in opazovališč, vse in vsak v svojem obmejenOŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 27. JUNIJA 1916. ■■ -■ === Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.........$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj ,(12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj v. 12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven-■ skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Tretja knjiga: SLED NEVIHTE. I. POGLAVJE. . V skrivnem zaporu. Popotnik, ki je šel jeseni leta tisoč-sedemstodvaindevetdesetega iz Anglije v Pariz, je potoval počasi. Več kot dovolj slabe ceste, slabi vozovi in slabi konji bi ga bili ovirali, če bi tudi odstavljeni in nesrečni francoski kralj sedel v vsej slavi na prestolu; toda izpremenjeni časi so povzročili še druge ovire. Vsaka mestna vrata, vsaka vaška mitnica je imela svojo četo me-ščanov-domoljubov, katerih narodne muškete so bile' vedno napete, da u-strele, in ki so ustavljali vsakogar, ki je prihajal ali odhajal, ga križem iz-praševali, pregledavali njegove papirje, iskali njegovega imena v lastnih zapisnikih, ga pošiljali nazaj, ali puščali dalje ali zadržali in zaprli, kakor se je njihovi muhasti sodbi ali domišljiji potrebno zdelo za blagor ene in nedeljive republikg slobode, enakosti, bratstva ali smrti, Charles Darnay je prepotoval prav tnalo francoskih milj, ko se je jel zavedati, da se mu ne bo mogoče vrniti po cestah te dežele, dokler ga v Parizu ne proglasijo za dobrega meščana. A naj bo karkoli, oni je moral dalje do cilja. Kadar se je revna vas zaprla za njim, kadar se mu je spustila za hrbtom navadna pregraja preko ceste, je vedel, da so to nova železna vrata v vrsti onih, ki ga dele od Anglije. Splošna pazljivost ga je nadzirala tako strogo, da bi se ne čutil bolj oropane-ga prostosti, ako bi bil ujet v mreži in če bi ga poslali v Pariz v kletki. Ta splošna pazljivost ga ni le pri eni postaji dvajsetkrat ustavila na cesti, marveč ga je tudi zadržala dvajsetkrat na dan, ker so jahali za njim in ga peljali nazaj, jahali pred njim In že vnaprej skrbeli, da ga ustavijo, jahali z njim in ga stražili. Popoto-val je le v Franciji že več dni, ko je v majhnem mestu ob glavni cesti, še vedno daleč od Pariza, legel truden v posteljo. Le s pomočjo pisma nesrečnega Ga-bellea, ki mu ga je bil pisal iz ječe, je prišel tako daleč. Toda pri stražnici tega malega kraja je imel toliko težav, da je čutil, da v njegovem potovanju nastaja kriza. Zato je bil tako malo začuden, kolikor je sploh mogoče, ko so ga sredi noči zbudili v mali gostilni, kamor so ga bili poslali do jutra. , Zbudil ga je boječ uradnik in 'troje oboroženih domoljubov v grobih, rdečih kapah in s pipami v ustih, ki so bili «edli na posteljo. ""Emigrant," je dejal uradnik, "poslal Vas bom s stražo v Pariz." "Meščani, jaz ne želim nič bolj kot priti v Pariz, čeprav brez straže." "Tiho!" je zagodrnjala rdeča kapa in udarila s kopitom moškete po odeji. "Molči, aristokrat!" "Tako je, kakor pravi ta dobri domoljub," je pripomnil boječi uradnik. "Vi ste aristokrat in morate imeti stražo — ter jo plačati." "Saj ne morem izbirati," je dejal Charles Darnay. "Izbirati! Glejte ga!" je zavpila ista zlovoljna rdeča kapa. "(Kakor bi mu ne bilo v korist, če ga obvarujemo, da ne obvisi na svetiljki!" "Vedno je ,tako, kakor pi*avi ta dobri domoljub," je pripomnil uradnik. "Vstanite in oblecite se, emigrant." Darnay je ubogal; peljali so ga nazaj v stražnico, kjer so drugi domoljubi v grobih rdečih kapah kadili, pili in spali okrog ognja. Tu je drago plačal svojo stražo in ob treh zjutraj odpotoval z njo