Omr Write Us Today
Advertising
RATES art
REASONABLE....
GLAS NARODA
'Humi» CEUW >—1242
177. — Stev. 177.
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATHJE OraUUUAM.
d* pravočasno obnovi ptrofaS*
no. 8 tem nam bosi« mnogo prihranili pri opominih. — Ako niate naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo.
SIM, IMS al ta«
Offka M
I«i N. 1,
Ad «f
trd, 181».
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 1, 1939— TOREK, 1. AVGUSTA. 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVll.
APONCI HOČEJO POGNATI ANGLEŽE IZ AZIJE
Boji med stavkar ji in policijo v Cleveland, 0.
IKE DEMONSTRACIJE PRED ANGLEŠKIH P0SLAN1STV0M
leži so prejeli svarilo, da njih življenje ni var-- Misjoiuurj so prejeli naročilo, da odidejo. Vse anffleako blago more biti odstranjeno.
no
AVTOMOBILSKI DELAVCI PRI FISHER BODY SO ZASTAVKAU
pred vhodom v tovarno ined (i in 8 zjutraj, ko so stavkar-ji, ki pripadajo k CIO, skušali tovarno zapreti, ker je bila v tovarni razglašena stavka že
SANGHAJ, Kitajska, 31. julija. — Po celi Ki-ijski so pričeli Japonci z agitacijo, čije namen je
;nati Angleže iz Kitajske. Ta agitacija se je pričela na naalednji način:
1.	Angleži, ki so prišli v Tiencin iz Cinana v ntung provinci, pravijo, da so Japonci pismeno »svarili vse Angleže, da njihovo življenje po 10.
ivgustu ne bo več varno.
2.	Japonski listi Iv Tiencinu naznanjajo, da je »rotiangleški odbor v Cangčovu v provinci Ho-
;ht 50 milj južno od Tiencina, ukazal angleškim 'nisjonarjem, da odidejo.
3.	V Peipingu so policisti obiskali vse kitajske
rgovine ter »o trgovcem naročili, da iz trgovin od ^mitedni.
•	,1	1. , -	J'roti večeru je oblegalo 453
itrunijo vse angleško blago; po ulicah je bilo na- deUvoax% ki so delali v tovar.
lepljenih več tisoč napisov proti Angležem.
• Angleške oblasti v šanghaju pripravljajo pro- jlavceni naročila, da naj ostajat. ki bo izročen japonskim oblastim, ker so Jav neJ° ,v tovarni do zjutraj, upa-•1- 1 rt i . . , „ v	* J01'* da ae bo luno^ica pred to-
ponci postavili bainkade iz bodeče žice na Kiangsi varJ1G razžla Nll straži je ^
ulici, ki loci angleško in japonsko obrambno crto'lo 150 (policistov. V Sanghaju. Angleži bodo zahtevali, da so barika-| Ko so zjutraj pričeli dela v-de. ki »o dolge poldrugo miljo, odstranjene. ,?!	J*
is	i_ ..	v t	• .1--1-1 «lo do spopada in pretepa. 5000
Ko so v soboto pričeli Japonci postavljati banka- piketov je napadlo 100 policije, je na tisoče Kitajcev v strahu zbežalo na angle- stov in raavil se je ljut boj, ka-
Jsko ozemlje ter so se vtaborili na ulici ob bodeči terega se je »posrečilo s pre-
inirjem končati policijskemu
.	■ ^ .« t	r^	. , načelniku Oeorgeu J. Mato-
< Japonska časnikarska agentura Domei pravi, da vitzu.
japonske vojaške oblasti v Peipingu in Tiencinu' Premirje pa je bilo popoi-
vodijo na Daljnem Iztoku dvojno diplomacijo. |dne Prelomljeno, ko je nek ! \/ r*'	•» i* t	• i -i	.. i .delavec peljal truck skozi vra-
V Cingtau so pričeli Japonci bojkotirati angle- |ta mimo pi£eU)v AvtomobU je
ške trgovine, vsled česar je cefa trgovina skoro po- vozil ipočai in nek policist je polnoma zastala. Kitajci se boje kupovati angle- prijel piketa. Nek drug piket Ško blago.	'Je 8 Polenom razbil svetilko na
J« j i» a	j" vi .	^ . truoku. Tedaj pa je skozi vra-
aponci dolze Angleže, da ze vec let nasprotuje- ta pridirjalo 30 policistov na
jo novemu redu v vzhodni Aziji.	; konjih in so vibrtili svoje poli-
Protiangleški odbor je na Angleže naslovil na-(cii«ke palice na levo in desno. • ■	Na lice mesta je prišel žu-
pan Harold Burton, ki je pre. vzel poveljstvo nad policijo ter rekel, da je njegova prva dolžnost varovati javne interese in je izjavil, da morajo Jbiti ulice odprte za ivsak promet.
V-čeraj je v treh tednih stavke prišlo do prvega apopada med stavka rji in policijo.
Voditelj stavke Joseph Ba-gano je retoel, da bodo stavkar-ji tako dolgo metali kamenje in bodo prevračevali avtomobile, dokler ne bodo "podgane" zapustile tovarne in odšli domov.
Več policistov je zadelo leteče kamenje. Policisti so kamenje pobirali in ga metali na sta^karje.
Kadar so polici-sti hoteli kakega stavba rja aretirati, so g:i njegovi tovariši skušali iztrgati.
Ko so stavkarji prevrnil avtomobil, so zažgali bencin, ki je tekel iz avtomobila. Poklicani 60 bili gasilci, ki so pogasili o-genj, nato <pa obrnili vodeni curek na atavkarje.
Policija je morala dobiti nove zaloge solzSih bomb in šele ko je bilo med stavka rje vrženih več bomb in se je plin pričel šijriti, «e je množico pričela umikati Stavkarski voditelj Travis
CLEVELAND, O., 31. julija. — Avtomobilski stavkarji pri Fisher Body so se spopadli s policijo in z obeh strani so letele solzne bombe, polena, kamenje in opeka. Proti večeru je bilo uradno naznanjeno, da je bilo ranjenih 46 oseb, I 3 pa jih je bilo aretiranih.
Do več ^jopadav1 je prišlo je po dveurni'h bojih s polici'-
^kim načelnikom Matowitzeni sklenil premirje, nato pa je takoj brzojavno naprosil generalnega pravdnika Murphy ja za zvezno preiskavo izgredov.
Manager Fislier Body tovarne E. J. Gleason je nato naznanH, da družba dovoljuje ni, 8000 piketov. Družba je de- 300 delavcem, da ostanejo v
svojo lastno varnost čez noč v tovarni.
MUSSOLINUEV
ROJSTNI DAN
slednje svarilo:
"Ako hočete še dalje podpirati Cankajseka, tedaj se takoj preselite v zapadno Kitajsko."
V Cingtau se nahaja samo še 50 Angležev in ne vedo, kaj bi napravili, toda najbrže bodo odšli, kakor so pod enakimi okolsčinami odšli iz Kajfenga.
PEIP1NG, Kitajska, 31. julija. — Ko so policisti obiskovali kitajske trgovce in jim naročili, da odstranijo angleško blago, so japonski trgovci pričeli prodajati Angležem, toda blago je bilo zavito v papir z napisom: "Doli z Angleži T*
Okoli angleškega poslaništva so bili po zidovih nalepljeni letaki z napisi, kot: "Otrešite se obko-Ijevalnega vpliva Anglije" in "Narod rumenega plemena ne bo nikdar suženj Anglije."
TOKIO, Japonska, 31. julija. — Posamezne skupine Japoncev to demonstrirale pred angleškim poslaništvom, ko je bilo naznanjeno, da je bila angleško-japonak* konferenca, ki je bila določena za popoldne, odgodena. '
Demonstranti so se vstavili pred poslaništvom, ko so bili na potu na dve zborovanji v protest proti Angliji, ker je zavrgla japonsko zahtevo glede denarja v severni Kitajski.
Konferenca je prišla v soboto na mrtvo točko, ko je Anglija zavrnila japonsko zahtevo, da izroči Japonski $15,000.000 kitajskega srebra, ki je naloženo v angleških in francoskih koncesijah. Japonska hoče v zasedenem lutaiskem ozemlju
s svojim denarjem.
RIM, Italija, 30. julija. --Sredi 10,00U delavcev, ki so prišli iz vseh krajev Italije in so prinesli s seboj sir, olje, vino, sadje, spaghetti in drugi živež, je ministrski predsednik Benito Mussolini dbhajal svoj rojstni dan. Mu.-solini navadno ne obhaja svojega rojstnega dne kot Adolf Hitler, toda včeraj je nekoliko odstopil od svoje navade. Toda listi, ki so oznanili iprihod kmetov in delavcev, niso z nobeno besedo omenili, da je bil Alussolini 29. julija star 56 let.
Njegova rojstna vas Predap-pio v Komagni je bila v zastavah in na glavnem trgu so bila razložena darila. Celo noč se vlaki, busi in vozovi do vazali kmete in delavce iz vseh krajev Italije, dopoldne pa so obiskal' grob Mussolinijevih starišev.
