VELIK POMEN MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE
Na ogled le desetina gradiva
Očitki glede slabe turistlčne ponudbe našega mesta so velikokrat povsem upravičeni in na mestu. Še posebej to velja za nedelje, ko so zaprte vse trgovlne In večlna kulturnlh institucij. Vendar ni vse tako črno in nekaj galerij in muzejev je tudl v nedeljo dopoldan *odprlo vrata za oblskovatce.        ...
Med njimi je tudi muzej Jjudske revolucije Slovenije, ki je osrednji muzej revoluci-je pri nas. Sprehod v Tivoli velja nameniti tudi za obisk več kot 250 let starega Tivol-skega gradu, v kat^rem je zbranega ogromno gradiva iz predvojnega revolucionarne-ga gibanja, narodnoosvobo-dilne borbe in tudi povbjne
socialistične graditve. Tu je okoli 13 tisoč muzejskih predmetov, bogata zbirka le-takov, vseh^vrst tiska, Roška knjižnica in knjižnica narod-nega heroja Borisa Kidriča. Likovna zbirka vsebuje več kot sedem tisoč grafik in risb. Največ je fotografskega mate-riala, saj je samo iz zgodovine NOB in predvojnega revolu-
cionarnega gibaxya ?hranje-nih 160 tisoč negativov. Po-vojno obdobje je zabeleženo na več kot 300 tisoč fotograf-skih posnetkih.
Muzej veliko sodeluje na republiški in držayni ravni, v zadnjem času pa tudi na mednarodnem področju. Po-leg raznovrstnih razstav do-ma in y tujini so lani pripravi-li tudi vrsto drugih priredi-"tev. V sodelovanju z Lutkov-nim gledališčem Ljubljana so obnovili partizansko lutkov-no gledališče. Nastopal je tu-di koroški partizanski pevski zbor iz Celovca in še bi lahko naštevali.
Poleg tega pa je naloga mu» zeja tudi stalno zbiranje mu-zealij in drugega gradiva ter seveda raziskovarye našega predvojnega in povojnega ob-dobja. V muzeju je žaposle-nih 27 delavcev, ki imajo pre-težno višjo oziroma visoko-šolsko izobrazbo. Ti delavci objavJjajo svoje raziskave v zbornikih ali strbkovnem ča-sopisju ali v samostojnih pu-blikacijah. Veliko pozornost posvečajo tudi pedagoškemu delu in prenašanju znanja in tradicij na mlajše rodove. Letno obišče muzej do 2000 raznih uporabnikov - založ-be, posamezni avtoiji, domi-cilni odbori in drugi - upo-rabljajo bogato gradivo in muzejske storitve.
Žal je v muzeju na voljo ze-lo maio razstavnega prostora - vsega okoli 500 kvadratnih metrov - in tako ne morejb predstaviti niti 10 odstotkov vsega gradiva. Teh prostorov tudi ne moreja širiti ali pre-navljati, ker so zgodovinsko zaščiteni. Zato naj bi v bližnji prihodnosti, ko bodo gospo-darske razmere dopuščale, postavili novo muzejsko zgradbo. Poleg ustreznejših prostorov je potrebna tudi boljša tehnična opremljenost, saj lahko samo s sodobnimi prijemi in tehniko uspešno približamo to pomembno gradivo najširšemu krogu obiskovalcev.
Miro Petek