po mokri, mpkri cesti. Straža je obstajala iz dveh domoljubov v rdečih kapah in s trobarvnimi trakovi ter narodnimi mušketami in sabljami, ki sta mu jezdila vsak na eni strani. Darnay je sam vodil svojega konja, toda na vajeti mui je bila privezana vrvica, ki si jo je eden izmed domoljubov bil ovil okrog roke. Tako so odjezdili med dežjem, ki jim je o-stro bil v lica, topotaje v težkem dra-gonskem koraku preko neravnega mestnega tlak in dalje po blatni cesti. Tako so potovali brez izprememb razen glede konj in hitrosti po blatnih miljah, ki so jih še delile od glavnega mesta. Jezdili so ponoči, se ustavili eno uro ali dve po izhodu solnca in ležali, dokler se ni zmračilo. Straža je bila tako bedno opravljena, da si je ovila slame okrog golih nog in si s slamo pokrila tudi raztrgana pleča, da se obvaruje mokrote. Razen osebne neugodnosti, ki mu jo je povzročalo tako spremstvo, in razen misli na nevarnost, pretečo mu od enega izmed domoljubov, ki je bil vedno pijan in je jako neprevidno nosil svojo mušketo, se Charles Darnay ni dal resno ostra-šiti od nasilne krivice, ki se mu je godila; kajti prepričeval se je, da to ne odločuje o njegovi zadevi, ki še ni preiskana, in o njegovih izjavah, ki jih je še imel potrditi jetnik v Opatiji. Toda ko so prišli v mesto Beauvais —- bilo je proti večeru in ulice so bile polne ljudstva — si ni mogel več tajiti, tla je njegov položaj precej vznemirljiv. Ko se je ustavil pred poštno postajo, se je nabralo okrog njega zlo-slutna množica, da ga vidi, in več gla- sov je zaklicalo: "Dol z emigrantom!" Hotel je ravno razjahati, a se je zopet dvignil v sedlo, ki se mu je zdelo najbolj varen prostor, in je dejal: "Emigrant, prijatelji? Ali nisem prišel prostovoljno sem v Francijo?" "Ti si proklet emigrant," je zavpil neki kovač, prerivaj e se jezno proti njemu s kladivom v roki, "in proklet aristokrat!" Poštar je stopil med tega moža in jezdečeve vajeti (kamor je očividno meril) ter pomirjevaje rekel: "Pustite ga, pustite ga! V Parizu ga bodo sodili." "Sodili!" je ponovil kovač in zavihtel kladivo. "Da, in obsodili kot izda-javca." Na te besede je množica pri-trjevaje zamrmrala. Darnaj je zadržal poštarja, ki je hotel odpeljati konja na dvorišče (pijani domoljub je mirno sedel v .sedlu z vrvico v roki in gledal) in dejal, kolikor je mogel glasno: "Prijatelji, varate se ali ste prevar-jeni. Jaz nisem izdajavec,"' "Laže!" je zavpil kovač. "Odkar je jzšel odlok, je izdajavec. Njegovo življenje je zapadlo ljudstvu. Njegovo prokleto življenje ni več njegovo!" V trenutku, ko je Darnay opazil v očeh množice, da ga je pripravljena takoj napasti, je poštar obrnil konja na dvorišče, straža mu je bila tesno ob boku in poštar je zaklenil in zapeh-nil dvojna vrata. Kovač je udaril s kladivom po njih in množica je zamrmrala; a sicer se ni nič zgodilo. "O kakem odloku je govoril kovač?" je Darnay vprašal poštarja, ko se mu je zahvalil in .stal poleg njega na dvorišču. "Odlok, da so posestva emigrantov naprodaj." "Kdaj je izšel?" "Štirinajstega." "Isti dan, ko sem zapustil Angleško!" "Vsi pravijo, da je ta odlok le eden izmed mnogih in da izidejo še drugi — če že niso izšli — ki bodo kaznovali vsakega emigranta z izgnanstvom in obsodili na smrt vse, ki se vrnejo. To je htftel reči, ko je dejal, da Vaše življenje ni več Vaše." "Toda sedaj še ni takega odloka?" "Kaj jaz vem!" je odgovoril poštar in skomizgnil z ramami. "Morda je, morda ni. To je vseeno. Kaj hočete!" Izpočili so 'se na podu na slami do polnoči in nato zopet odjezdili, ko je že vse mesto spalo. Med mnogirti strašnimi izpremembami, ki jih je bilo