Mussolini je prišel iz svojega gorskega poletnega bivališča, Rocca deila Caminate, ki se nahaja nad 'Predappiom ter je korakal mimo delavcev, ki so s»tali v vrsti. Njihovim pozdravom se je zahvaljeval ter slednjič rekel, da je njegov duh še vedno kmečki.
Na nogometnem polju so kmetje zvečer priredili velik ples, toda nikjer drugje v Italiji ni bilo nikake priredbe zaradi Mussolinijevega rojstnega dne.
WASHINGTON SE PRIPRAVLJA NA POČITNICE
Nekaj kongresnikov je že odpotovalo proti do* mu. — Predsednik bo obiskal Zapad.
Ameriški kongres se bo te dni odgodil. (e se kaj izrednega ne zgodi, ne bo predsednik sklical letos posebnega zasedanja. Kongresni ki ^e bodo torej sestali »v Washingtonu šele po novem letu. Zdaj se vsi pripravljajo na počitnice.
Predsednik Roosevelt se bo podal za nekaj dni v Hyde Park, kjer bo podpisal še nekaj predlog. Nato bo vprizoril ]>ardnevno voižujo ob atlantski obali. Nato se bo zopet vrnil v Hyde Park in ostal tam do jeseni. Meseca oktobra bo odpotoval s svojo ženo v tiSan Frajicisoo, kjer si bo ogledal tamkajšnjo razstavo. Ob tisti priliki bo tudi v fcJeattle, Wash., prvič videl svojega vnuka Johna Roosevelta Boettingera.
Podpredsednik (lamer se bo kot običajno podal s svojo ženo na svoj dom y U-valde, Tex. Njegova žena je tudi načelni-ca njegove pisarne.
Speaker Bankliead se bo podal v Jasper, Ala-, voditelj manjšine Joseph W. Martin pa v Atlesboro, Mass.
Republikanski voditelj Chas. McNarv, ki je že dalj časa bolan, je že odpotoval s svojo ženo na 300 akrav veliko farmo v 8alem, Ore.
Sam Rayburn, demokratski voditelj v zbornici, bo preživel počitnice na farmi v bližini Bonhani, Texas.
Člajii predsednikovega kabineta imajo .navado ostati tudi ipreko poletja v bližini Washhigtona. Žena državnega I tajnika Hulla je rekla: — Zdi 'se mi, da moj mož sploh ne bo odpotoval iz glavnega mesta. Če pa bo odpotoval, se bo v par dneh vrnil.
Voditelja obeli narodnih odborov — James A- Farley in John Hamilton — sta odpotovala v Evropo.
ZLATO ŠE VEDNO PRIHAJA
WASHINGTON, D. C., 2S. julija. — Vsled politične negotovosti v Evropi prihaja v Združene velike množine zlata. Trgovinski department naznanja, da je bilo v tednu, ki »e je kortčal 21. julija poslanega v Združene države za $88,-398,820 zlata, skoro za štiri milijone več kot teden poprej; Zlato prihaja večinoma iz Anglije.
AMERIŠKI ZRAČNI MANEVRI
WASHINGTON, D. C., 31. julija. — Zračni department je I naznanil, da bo v -sredo ameri-iško zračno brodovje pokazalo (svojo moč. Ob istem času se i bo z raznih vojaških letališč po celi deželi dvignilo v zrak 2000 vojaških aeroplanov.
Aeroplani bodo imeli polno posadko <po 12 do 15 mož, bodo vozili več ton bomb in bodo leteli*na razdaljo 3000 milj. Ti manevri se bodo vršili od Atlantika pa do Pacifika in od I Kanade do Mehike.
POLICIJA ZASLIŠALA ST0JADIN0VIČA
Odgovarjati j e moral glede delnic lista 'Vreme' v znesku devetih miljonov. — Stojadi-novič ni podal nobenega pojasnila.
BEOGRAD, Jugoslavija, :^!, julija. — Policija je zaslišaJa bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinovica glede D miljonov dinarjev vrednih delnic, ki jih je imela država pri njegovem listu "Vreme" in ki so bile razveljavljene, ko je bil | izčrpan kapital in so bile izda-( nenove delnice.
I Stojadinovič je priznal, da je 'odredil uničenje delnic, toda ni mogel podati dokaza, da je ime! 'za to kako pravico. Policijski komisar ga je izpraševal o financah lista, ker so bile razširjene govorice, da je list dobival prispevke iz neznanih virov. Stojadinovič pa na to vprašanje ni hotel odgovoriti.
Preiskava je pred vsem hotela dognati, kdo je prispeval za novo tiskarno, ki je veljala od 20 do 30 milijonov dinarjev. Tiskarski stroji so prišli iz Nemčije in tovorni listi so bili označeni s pripombo "plačano." Knjige pa niso pokazale, da bi bilo kaj plačanega.
V	svojem govoru na zborovanju kmetov v lvupinacu dr. Maček ni povedal, kako daleč so prišla pogajanja glede hr-' vatskega vprašanja ter je sa-| mo omenil, da bodo imeli Hrvatje v kratkem svojo vlado.
V	Splitu pa je včeraj predsednik vlade Dragiša Cvetko-vič glede pogajanj rekel: "Vse gladko poteka v smeri do zgodnjega sporazuma."
V AVGUSTU NE BO PRIŠLO POVOJNE
RIM, Italija, 31. julija. — Vsakdo v Rimu pravi, da se svetu ni treba bati vojne v avgustu, ko je prišlo obvestilo, da bo Virgiuo Gavda odšel na po c-it nice. Noben Italijan si ne more predstavljati kake vojne ali velike krize, kadar Gavda ne sedi na svojem uredniškem stolu in rprše o tem .
Celo dobro poznani politični pisatelj, ki .-e skriva pod imenom 14 Camicia Nera" (črna srajca) v listu Resto del Car-lino in ki je v ozkem stiku s tajnikom fašistične stranke, Aohillem Staraceni, priporoča svojim či ta tel jem, da naj gredo na počitnice in naj se nikar ne boje vojne.
"Razdelitev veleposestev na SicHiji," piše Camicia Nera, "svetovna razstava leta 1942 Ln mnogo drugih del velikega osega zahtevajo vso našo paz-nost. Naša zaveznica Nemčija se pripravlja na svoj kongres jeseni v Nuernbergu. Fašistične države imajo program za
DELAVSKO POSTAVO STA KRŠILA
Namesto da bi gospodar plačeval svojim delavcem najmanj po 25 centov na uro, jim je plačeval še manj.
Zvezna veleporota v Brook--lyiiu, N. Y., je dvigniJa konci prejšnjega tedna prvo obtožbo proti kršilcem postave, ki določa najmanjšo plačo in najdaljši delovni čas. To je tudi v vsej deželi prva obk»žba, tikajoča se kršilcev te postave.
Obtožena sta Louis K. Im-mersheim, solastnik fi r ni « "Novelty Cord Co.," in fore-lady Anna Ditalia. Gospodar je obtožen, da ni plačal delavcem po 25 centov na uro, da jim ni plačal poldruge plače za nadurno delo, da ni zapisoval, koliko ur dela ta uli oui delavec in da je prišlo njegovo blago z njegovo vednostjo v meddržavno trgovino. JPosta-va določa za tak pregrešek deset ti.^oč dolarjev globe, v slučaju ponovne pregreoitve }>;t tudi zaporno kazen.
Detektivi so ugotovili, da imel Immersheim kakšnih sto delavk, ki <so pa svoje delo vršile doma. Hoteč zvodili oblasti za nos, je svoje poti jet je tako preuredil, da je bilo slično trgovini, v kateri so dela v Le kupovale potreben materija!, nakar so izdelke — razne ve-zinine, senčnike itd. " prodaj;i-le" trgovini. Za svoje delo so v največ slučajih dobile manj kot določa postava.
BKOBORBA NA SVETOVNI RAZSTAVI
(MEXICO CITY, Mehika, 30. julija. — Znani brooklvnski bikoborec Sidney Franklin hoče nastopiti na newyoreki svetovni razstavi ter dokazati občinstvu, da je bikoborba povsem *4nedolžen sport."
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
tU WR81 ltth STRUT NEW YOU
15 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJOČI H NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
Vsoto lahko poRJoto ▼ po 2 oriram po t <
delo, medtem ko imajo pluto-kratične države dušeč strah,'1

—
'MLfcgP NIEpDA^NenYoit
Tuesclay, Avgust i, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) BAH


of atori oCflout: NIW YOBK, M. X.
46th Year
tA tsaki dam ?BASKIKO\
ODLOČILEN KORAK _
■ ■	j
Kot strela, iz janoega je bil uklep predsednika, Boost-YelLs, da je treba proglasiti trgovinsko pogodbo z Japonsko sa w6evo in neveljavno. f'Wp
Državni tajnik HdI! je bil še precej £asa skrajno nevo-ijeu. i>rzno*i in obja^tnost vojaške stranke na Japonskem se je vei*%la od dne d0 dne..
Uuil ae j« pritošaval in opozarjal. Roosevelt je molčal. Slednjič je (rila tudi njemu mera polna. Vedel je, da proti objestnemu imperijalizmu »arno s pritožbami in opozorili UiČ ne opravi, ampak mora storiti nekaj radikalnega.
Slednjič je doxpeio poročilo o napadu na ameriškega vojaka. Sklep je bil storjen. Do tnkaj in ne več dalje!
. . Po Voem sveta jesavmalo, ko »e je razširila vest o pre-
a - ; i j	""i H
KADETI SI OGLEDUJEJO OBF^EZNE UTRDBE
%
h

Peter
Kaprol Herron 62. |>olka obrežne artilerije razkazuje ka^ktoni iz AVe^t Pointa v Fort Totteii, X. Y. , najnovejši 'J7 milimeterski protizraer.i top.
Kipar Ivah Zajec 70-
Časnikarji so 15. julija po Ljubljani iskali jubilanta, da bi jim povedal, kako se počuti ob 70 letnici a inašli ga niso. Neki njegov prijatelj je uapo-filed povedal, da je jubilant, kipar Ivam Zajec pobegli I
Ljubijane. da <bi r-e izognil gra kiian trgovinske pogodbe. Preklic v splošnem še ni tako važen (tulantom in intervujein.
kot je vaino dejstvo, da Združenim državam niti na misel ne pride Žrtvovati svoje interen na Daljnem »toku.
Bojni klic predsednika bo najbrž dosti pripomogel, da bo 'P it trna nova resolucija vsta la iz pozabljenja — resolucija, ki prepoveduje pošiljanje orožja na Japonsko.
V na Anglija je ve*«ia tega predsednikovega koraka in ga oJobrava, kajti bil je skrajni čar«, da nekdo nekoliko po-i resa v nevodriae rasne re na Iztoku
Nikakor pa m vesel RooseveKove akcije angleški mini-»trski predsednik Ohandberlain. V napotje mu je in utegne prekrižati njegove načrte.
Zaenkrat se še ne ve, kako je Chamberlain zmesetaril z Japonci glede "prijateljske uravnav«'* tiencinske zadeve.
Ako v pošte varno ugoden odmev, ki ga je bila v Angliji deležna Booseveltova odredba, se ne bo prav nič čuditi, če bo protestno gibanje proti Chamberlainu naglo naraščalo.
Istočasno prihaja iz Londona poročilo, da je precej u-godmh izgledov za sklenitev angleško-francosko-ruske zvez*'. Huaki poslanik v Moskvi je dobil v tem pogledu nova navodila.
Take in »lične vesti se tako vztrajno ponavljajo, javnost kmalu ne bo več dvomila o njihovi resničnosti.
da
SmVEHSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
S	*	* *
Sprejem* možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
Tak je kipar Ivan Zajec, Aromen, ,sam va;?e zaprt in zamišljen v svoj kipamki svet oblik, prostornine in linij ter harmonije. Nikoli mu ni bilo do častilcev in oboževalcev, nikoli ni na vse grlo kričal v javnost, kako je ž njim, kaj ga muči. kaj ga navnlu<šuje in kaj vspodbuja. da vztraja. dela, dela. "neumorno dela.
Nihče ne verjame, da je kipar Ivan Zajce star že 70 let. V zadnjem oar« je nekoliko o-si vel, a korak mu je že vedno prožen, kipar Ivan Xaj<»e še vedno hiti po ulicah, kakor pred desetimi, pred dvajsetimi in pred tridesetimi leti.
Pa je le tako, da je kipar Ivan Zajec dam* star 70 let. Ki&tina knjiga šentjakobske


O: 52.000 PBE*OZBNJE: $8,000.000,00
ožje Informacije glede zavarovanja vpraiajte lokalnega tajnika društva SNP j
LawiyMa Ave,» Chirago. UL

Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.30 9 4.60 $ <L00
fioja
Din. Din. Din. Din.
14
2C0
sou
$20.— .......... Din. 1000
93».— ........... Din. 2000
V Italijo:
S	.......... Ur 100
$ IZ— .......... Lir 200
$	.......... Lih
« SI.— .......... Ur 1000
$11240 .......... Ur 2000
•167.— ........ Ur 3000
CEB.SJS CENE SEDAJ HFtRC MENJAJO SO NAVEDENE CF. NE PODVBŽENE SPREMEMBI GOBI 1U DOM
\ "»■	■■	I I L.
v itn*, «0
HVMA NAKAZILA UV^tk PO UMI I PRISTOJBINO
Si JL O V E N I C PUBLISHING COMPANY
fart- priča, >la je bil rojen <lne 15. julija 1869 na Vožarskem jjotu. Njegov oče Prane Za-jee je bil doma iz Sovodnjega v Poljanski dolini, ki nam je dala odlične kiparje, slikarje iz: in pisatelje. *Pri svojem oče-tu, ki je bi! tudi kipar, kakor je ibi! kipar tudi jubilantov stric, je mladi Zajec žarel vnesti glino in se izučil kiparske ohrti. Potem g« je oče poslal na Dunaj, kjer je Ivan Za j«* n uspehom dovnšil obrtno kiparsko šolo in kiparsko akademijo. Njegov učitelj je bil prof. Kundman.
Iz te prve dunajske dobe izvirajo Zajčeve (plastike, s katerimi se je uveljavil v slovenski javnosti in si pridobil ime in sloves. Z nenavadnim na-v/krsenjeni j«* slovenska javnost tedaj sprejela "Zajeeva dela. Iz te Ji.be "Satir". "A-dam itn Eva'* in "Kozakove sanje**, ki so danes v Narodnem muzeju. Tako se je Tvan Zajee uvel javil in 1. ltHrj je pri konk«rečni za Prešernov spomenik dobil prvo nagrado in naročilo za izA*i<itev Prešernovega spomenika Se vedno je Zajcev^ Prešernov soomenik največji sjiomenik v Sloveniji.
Mnog-im je še v spominu, kakšne polemike je povzročil in kakšne boje j<* moral izbojevati kipar >au\ in naf>re<lna sbe venska javnost, zaradi Prešernovega s]H>nienilva. Drujro monumental no delo Ivana Zajca bi bil ?ipomenik matematika in vojaka W»;e. Kipar je naredil krasen osnutek, žal, so po stavili namesto spomenika p° prvem osnutku v Moravčah 1. 1906 mnotfo skromnejši Zaj«xev Vepn ^poinotiiik. Med kiparjeva večja dela je treba šteti Majdičevo grobnico v Kranju, tri lqpe plastike na novi beograjski skupščini, relief v Tjen-črtevem ma\*«oleju nagrobnik Kaidivčeve družine pri Sv. Kri-hx in .(pf.nvenik padlim »una-kom| v sirskem mestecu Svilai-nnc.
ŽEXSKA GOVORICA

Ženske imajo povsem svoje- j poznam, bom njim posvetil vrstno govorico. Ne v»e. Toda vrstiee. v splošnem.	Mogoče so
Ne bom trdil, da govoie drugačen jezik, oziroma da tako govore, da bi jih moški prav nič ne razumeli. Ne, tega ne bom rekel, ker bi jim delal krivico.
Naše ženske govore po naše, angleške po angleško, Italijanke in Nemke se jmjsIužu-jejo italijanščine in nemščine v sy<jji govorici, toda izražajo se drugače kot si izražamo mi moški.
Ker naše ženske najbolje
ifiiiiiii'i'-'fliniSfr
I
J
Izr« bo delaven kipar je na-redil mnogo manjših plastik, ki k rase slovenske cerkve in nagrobnike na pokopališčih v viseh večjih krajih Slovenije. Mojstrsko se je uveljavil v majhni plastiki, v majhnih skupinah z idiličnimi, alegorijski-j mi in mitološkimi motivi .
Jubilant je pridno 'potoval skoraj po vsej H v ropi. Obvlada tudi" laščino, francoščino in -■ii»gleiščino. Bil je osem me->^ecev v Monakovtin, kjer mu je bil dober prijatelj s»likar Až-W. Leta 19<k5 in 1906 je bil v Parizu in Londonu, leta 1907 I>a se je od))eljal čez veliko lužo v Ameriko. I^eta 1914 se je mudil v Rimu, kjer je risal za nekega arheologa. Izibruh-nila je svetovna vojna in kiparja Tvana Zajca so internirali. fcele po prevratu se je mogel vrniti v Ljubljano.
Tedaj se je zabela jubilantova vzgojna doba. Leta 1920 je bil imenovan za suplenta na obrtni šoli. leta 1932 pa za honorarnega miKtavnika na tehnični fakulteti, kjer poučuje modeliranje.
V slovenskem kiparstvu si je ^udwlant s -vojiio klasičnim odlikovanjem pri'boril častno mesto. Ob 70-let niči mu iskreno čostitamo.
LOVCI NA ČRVE.