opaziti na vsakdanjem življenju in ki so skrivnostno osvetljevale njihovo strašno pot, ni bila najmanjša, da se je zdelo, kot bi ljudje skoro nikoli ne spali. Ko so dolgo, dolgo jahali po zapuščeni cesti, so včasi prišli do skupine ubogih koč, ki niso bile skrite v temi, temuč vse razsvetljene od luči, in opazili ljudi, ki so sredi mrtve noči .pošastno plesali okrog suhega drevesa svobode ali peli pesem svobode. Toda to noč so v Beauvaisu k sreči spali, tako da so mogli mirno oditi iz mesta in kmalu so bili zopet v samoti in puščavi. Jahali so skozi prezgodnji mraz in mokroto med žalostnimi polji, ki to leto niso obrodila sadov, le semintja so se jim včasi prikazali očrneli ostanki požganih hiš ali so jih nenadoma naskočile in trd.o ustavile na poti domoljubne .straže, ki so prežali na vseh cestah. Solnčna luč jih je slednjič ugledala pred obzidjem Pariza. Ko so prijahali k vratom, je bil vhod zaprt in strogo zastražen. "Kje so jetnikovi papirji?" je vprašal načelnik, mož odločnega izraza, ki ga je straža bila poklicala. Charlesa Darnaya je ta neprijetna beseda seveda zadela; pripomnil je, da je svoboden popotnik in francoski državljan ter da so mu le zavoljo nemirov v deželi dali stražo, ki jo je pa plačal. "Kje so jetnikovi papirji?" je ponovil isti mož, ne meneč se za njegove besede. Pijani domoljub jih je imel v kapi in jih je pokazal. Ko je isti veljavni mož prebral Gabelleovo pismo, se je malo zmedel in začudil ter Darnaya zelo pazljivo pogledal. Vendar je zapustil njega in njegovo stražo brez besede ter odšel v stražnico; medtem so oni še vedno sedeli na konjih pred vrati. Charles Darnay se je med presledkom ozrl okrog in opazil, da stražijo vrata vojaki in domoljubi, a da so domoljubi vendar mnogo številnejši; da so kmetski vozovi z živežem in podobnimi stvarmi prihajali v mesto še dosti lehko, a da je bil izhod celo za najpreprostejše ljudi zelo težaven. Pisana množica mož in žena, da ne omenjamo najrazličnejših živali in vozov, je čakala pred vrati; toda izpraševali so jih tako natančno, da so prav počasi kapali skozi ograjo. Nekateri izmed teli ljudi so vedeli, da bo še mnogo časa minilo, preden pridejo na vrsto, in so zato legli na tla spat ali kadit, medtem ko so se drugi pogovarjali ali postopali o-krog. Rdeče kape in trobarvne trakove so nosili vsi, možje in žene. Ko je Darnay presedel kake pol ure v sedlu, opazovaje te stvari, je isti načelnik straže zopet prišel in ukazal, da dvignejo pregrajo. Nato je izročil njegovima stražnikoma, pijanemu in treznemu, potrdilo, da sta ga pripeljala, ter mu ukazal, naj razjaha. On je ubogal, onadva domoljuba pa sta obrnila svoja trudna konja in odšla nazaj, ne da bi stopila v mesto. Njegov spremljevavec ga je peljal v stražnico, ki je s.mrdela pp slabem vinu in tobaku; v njej je stalo in ležalo nekaj vojakov in domoljubov, spečih in budnih, pijanih in treznih in v raznih srednjih položajih med spanjem in bedenjem, pijanostjo in treznostjo. Tudi svetloba v stražnici, ki je prihajala napol od ugašajoče nočne svetilj-ke in napol od zorečega dne, je bila v podobi negotovosti. Na pultu je ležalo nekaj zapisnikov in sirov, mračen častnik je sedel pred njimi. "Meščan Defarge," je dejal Darnay-jevemu spremljevavcu in vzel kos papirja, da piše, "ali je to emigrant Ev-remonde?" "Da. To je,on." "Koliko ste stari, Evremonde?" "Sedemintrideset." "Oženjeni, Evremonde?" "Da." "Kje oženjeni?" "Na Angleškem." "Gotovo. Kje je Vaša žena, Evremonde?" "Na Angleškem." "Gotovo. Določeni ste za ječo La Force, Evremonde." "Pravični Bog!" je vzkliknil Darnay. "Po katerem zakonu in zaradi