V Ameriki so lovci na črve posf»ben ipoklic, ki zalaga v ri-barski sezoni športne ribiče s potrebno vabo. Malokdo bi si mislil, da potrebujejo ^amo ne wyorski ribiči v sezoni vsak teden nič manj neko tri tone, to je okrog 20 milijonov živifo črvov, ki jih morajo dobivati lepo zavite v vlažno morsko travo. Ein sam veletrgovec s črvi ki krije 40 odstotkov te potrebe, Ima v svoji službi 40 iskalcev črvov. Ti odhajajo na delo v nočeh, ko plima na-za<Uije. Ko se ,peščeno <tno počasi kaže vz vode, rase irfkal-cein črvov kn*h. Po 90 četno,v dobivajo za ^to črvov boljše
AKO NAMERAVATE OBISK Al J
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
B&EZFLAČNO
AKO NAROČITE
: Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 193«
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj i
"Glas Naroda"
Zl« We»t 18th Street
-New York, N. Y.
OLahko pošljite Tsoto t postnih znamkah po 2 odroma po 3 cente)
vrste, (>() centov za slahšo vrsto. Trgovec pa prodaja tueat črvov na drobno po 25 centov.
POSLEDICE DESNI ČABSTVA.
Avstralski zdravnik dT. Ma-cahin je objavil razpravo, V kateri podaja izsledke svojega preiskovanja 16.777 šolskih o-trok. Dr. Maohin izjavlja, «la se stalno uporubl.ianje detsne roke maščuje V izredno mno-grih primerih ^ telesnimi «le-formarijami. Med {preiskanimi dečki jEli je bilo 34.2 odst. ki so imeli znižano desno ramo ali pa preveč razvito mišičje na de^ni strani Helesa. I>r. ^rachin zastopa aia na.jbolj energičen nfačin mnenje,.da bi bilo treba ohe roki vežbati kolikor mogoče -enalcomerno. Posebon dobro priliko daje v tem ozira tenis, ki bi ga pa bilo treba malo reformirati, kajti v obliki, kakor .ga igrajo danes, vodi prej do ojačenja nezaželenih posledic.
—II-LL
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hočete poslati denar v atari kraj;
P*
se zaupno pbrnite na n?sv in post^ejte-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna 3 k višnja Vapi to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
S LGV£NICP U BI I SHI RG ,C0.
::PQTN1S1C| QDDELEK "GLASA NARODA":: U« W«st ltth BtrMl	York, V. T.
FARMA NAPRODAJ
*■ Zaradi starosti prodam far-pio/ki je o<idaljena od Nayloi, Alo., 4 milje in 10 minut do sole. Meri 120 akrov in skozi pAjo tečeta dva studenea; 25 akrov je gozda, 55 akrov obde-polja. Hiša ima 4 po-spodaj in 2 zgoraj. Klet je ^ementirana; dva velika hleva knrniea. Vse v dobrem stanju. Zaradi starosti je mogoče rmo poeeni dobiti. K^^ar veseli farma, naj se zglasi jna naslov:
TONY KOVACiC B. 1,'Boxi 140 ^ NAYIjOR, MO, - , 3 week, 2x weekly
lit'ere <lrugih rodov v tem po^le<lu kaj dr gačne, trail pa ne bom.
Prva in neizpodbitna resi? ca je, tla j»- ženska iiezaupjt va. Nezaupljiva «lo zlobnoisJ ■
Xupriuier. K(. >e moški o pravija zjutraj na šiht, mu «1 vsa zakl ana uiktira iz postelj«!
—	Pa pri burarji kupi poi eajise, «la bo kaj za veeerj j Pet jih prinesi, saj jaz do* ne jem.
Mož tfr«- delat in se donu' grede ustavi pri mesarju t« kupi, kar mu je naročila, -} j>et pork i-apsuv in jih, zavil« v pa pur, stlači \ žep.
Xa pragu ^a priitaka. Xam f sto, da bi tra lepo, krščansk vprašala kot se človeku -ikmJ« * hi: — Ali si prinesel Jporkčai ^e: — (Ja vpraša zavito, li>j« ško in že v vprašanje polo; <iobršen p<»rejoii zlob«'.
Pravi mu namreč:
—	Ca pse si pa gotovo pozi bil, kaj ne
—	Ne, nisem jih pozal>ii, -oid v rue mož in položi za vojče na mizo.
—	Kaj pa nosiš v žepu tak stvar.' Vsa mast se bo seedih
—	U, saj niso mastni, — s izgovarja mož. — Mastnih ne čeva, ne ti in ne jaz.
—	Pravim, »la se bo mas sceoila, ne raps i, — se obregn in odvija papir.
—	./a, kaj je pa to? Ali ni:-prinesel masti ? Ali ti nisem re kla zjutraj, da tudi mast pri netii t Na čem jih bom pa pe kla? Menda ja ne na tvojen rokavu?
t— Nič nisi rekla za mast, -konštatira mož.
—	i'e sen i rekla ali če ni sen rekla, saj ti mora zdrava pa met dati, da jih je treba ni masti speči. Pa sem rekla, di prinesi tudi mast, pa če ti sto krat rečeš, da nisem rekla.
Taka je torej ta stvar. Ali s< hočeš jeziti, dokazovati, preklinjati? Se ne izplača in tud nič bi ne zaleglo. Ampak zt drugi«* si zapomni.
Toda zapomni ali ne zapotn ni, polomil ga boš.
Ko M' 1h>š nekega jutra od previjal na šiht in ti bo zopet naročila čapse prinesti, boš seveda kupil tudi mast, da ne b< grmenja v him. Pa bo grmenje, le poslušaj.
Ko bo odvijala in odviila zavitek, se bo prijela za glavo, in predno boš skočil po afribu-laneo, misleč, da jo je božje zadelo, ti bo povedala, kaj jp kako.
—	Zakaj si kupil mast T
—	Zato, da boš Čapse spekla na nji.
—	Ali sem ti ukazala prinesti mast?
—	Ne, nič nisi rekla, pa sem mislil. . . .
—	Ti sploh nimaš ničesar za misliti. Ti sploh misliti ne znaš. Kam bom pa z mastjo, ki nii je old zadnjih ostala *
Vtretje se ti pa utegne tako Zgoditi. Zjutraj jo vprašaš, kaj bo za večerjo. — S«psi, — bo rekla. — Na m«tsti? — hočeš vedeti. — Ja, na masti.
Kupiš čapse in mast in pri-neseš domo<v\
Kaj je pa to? — -e bo zadrta.
—	Večerjo sem kupil.
—	K4o ti je akazal?
—	Ti si rekla, kaj bo za večerjo. %
—	Ali sem ti rekla kupiti?
—	Ne, nisi rekla.
—	Seveda .nisem rekla. Jaz sem že siaoči vse nakupila za današnjo večerjo, ker vem, da ti vse sproti pozabiš. . .
T«	rV4 rt-Jn«,- f
"G L A 8* NAROD A" New Toric
Tuesday, Avgust I, 1939
SLOVENK (YUGOSLAV)* DAILY
MIKU LA LETIČ:
ZGODBA IZ NORIŠNICE
Moj poklic j t* tak, <da imam limono opravka z lju«hni. Zaradi te^a pou^oja zame poznavanje 1 juti i neprecenljivo vrninust. V t**ku U*t sem ugotovil, da je pri občevanju z ljudmi glavno, da razločuješ norca od pametnega človeka. To |»a ni tako lahko. Kes so iziočtni in zaprti v norišnice oblastno priznani, tako rekov patentirani norci. T«mI« kdo nran jamči, da se izven norišnice gibljejo sami pat«-mirani pametni Ijnljef ln i>oteiii: Kje je meja med norcem in pametnim človekom? Včasih ft? mi vrinja misel, da so norci v norišnicah samo zaradi t epa norci, ker «o v manjšini.
Na vsak nai'in j«* za AJoveka ki mnogo občuje z ljudmi, vai-on vwdeti, kako izirN^la in se obnaša ret-ničeik, pravi norec, da ipotem v vsakdanjimi življenji! lahko loči ljuliko otl pw*-nice. /aradi to^n rn* opustim prilike, da si ourhilam vsako norišnico, č«* ji «prid«'tn blizu.
Tako me je pred kratkim zopet zaneslo enkrat v norišnico. Ravnatelj me je prijazno spro-jel, toda takoj mi je izjavil, da ne od mojega zadnjega obiska ni mnogo ijqpremenilo.
*Le «ne|ga zanimivega gosta imamo/' j« dejal in me popeljal k oknu. **(ilejte ga tam na vrtu. Svobodno se laliko kreta, ker je eisto normalen. .!«* to l»ogat Abveri kanete, k i j«* prepotoval vs<» Uvropo in ki mora čakati 5e petnajst dni na svoj parnik. da ise povrne domov. Naprosil na> je, da ga za ta čas sprejmemo proti do
"Primer trgovca X. j*'res tragičen. Pomisli«t*: eden naših najbogatejših velet rgovcev, v cvetu svojih let, močan in /..linv. pa mora bili tu pri nas zaiprt. Porta! je v pravem poni« iiu besede žrtev razmer. **
Ravnatelj je videl vprašanj«* na j i lojem obrazu in je nadaljeval :
"Ko !>mo X-a prevzeli, .smo niut>ii v zakotni gostilni, jmi-^olnotna pijanega, nikogar ni pu>til ik sebi, vsakogar je dejansko napadel, češ ila ga hoče pognati v konkurz. Pri sebi je imel neke beležke, ki so nam t a ko j razjasnile položaj. Po--lušiijte. Ravnatelj nvi je nato eital sledeči kratki dnevnik tr-govca X.