katerega zločina?" Častnik se je ozrl za trenutek nanj,-"Mi imamo nove zakone, Evremonde, in nove zločine, odkar ste Vi bili tukaj." To je izgovoril s trdim nasmehom in pisal dalje. "Vpoštevajte, prosim, da-sem prišel prostovoljno na pisani poziv rojaka, ki leži pred Vami. Jaz ne zahtevam nič drugega kot priložnosti, da mu takoj pomagam. Ali nimam te pravice?" "Emigranti nimajo nobenih pravic, Evremonde," se je glasil ravnodušni odgovor. Častnik je pisal dalje, dokler ni končal, prebral natihem, kar je napisal, potresel s peskom in izročil listino Defargeu z besedami: "V skrivno ječo." Defarge je jetniku pomignil s papirjem, naj gre za njim. Jetnik je ubogal; spremljala ju je straža dveh oboroženih domoljubov. "Ali ste Vi tisti," je dejal tiho Defarge, ko so prišli iz stražnice in se obrnili proti Parizu, "ki se je oženil s hčerjo doktorja Manettea, nekdanjega jetnika v Bastilji, ki je sedaj ni več?" "Da," je odgovoril Darnay in ga začudeno pogledal. "Moje ime je Defarge in sem krč-mar v Saint Antoineu. Morda ste že kaj slišali o meni." "Moja žena je prišla v Vašo hišo iskat svojega očeta, kajne?" Zdelo se je, da je beseda "žena" po-budila v Defargeu neprijetne spomine, kajti dejal je z nenadno nepotrpežlji-vostjo: "V imenu ostre novorojene žene, ki se ji pravi Giljotina, zakaj ste prišli v Francijo?" "Pred par trenutki ste slišali, zakaj. Ali ne verjamete, da je resnica?" "Za Vas žalostna resnica," je odgovoril Defarge namrščivši obrvi in gledaje naravnost predse. "Res, jaz sem izgubljen. Tu je vse tako nepričakovano, izpremenjeno, nenadno in samohotno, da sem brez dvoma izgubljen. Ali mi hočete storiti malo uslugo?" "Ne." Defarge je še vedno gledal naravnost predse. "Ali mi boste odgovorili na eno samo vprašanje?" "Morda. Kakršno pač bo. Kaj je?" "Ali bom mogel občevati z zuna njim svetom iz ječe, ki sem vanjo tako krivično obsojen?" "Boste videli." "Ali bom tam pokopan brez preiskave in brez priložnosti, da se zagovarjam ?" "Boste videli. A kaj bo to? Drugi ljudje so prej bili ravno tako pokopani v hujših ječah." "A ne po moji krivdi, meščan Defarge." Defarge ga je mesto odgovora mračno pogledal ter šel dalje med trdovratnim in stanovitnim molkov. Čim bolj se je poglabljal v ta molk, tem manj je bilo upanja — vsaj Darnay si je tako mislil — da se bo dal količkaj omečiti. Zato se je podvizal in dejal: "Zame je neskončne važnosti (Vi veste celo bolje kot jaz, meščan, kolike važnosti je zame), da naznanim gospodu Lorryju iz Tellsonove banke, angleškemu gentlemanu, ki se sedaj mudi v Parizu, zgolj to dejstvo brez vsakega pristavka, da so me odpeljali v ječo La Force. Ali hočete to zam.e storiti?" "Za Vas ne bom storil ničesar," je odgovoril Defarge zagrizeno. "Moja dolžnost je moja domovina in moje ljudstvo. Prisegel sem obema zvestobo proti Vam. Za Vas ne bom storil ničesar." Charles Darnay je čutil, da je zastonj še dalje ga prositi, in razen tega je bil zadet tudi njegov ponos. Ko so molče stopali dalje, je nehote opazil, kako so ljudje bili navajeni videti jetnike na ulicah. Celo otroci so ga komaj pogledali. Nekaj ljudi se je ozrlo za njimi in nekateri so mu kot aristo-kratu zapretili s pestjo; sicer pa ni bilo nič bolj čudno, če je človek v lepi obleki šel v ječo, kakor če je težak v delavni obleki šel na delo. V neki ozki, temni in umazani ulici, ki so šli skozi njo, je razburjen govornik govoril s stola razburjenim poslušavcem o zločiniji kralja in kraljeve rodbine<>ro-ti ljudstvu. Iz nekaj besed, ki jih je ujel, je Charles Darnay prvič Evedel, da je kralj v ječi in da so vsi tuji poslaniki odšli iz Pariza. Po poti (razen v Beauvaisu) ni slišal sploh ničesar. Straža in splošna pazljivost ga je bila popolnoma osamila. Da so nevarnosti sedaj mnogo večje, kot so bile tedaj, ko je zapustil Anglijo, je seveda vedel. Da so nevarnosti naglo zrasle okrog njega in da bodo še nagleje in nagleje rasle, je seveda vedel. Moral si je priznati, da bi ne bil odšel na to pot, ko bi bil vedel, kaj se bo zgodilo črez nekaj dni. In vendar niso bile njegove skrbi tako mračne, kot se zde nam, ki jih gledamo v luči poznejših časov. Kakorkoli je bila bodočnost temna, je bila vendar negotova bodočnost in njena temotnost je bila nevedno upanje. Strašno klanje, ki je imelo trajati dneve in noči in vtisniti, preden se kazav-ci na uri zasučejo mnogokrat okrog, veliko krvavo znamenje na blaženi čas bogate žetve, mu je bilo tako neznano, kakor bi se imelo zgoditi šele črez tisoč let. "Ostra novorojena žena, ki se ji pravi Giljotina", je bila njemu kakor tudi večini drugih ljudi znana komaj po imenu. Grozni umori, ki so se imeli kmalu izvršiti, se najbrže še niso bili spočeli niti v možganih tistih, ki so jih izvršili. Kako bi mogli biti v medlih slutnjah plemenite duše? (Dalje prih.) IŠČEM SVOJEGA BRATRANCA. Rad bi zvedel za njega ker mu imam nekaj važnega izporočiti. Doma je iz Podpeči pri Dobrimpolju. Pred 5. leti se je nahajal v Goldfield, Colo. Prosim, ako čitaš to, javi se mi sam, ako ne prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega naj mi ga javi. To je moj naslov: John Tisel, 426 Clinton St., Milwaukee, Wise. 2t DELO V LAUNDRY DOBI DE-kle. Vprašaj v Mac's Laundry, 502 S. Chicago St., Joliet. NAPRODAJ HIŠA S 4. SOBAMI, hlevom in enim akrom zemlje, in sicf r leži eno miljo zapadno od Bush parka in eno miljo severno od Moen ave. kare. Več pove: Herman Ro-ther, lastnik. Chi. tel. 1644-W. 59t4 Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.......1........John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki; Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mil vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. k Cad Ri Nt„ JOUET.tUU PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS D Avs znat "I hrar na j med fron žene vsak L "jaji Ffai B coin ooo Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zeni in trganje bolečine in o> trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo Je v zavoju, knkoršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. S5c in 50o vseh lekarnah ali pa piiite ponj naravnost na Mlicir & Co. 74-80 Wash ington Street New York. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKLA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina i* mača in importirana žganja in viBfc ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obi'^ 1014 North Chicago St., Joliet, H1* POZOR ROJAKINJE! Ri Avs, , odse toča °bja nilo Jo v uSpc oi p, W lijari V, jite\ seri »Cal( l Al»veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo) V Anton Pasdertz STENSKI PAP1B Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 §J N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL se dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejše tae>0[ Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso. L dosj v°jr "I bitjv in j "ase 0 it; i* Nizke cene in dobra postrežb»J? naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n»> f našej mesnici in groceriji na vof lu Broadway and Granite Street fi Chic. Phone 2768. N. W. Phone lil* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje m ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota tekfcn 405, S. Bluff St., Jolltt. II' 01 N V Its •( st Ši in