(i. iioeeinfbra. Hvala bogu, leto se bliža koncu in kljub krizi kaže, <la moja tvrdka dobro zaključila. Najhujše breme in najhujši »strah je za me-noj: opravil sem že vse božič-nice in Miklavže naših društev. Kot oono^en, zaveden Slove-n« <* <em V(h1iio	l ]»1ačev«l
•"nan <lni davek". Prosvetna, vzgojna, narodno oViimbn« telovadna društva najdejo pri mcTii vedno odprto roko in sr-ee. Toda 7ali se mi, da jih je nekoliko preveč. St* lani jili j«4 potrkalo na moja vrata 2."> lotos pa jih je bilo	Kam
1m» to prišlo? Xo. pa moja tvrdka je močna in je zmogla tudi tak naval. Hvalimo Koga, da jo končalo.
7. decembra. Prezgodaj sem se veselil. Danes se je oglasil pri rmrni pml-orhiik društva za poučevanje ozebkov in zalite-
Nebotičniki pred 4$00 leti
Najstarejše, do današnjih dni za takšne orjaške zgradbe? ohranjeno arhitektonsko ve-(Moderna znanost je prepričana,
brenvn plaeita v naš zavod Boji val dar za l»ožičnico. Zastonj se namreč, da bo še znorel, če bo primoran gle^lati še petnajst dni, kaj se dmi<*t ilogaja v Evropi." '
Spoinftiil sem se in vprašal: **Gonpod ravnatelj, ali ni bil pred (kratkim sprejet v vaš zavod veletrgovec X? Tega bi rani videl. Je to mogoče!**
44Ne vr-m. Zelo je razdražen. Poskusiva lahko."
&la ava po dolgem hodniku in se slednjič ustavila pri nekih vratih. Ravnatelj je previdno odprl, v preveliki vnemi ►ein hotel vstopiti, toda kmalu bi bil to drago plačal. Komaj sen^ se izognil težki Molici. ki je priletela v vrata in jih zaloputnila. Obenem sem slišal krik:
"Mars! Poberi	zgaga
nadležna! Jaz ne bom šel zaradi tebe v koalcmu!*'
V-wgH blndega me je ravnatelj *pet peljal v pisarno. Poiskal je neke papirje in dejal:
N) bili moji ugovori, da tako društvo ni potrebno. Trkal je na moje človeškoljubno srce, vdati sem <-e moral, da se ga o« I križam. in segel sem v žep. Kaj bom tarnal? f'e ima človeštvo oz«l tke, moja tvrdka jih, hvala Bogu, nima. Oia to prenese.
K. decemibra. Vse ka/.<*, da še ni konec. Danes ro se javila kar tri nova društva. Društvo za raziskovanja zgodovine kranjskih klobas. Krožek za pobi janje cestnega prahu. Ud ru žen je neeavarovanili po-gorelcev. Zaman je bil moj odpor.
10. decembra. Stvar postaja alamantna. Včeraj in danete #?o bili pri moni zastopniki in zastopnice sedmih nad al jn i h društev V glavi mi kar brni od samih imen na eni strani in poklonov na drugi strani. Tak •narodnjak, tak mecen, tak,zaveden Slovenec, tak dober člo-
vek, talk vzoren trgovec. Vsak pi.klon me je stal drag denar.
1<». decembra. Svet se je za-n.iil proti meni. Osemnajst novih društev se je oglasilo. •Jaz jim ne vem že več imena. Ski bi li h* moja tvrdka. Ce gre tako naprej, moram propasti, moiajii v konkurz. Včasih ne je človek veselil Božiča, .sedaj pa niu ga zagrenijo božičnice. T: ali bo z B<»ži<"em res konec? Prišle bodo pu>tne veselice, po-tem akademije, tombole, srečo-lovi. Ne, ne! Tu je treba kaj ukreniti, jtu morajo oblast v a poseči vmes. Krizo smo pre-boleli, tega pa ne bomo, če ne pride pomoč od zgoraj.
20. decemibra. Obupno! Zopet petnajst novih društev. 1 lanes je'bil dosežen višek: Prišel je k meni pre teednik društva društveni k predsednikov. P« iiiisno je trkal na svoje prsi, češ, da je on predsednik 546 ipre.Uednikov, pravi pravcati vele|»redsiHln'»k. Niti predsednik Združenih držav se ne more kosati ž njim. Moj Bog, kaj bo ! S«'«laj bo prišel še kak ve-letajnik, pa velebla^rajnik. potom vel»i])redsf Itiiea, ne tega ne prenesem, tu mi grozi polom: gre iiu zaprem trgovino — bežim . . .
Ravnatelj umobolnice je odložil papirje in končal:
"Kakor mVno. našli smo reveža v neki bezniei popolnoma pijanega in podivjanega. Postal je žrtev >vojega dobrega srca.*'
4'Ali je upanje, da bo ozdravel?'*
44Je upanje. Vnak dan mu prerlložitno navidezen odlok oblastva. s katerim se odreja razpust .kakih 20 do 30 društev. Revež pa trdi, da jih je š<> vedno nad dva tisoč. Poleg tega zahteva, da naj bo predsednik društva društvenih pre lsednikov uradno ustreljen.
Ves pretresen od tragične usode trgovca sem se hotel posloviti. Tedaj je potrkalo na vrata.
Vstopila je elegantna prikupna dama ter ?Ia hitrih, lahkih korakov naravnost proti ravnatelju. Predložila nriu je polo papirja in dejala:
"fio^pod ravnatelj, kaj ne, da me tudi danes ne boste odgnali? Prosim vas za primeren »lar*'
Ravnatelj je vzci papir v roke:
"Zelo rad, ljuba gospa Ali bo pet tii^oč dovolj?"
4 4 Prisrčna hvala, gospod rav-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
ledelo stare dobe Keorpsova piramida, rabi znanosti še vedno, za zanimive raziskave. Arhitekti iz viseli -lezel ho do podrobnosti preiskali mogočno zgradbo, ki je bila prvotno 143,50 m visoka ni pri tem »o o.Bkrili mnogo stvari, ki mečejo zanimivo luč na gradbeno tehniko pred štirimi iir pol tisočletja.
Osnovna plo-lkev Keopsove piramide zavzema površino štirih velikih hišnih blokov v modernem velemestu, njena višina j>a u-1 reza vitimi 4*1 nadstropnega nebotičnika. Tz kamnov, ki ho jih uporabili za to grobnico starega faraona, bi lahko postavili 1600 km dolg zid Kako so -i stari egiptski moiročniki dobili delovne sile
da se je »zgodovinar Herodot motil, ko je .povedal, la jede-lalo na piraniiidi stalno 100.000 mož v troinesečnih jH>salih. CIradnja piramide je bila tako rekoč 44sezonsko delo.** Sicer je delalo re< 1(M),(KK) ljudi, a samo v mesecih on! julija do no-veimbra. V tem čapu so nam-reč velike nilske poplave inj dela na polju počivale. V teh luesecih je bilo dovol j brezposelnih, ki jih je bilo mogoče spraviti k delu 11?. piramido.
Tako so imeli cenene delovne moči in sezonske brezposelnosti ni bilo. Ko je glavni del delavstva odšel spet na poljska tlela, je ostal na terenu le štab -trokovnih delavcev, ki je pripravljal gradivo in obdeloval ikainenite klade. Tako si je
mogoče pojasniti, da je trajalo
delo navzlic-sto tisoču delavcev potnih 20 let.
IVžavno poglavje« je pre<l'-stavljal dovoz gradbenega gradiva. Treba je bilo gradit i velike ceste, tla so po njih prevažali 'kaiime, ki so jih lomili de loma mnogo kilometrov daleč' na vbodni strani Nila.
Uporabljali so pri tem neke vrste sani( ki so jim podlaga-okrogle hknle. Samo grad-
I
nja cest in prevažanje nrate-riala zahtevalo deset let.
Doigo časa so ni mo lerni gradbenik i tudi la-lili glavo, na kakšen način -so suravlfali o-^romne kameni te kvatlre v višino. Pri tem je moralo imeti, kakor kažejo novejše raziskave, glavno ulogo neko orodje v obliki črke. A. ki so ga uporabljali kot vzvixl. Treba je bilo cele vrste takšnih vzvodov da l<o dvigali kvadre.
V novejšem eawu ao odkrili
velike razlike v kakovosti -dela. Medtem ko so »podnji del gradili z olWhidovanja vre}-no natančnostjo, se v višji. foviei š<» daleč niso tako trudili. Vzrok je morda v 'tem. la je Kcojv. me«l tem umrl ali da -o ljudi poganjali k čedalje hitrejšemu tempu. Vsekako zgornje polovice piramide v ten* f|M»gledu tše daleč «ni primerjati s spodnjo.
NAJMANJ&E PISMO.
Zuani ameriški &mithhonov «av«l je lastdiik najmanjšega pisma, kar jih doklej poznamo.
Pi mo vsebuje vsega skuipaj 44 bes»-<l in je (M>loženo v uho •šivanke. ('c hočento to pismo prebrati, ga moramo povečati H8 krat.

.. a[!i;::i:il:i!!ltil"! H,imili- 1:^JttHnW:htmitliaiftsimtHbmMMWMMHnWWHM «Wimi!il«a«B«(MP*MMaB ijllSlUIUI!"."Ji."!:KL! i ■ •■*!!:'...
Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
(To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno Ifiotelo ohraniti svoj ponos in I jveličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 44Don Kihot*' spada ' med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. .. 75«
MATERINA ŽRTEV. Z4I strani. Cen-------- M
Zaoimira jjovest is daimaUDSkega tlvljenja.
MLADIM SRCEM (pur krasnih trtic pisatelja Mečka) .................—------------—-------
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. rhU-
Up* Oppcnbclm. 92 strani. Cena------- IS
Lm skrajnosti napet roman iz modernega tlvljeoja. OppenlieUn je znani aojde&kl ro-anopisec poznan po celem netu.
MIMO ŽIVLJENJA, C iki Ivan Cankar. 23» str.
Cena M
MED PA DARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 atranL Gena ....... Jt
MOŽJE, spisal Emerson Hngh. 20» strani. CeoaLM
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu tita-telju. Frevod prav nlC ne zaostaja «a originalom.
MRTVI GOSTAC----------W«
AGITATOR. ■tranL
spisal Janko
Kersnik. 99
Cena $1.00
Kersnik je pole« JurčlPa naS aajbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bo-lerni ln smrti nI mogel ravrSlti. Je Kersnik uspešno dovrSil. "AgiUtor" sn»iš a®d ^lego-va najboljša dela.
ANDREJ HOFER -----------------------------«•«
BELE NOCh MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena--------------
Kratke povesti 1« življenjepis pisatelja. To ao prva knjlievna dela slavnega raakega ro* i manoplsca.
BEATIN DNEVNIK, spisala Lniza Pesjakeva. —
164 strani. Cena ------------------------- **
Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč edina Ženska, ki se Je koncem prej-injega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-ievnosti. Njeni spisi raauidevaio čntečo ien-sko duSo.
BELO RAJ SKI BISER
BOJ IN ZMAGA
DELAVSKO ZBOROVANJE V CHICAGU
Nadeva* imeli
v cika«kili klavnicah, Jti pripadajo k CIO., v Coliaeumu v Chicago, DL, veliko zborovanje.	4
CVETJNA BOROG RAJSKA CVETKE (pravljico «a staro ln aslado). DEDEK JE PRAVIL (pravljleo) DEKLE ELIZA, spisal Emaond de Coneoort. 112
strani. Cena------------------
Gonconrtova dfla so polna fines ln zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko podani ln ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo eraj nJega in kramljajo ft njim.
DEVICA ORLEANSKA--------------
OVE SLIKI, spisal Ksaver Mefiko. IPS rt rant
tU 45«
Jt*
Cena .09
Dve čtiici enega naftni najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in «'"Starka". Obe sta mojsterAo aavrfienl, kot jlb more aavrftlti edlnole nafi neftno-čutečl Mefiko.
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA-
ERA D1AV0L0
Sfie Bde
GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Pran MU-Mnskl. veselomodre humoreske, 72 strani
KMEČKI PUNT. spisal An*, šeaoa
Zgodovina nafler* kmeta Je agodovlaa neprestanih bojev. Bojev s Tnrki An graftčakl. — "TmAnji lcm^Čkl pnnf Je mojrterftko opiaal slavni hrvatski pisatelj ftenoa. Krasen ro> man ho nlrtiernl s užitkom preči ta V.
KRALJEVIČ IN BERAČ--------------------
KRVNA OSVETA (povest la abrofikfb gora> —
»J^ BOH K M K. Spisa: M. «f«r*er. 4<Ki srtr. <Vna. Knjisa opisuftlvljenje nmetnlkov v PsH-Xnjlga b svetovno gnano de".*..
LISTKI. * K» Mefiko*. 144 stranf ............
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain)-------
MALI LORD, spisala Franres Hodge^on Bnr-nHK 193 strani. Cena ------------------
Olotw.ko rsraovsna poresV o otroku, ki gaoe odljuilnecs čudsks. TbWt Je plod amerlfike vsgoje. kt ne pnans rsllk med boeatlnt lo reveži, pa V pa zna razlikovati le med dohritn
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne tnine.
Cena 75c«
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja "k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega-
Cena $2.25
ŠALJIVI SLOVENEC
(Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50
NADBŽNA NIKOLAJ A VNA
Spisal V. M. (iarSln. 112 alranl.
Junak* tega romana blodijo ln ta»»io.skoal temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA&A LETA, spisal Milan Pngelj 1» atranL —
Cena vez. --------.W	Bra*.------
Knjiga vsebuje dvanajst poveaU pisatelja Pn-glja, ki je poxnal duSo doterj-kega kmeta kot le malokdo.
NADBŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. VI. Garfiin. 112 atra?L Cena----
Junaki tega romana blodijo 1» tavalo »ko«* temo ilvljenja. Vzpenjajo se kvlkau, a sredi pota omagajo.
NA INDIJSKIH OTOKIH------
NA RAZLIČNIH POTIH --
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. a f-
snna. 115 stranL Cena --—--
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodila v «p-
veku v prvlb letlb svetovna vojnah-
PESMI V PROZI, stranL Cena ~
11S
Verna slika pestrega velikomeotnaga Hv-tjenja ln spominov nanj.
PINtiVINSKI OTOK. strani. Cena
To Je satira na francoska pretekle la sedanje razmere. V tej knjigi Je al*™l txmaeo-akl pisatelj najbolj drsen in breaobnlren T svoji aabavljicL
PLAT ZIDNA.
Poleg naslovne povesti slavnega aatelja vsebuje knjiga la dva, sel t megU" ln
PARIŠKI ZLATAR -
POŽIGALBC
181 rtr.
POSLEDNJI MOHIKANEC PATRIA (povest la Irsko POVESTI IN SLIKE, 7» strani.
Knjiga vsebuje tri povesti naSega prUJubljo-nega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je larasit, njeerve mlsU so globoko ln mebke. Posebno ienake so vneta m njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Iabranl la pro-
naroda. Cena
fttlrl rani ml ve Prti«* naPega prlananega pl--sSelj«
MAII^KOSTI. apisnl Ivan Alhrefct. It« otipal.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob AW-Sk tevee. TRI knjig« po 150, 18t in l H stranL
3#c cen _ M vsak mvesek. Vsi trije.-----lil
__ Plsatell nam v teh trt»b knjigah opisuje usodo In f if I jen j« kmetakega fknta, ki so ga alarl-M poalau v Sole, kjer ae Je vadrCeval s last-nlml sredstvi ter sdsj lažje, sdaj teije. lexel 71 od Sole do Sole ter s| sle«lnjl? (triboril v IIvije-71» a Jo meat o. po katerem Je stremel. KnJIa* •*» pisane Uvsbno. Ob atanJo ae ho moral <*ta-Jg . »e|j večkrat od «rra nsKneJsrl
KAJ Rt JE IZMISLI!. DOKTOR OKS. spisat
JnleS Verne. SS stranL Cen-----------
Mends tM bilo plaateljs na svetu, ki hI Imel tako Ilvo dom Bail Jo kot jo je Imel Francos * Jules Verne. To kar je glavno, skoro vse nje-gove napovedi so ne vreanlMle. Pred dolgimi desetletji Je napovedo I letslo. submarln. palet v stratosfero Itd.
PRAPRECANOVE ZGODBE ----
PKIUODBECKRELICR MAJE, m vsa. -
PRVIČ MED INDIJANCL Povesi laaa «aaa odkritja Amerike. Cena ...................
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM---
RDEtA IN BELA VRTNICA------
PTICE SELIVKE, Kabiadranal Tagsra. Trta jm.
84 stranL Cena------
Pigeovorl. es ga piaateija.
JI in miaU sUvnegs Indijsko. gTUDRNT NAJ BO. - NAS
VSARXM|NJ1 KRUH. spisal P. K. Kfnigar. M fteapL (W
Nat mojsterakl pripovednik sam a odi v Ufc dveh svojlb deUb obUo duševnega PRAVLJICE. KoAntnlk. II PRAVLJICE, H. llayer. Cona TURKI PEED DUNAJEM . TATIC,
Bevk. Trda m. M
Nag Isboren primorski pisstelj nam daje v taj knjigi dve povesti ki jlb Jo posv^:« «<UI msterL
TISO0 IN ENA NOC. s sUkami, velika izdaja. BroJL 3 knjige. Cena	3.28
H ^ » ] K A
216 WEST tSth STREET
Sloveide P'oblblitn« Cotnittny-
:	-	_	NEW YORK, Tt. Y.
ma
"GLXB KIBOBpi-Niv
/,
[Tuesday, Avgust 1, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti I
Roman ix življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H.
-—73	—
Organizacija londonskih beračev
Tri sto let je prešlo od dne, ko je nastalo delo, ki je v naših dneh slawno oživelo pod i-menom "Ber&ške opere'*, a v londonskem podzemlju vladajo še danes iste stroge organizacije, ki jih v omenjenim dela i zastopa stari Peach um. Ne gre samo za zveze zločincev, ki so v stoletnem boju s »Scotland Yardom, še mogočnejša in roki pravice še bolj nedoseglji-je organizacija londonskih
V trenutku, ko po se njegove ubtnice dotaknile njenih, je občutila, da ga ne ljubi. Poželjivo lesketanje njegovih oči jo je raažalilo, ponižalo. Strah jo je prevael pod njegovimi poljulbi, prav ničesar sladke sreče ni dbčtrtila, o kateri je sanjala, ko si je včasih domišljevala,, da jo .bo kidaj poljirbil. Pri srcu ji je foilo, kot da mora v straiiu glasno krikniti. In na to, ko se mu je -z vso tfvojo sik) postavila v bran, ne da bi se Ka mogla rešiti, je naenkiat stal poleg nje Stolfberg in tedaj je bila rešean in je pogledala v njegov jezni ofrraz, ki je bil obrnjen na Dornedka. Kako strašno je ibilo v**e to! Slikala je sicer, da je Henrik govoril o Dorneokovi nevesti, toda to je ni zaklelo tako budo kot misel, kaj ibo o njej mislil Stol-berg. Najnmčnejše ji je bilo, da bo imel o njej napačno mnenje. In tedaj je vedela, da ljubi Henrika Stoiberga in ne Hansa Dornecka. Njena Ijtfbeaen ni ni'kitlar pripadala Dornecku, temveč samo idealni postavi, ki si jo je Vstvarila o njem. Sedaj pa njena ljubezen veljala Henriku in njemu s-anuMim To raaa&vetljuje njeno dušo kot žareč sijaj. In zato če je prekl njim zdela tako ponižana
Nato pa premišl ja vsako Ibeeedo, ki jo je rekel Henrik in v^aka njegova beseda zve<ni v njej v svetem, sladkem veselju. O, da je ta mož stopil v njeno življenje, da ji je podariJ svoje veliko, dobroti ji vo free! Kafco hvaležna mora biti nebesom in kako ji je hudo, da mu svoje ljubezni ne in ore priznati, lier bi jo potem moral smatrati za vihravo.
Henri'k! Henrik Stolberg! Nekdanji kmečki deček! Katko visoko srtoji .nad Dorn^-ekom, ki je pokazal tako nizkotno . . . _ ____ zniiljmje! Kako M je sploh mogel drzniti ž njo tako oJkV 1,loJer 111 vati, on, ki je Imel že svojo zaročenko, kako se je mogel upati jo s svojimi nečistimi poljubi omadeževati? Kako nesramno je bilo, da jo je napadal s tako strastnimi besedami, ko je bila druga njegova nev^ta.
Kako z večjim spoštovanjem se je proti njej obnašal Henrik! Sedaj ,pa je njegova nevefeta.
44Oče v nebesih, dodeli, da si zaslužim to srečo in olbdrži nu jo!" moli iskreno.
Ljubi ga, Ijuibi ga, hvala Bogu, in stoji v njenem srcu visoko in je stal že prej. .predno se je zavedla svoje ljubeani, že tedaj, ko ji je govoril o njeni materi.
In iz nemirne razdejanosti njenega srca ise je porodila gotovost, da bo ob Henrikovi strani naišla avojo srečo. In upa, da bo vse dobro in da bo pri njem iza vse čase preskrbljena.
va
beračev, prav za prav organizacija *4 malih krošnjarjev in pocestnih umetnikovkajti na Angleškem je beračeve, kakor znano uradno prepovedano in ga je treba vezati vedno s kaknšnim koli poklicem ali predvajanjem.
Gorje predrznežu, ki se postavi brez d-ovoljenja beraške-ga glavnega stana v White-chapelu ob kakšen londonski cestni vogal in »prične prodajati žigice ali risati po cestnem tlaku vsakovrstne podobe. Naslednji dan se bo znašel gotovo v kakšni bolnišnici, neznane roke ga bodo preteple, da bo
dajajo, kajti če bi se to zgodilo, bi izdajalec ne preživel dne svojega dejanja.
Kako prevejano postopa zveza pogostoma, je razvidno iz dveh primerov:
Lrfjndonsko gledališko četrt preplavlja ob poznih popoldanskih urah redno cela armada prav čedno oblečenih prodajalcev cvetlic. Odličnim obiskovalcem gledališč ponujajo v nakup orhideje in kainelije. Njihove cene so iste, namree zelo visoke, toda gospod, ki obiskuje s svojo oboževanko gledališče, se vendar ne bo s prodajalcem cvetlic na cesti prepiral za ceno! Dama se bo že natslqdnji dan čudila, da orhideja, ki je veljala pol funta šterlinga, vene. Ne more vedeti, da ji je kavalir kupil samo odmeček z velikega cvetličnega trga v Co ven t Gardenu, odmeček, ki ga je beraški ceh po nekem tajnem postopku začasno osvežil, a ki pozneje teis hitreje ovene.
Se učinkoviteje nastopajo "rudarji iz Walesa". To niso niti rudarji, niti niso Walesa kdaj videli. Postavljajo pa se se v skupinah po štiri, po pet oseb v glavnih poslovnih ura it najodličnejše trgovine in pojejo z isto tako glasnim kakor grdim glasom tako dolgo, da priteče prestrašeni lastnik iz trgovine ter jih z nekoliko
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA * HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 atrial. Cena ....................JI
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani Cena	JU
CUM OBESKE iN GROTESKE. 180 strani. Gena	M
Trda Tea. Gena	t—
lt KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 itr. Gena	Jtt
PO STKANI KLOBUK. 160 »tjanI. Cena ....	M
POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 13« str.	M
PREDTRŽANL PRESERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 atranL Cena .. Jtt
SANJSKA KNJIGA ......................... .M
SLOVENSKI ŠALJIV EC. w, »trnu L Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena........ .M
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........le
TOKRAJ IN ONKRAJ SOT LE. 07 strani. Cena Jtš TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vnebuje tudi fialolgro M V k. -«fte"). 180 strani. Cena ........................ JH
ŽENINI NA&S KOPRNELE, lil atran). Cena .48 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
•I« WVMT MU*
MPW VORH. N T
nerau pevcu, ki mti' je bilo določeno mesto v Picadillvju, pa si dovoli zapeti samo eno cesto dalje, ob Leicester Squareu. 'oseb Skrivna roka inu 'bo priskrbe- 'pred la nekoliko tednov neprostovoljnega bivanja v kakšni vlažni duknji ob Temzi. Še večje gorje pa beraču, ki bi glavni stan opeharil za 10 odstotkov šilingi ipripravi do tega, da od-l^jt^,,
i/hii/k nuikrui Svni "innaikfll-
Zgodba iz norišnice
(Nadaljevanje s 3. strani.)
uatelj. Priporočam se tudi za jutri."
Dama je nato mene ošinila s pogledom in vprašala:
* * Ali smem nadlegovati tudi tega gos|K>du!"
"Seveda," je odgovoril ravnatelj. "011 je iiuovit mož in vam bo podpisal še večjo vsoto. Pet«lset tisi«" je n jemu ina-
svojega "dohodka". White-} idejo naprej. Svoj (iliapel ve za vsak penny tega ni" nastop pa ponovijo, " dohodka in takšne ustaje so kaznujejo z večno izključitvijo iz beraške zveze.
Nadziralna organizacije te podzemeljske oblaste šteje sa mo v Tx>ndonu, kakor vedo povedati zanesljivi ljudje, nad
100,000 londonskih beračev. Glavni stan dobiva v-iak dan najmanj 100 funtov šterlingov davka, pri "čemer je upoštevati, da ima še iz preteklosti de-setleti ogromno imetje.
vsako leto svoje predsednike in funkcionarje. Obla-sti še nikoli ni napelo, da bi odkrila kraj čas in potek volitev. Berači svojih tajnosti pač ne iz-
.OOOOr
Henrik je šel z nemirnimi občni tki domov. Opri jemlje ee iga velik dvom, ako je napravil prav, da je Sent o navezal na sdbe. Ali je mo gel misliti o njej, da ga ne ljubi T
Toda tolaži ji v «las v njegovi notranjosti ga pomiri. Kar je olwutila za Hansa Dornecika, ni 'bila prava ljubezen in ni veljala njemu, temveč idealu, ki ga je vstvarila iz njega. Ta ideal pa ni obstojal, saj je s-ajna rekla, da Domecka več ne ljubi in da je pri njegovih poljubih občutila samo strah.
Zopet mu šine v glavo "kri, ko pomisli, da se je brezvestni zajpeljivec žensk (približal Senti s svojo nečisto strastjo in jo je taiko poželjivo poljuiboval. Najrajši bi ga sdbil na tla, ko j:a je potegnil od nje in se je moral ž vso silo premagovati da tega ni Moril.
Domeok je bil v njegovih očeh podlež, ki je hotel s svojo	. -	. ...
zapeljivo uinetonstjc "kaliti dekletov sreDi mir. Medtem ko^ 0lam %era^e zvezP S1 volljo jo je h otel prepričati, tla jo bo vzel za svojo ženo, si je želel da bi ae vdala njegovim strastem. In vipraša, kaj naj napravi, da Dornacka za to nizkotnost kaznuje. Imenoval ga je lopova in ga je «tresal kot psa, tod!a vse to je bilo premalo. Dor-neck pa te«ga najbrže ne bo mogel prenesti in irai bo mogoče poslal poziv na dvoboj. Toda takemu pozivu se bo samo smejal. .
Mogoče ga pa "visoki" gospod Domeck ni smatral niti aa vrednega, da Ibi se ž njim meril v dvoboju, ker je bil sin priprofitega 'kmeta. Pa naj stori, karkoli hoče, pri Henriku bo ostal vedno podlež in lopov. .
Toda kako naj »e Henrik z ozirorn na to obnaša proti Niemannu in njegovi družini? Karala o tem ni smela ničesarj izvedeti, to je bik> gotovo. Njenemu shubeimi zdravju bi moglo tako presenečenje škodovati. Toda mpgoče je treba povedati njenemu očetu T In kaj ibo odloČil T Ali bo svojo hčer pred takim člcrv akam branil T In tedaj je bila zopet Karola v nevarnosti. .
V tej zakievi ne more priti ma jaisno in ne ve, kaj naj bi naredil. Slednjič sklene, da bo počakal, kaj bo napravil Dorneck.	'	;	» j >
In to je Henriflc izvedel prej, kot pa je pričakoval. Ko malo poeneje aedi v svoji pisarni in pregleduje trgovsko knjigo, se pripelje avtomobil in takoj nato mu njegov eiuga naznani, da želi ž njim govoriti gospod Dorneck.
Henrik se zaičudi. Kaj naj *o pomeni 1 Njegova prva misel je, da bi Dornecdru odklonil vstop, kkjti ne čuti se dovolj mirnega, da bi se mogel zanesti na svoje obvladanje. Zopet se dvigne v njem hu<da jeza proti moraij, ki se je drznil razgaliti Sento in je ogrožal njeno čistost in mir.
Toda na&adnje «e odloči, da izve, kaj ga je pripeljalo.
"V sprejemno ecfbo," zakliče Henrik služabniku.
Ko sluga odide, gre Henrik nekolikokrat po sobi, da se pomiri. Nato pa gre ▼ sprejemno sobo in stoji nasproti ponosno in mimo stoječemu Domeckrn.
"Kaj ielite," ga v»praiša hladno.
Hans Dorneck v zadregi obrne tfvoj lepi obraz, oči mu gledajo mirno in negotovo. Toda sili se k pustemu smehu.
"Goflpod Stolberg, priSel sem, Ida spravim s sveta zelo neljubo in neprijetno zatdevo. To pa bova uredila na kava-limki način," pravi Dorneck.
Henrik ga hladno in mimo pogleda.
"Kaj imen ujet* k aval irski način, ne vem, kaj to pomeni, ker je najino mnenje zelo različno. Veste, da sem bil ro->n kdt kmet, in ni:-;ern občeval v vaših krogih. Kar pa jaz luienujecn torv&lireki način, mislim, da mora vsak kavalir priti UMproti vsaki fenski ^odtljivo In uljadno.'*
rudarji" seveda takoj pred sosedno trgovino.
Tako vlada beraška organizacija z močno roko nad svoji mi pripadniki. Nikomur ni dostopna, nikomur ni odgovorna, veaau zanesljivi ijixije, naa,?e P^d kratkim smo čitali, da
300 oseb. Te nadzorjujejo kot Pohc,Jl k«ncno usPelo» df Je nedolžni mimoidoči 70,000 do * železno roko poseg a v glavni stan te skrivne londonske
la iz ječe. Istočasno je policija prijela mednarodnega vlomilca Georgea Praslea, ki je preti 2(1 l«*ti kot 12-letni dečtk poln^giul iz Runaunij«'. 0«1 ti-stega časa je sedel žt* skoraj |h» vseh evro|>-'kih veleimvtih. na primer na Dunaju, v Parizu, Bruslju, Hamburgu. Brnu, itd. Praslea govori in obvlada nič manj nego l."j jezikov.
KJRETANJE
PAKWIKQV
SHIPPING NEWS
ODPLITJA — Urn na
AVC18TA 2. avffosU:
Normamiie t Ham AqulUnia t Cherbourg
New Turk t Hamburg 5. avgusta:
Con te di Savola t Genoa & lie de Friwx r Havro
9.	Queea Mary ▼ Cherbourg Haaxa t Hamburg
11. avgusta:
Bremen ▼ Bremen 12 avgusta: Hex r Genoa
15.	avgusta:
Nieuw Amsterdam ▼ Bolonms
16.	avgusta: Deutuschland v Hamburg ' Aqultania t Cherbourg Nurmaudie v Havre
10.	avgusta: Cbamplain t Havre
22. avgusta:
Europa v Bremen Vulcania t Trat 'Si. avgusta:
Hamburg v Hamburg
Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta :
lie de France ▼ Havre 20. avgusta:
Mauritania v Cherbourg Jli. avgusta :
Bremen v Bremen 30. avgusta:
Nnrmamll« v Havre Aqultania v CberbouM
Društva* ki nameravajo prirediti dramatične pri« reditve, opozarjamo na:
IGRE
Id jih imamo v zalogi*
velesile in potegnila iz njega nekoliko tipov, ;ki so si na račun razdedinjencev sreče kot njihovi funkcionarji polnili desetletja svoje žepe, ne da bi jih njih tlačani niti poznali. \ javnosti so igrali vlogo bogatih in odličnih osebnosti. Da bi pa ta poseg zlomil moč bera-ške organizacije same na sebi ne verjame nihče.
VSE PARNIKC
prihodnjič.)
drama ▼ 4. dej......... JI
Semenj v Richmond o, 4.
dejanja--------M
Prepeluh, narodna pravljica t fl.
dejanjih .................... M
Taotkove sanj« na Mlklavfier veter. Mladinska igra a petjem v
« dejanjih--------------
a*D. a Drama ▼ 8 dejatijlh s
predigro, (Čapek). vea.___45
Kavlser, g. dejanj, tras vesana .......76
Vrtinec, drama v 3 dejanjih _______ .45
Ca fcrtt ki avahada, igrokal v 5. delanjih
Pe It letih. 4. dejanja TapravlJIyec.........
f. n.
IL av. li av.
«. anopi«. Mika Nate. Ran Je tU. aaopid. V< Devica. Marijin
14.-	aoopte. 8v. Mdlca, Materia
15.	anopi«., Tvrfcl Fahjala L Nate
10l aaoplfc Bt. J
MariJtMC
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
wi»»W"^iMii*"niiiiiiiiM"HiaMiiiii"iiiaiii
SLOVENK POBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT.
«15 W. 1Mb St. New Teak. N. Y.
Ravnatelj mi je pri tem ih>-mpeiiubno pomežiknil. Razumel sem Vzel sen\ tpolo in podpisal 50 tisoč. Z blaženim nasmeliom in >dcakljajo4v-imi koraki se je prikupna dama otktranila.
Ravnatelj si je prižgal cigareto.
"Tu pa imate kakor nala*-drugo stran medajle. Rev i ca je bila vpreiena za nabiranje darov pri vseh mogočih društvih. Ol strahu prtMl grdimi o<lgo-vori in osornrmi obrazi se ji je vmešalo. Tn ji dajemo vsak dan svežo polo in veselo hodi od celice do celice, kjer ji podpisujejo bajne vsote. T>e k trgovcu jo seveda ne pustimo." Oloboko zamišljen sem za-.<til lunobolnico. Kot prist-neoiKu Slovencu so mi rojili razni načrti po glavi. Novo društvo nam je potrebno. Savez trajno umobolnili ipodjpornikov in društevnikov. Ja7. že se-»s*avljajn zadevna pravila. Kratica za to društvo pa bo: STUPID.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Puleg naHluva Je rvzviduo do kdaj Imate (>ln£auo Daru^oino. Prve Številka |N>meui mene«-, ilru^a dan in tretja i« lelo. l>a nam prihranite Dt>iK>trvbn»-ip» ilrlu lu oiruškuT, Vas prooliuo, da »kuftate naročnino pravučaano |»iraviiMti. 1'usljile naročnino naravuoat nam aLi ]o pa plačajte unš« u u zastopuiku v Va.Vm kraju ali pa kateremu iuned
sastopolkov. k«»jih lmcua »o ii«kaua ■ debelini črkami, ker ao upravičeni obiskati tu«i; druge naselbine, kjer Je kaj na&!b rojakov naaw I Jenih. ZaMtii|>nik bo Vam Izročil potrdilo aa plačano naročnino.
»'ALlKOUNIA t
Sau Krauci»-o, Jar ob I analiln
COLAJKA1XJ:
Pueblo. Feier Culi*. A. SaflUl Walaeuburg. M. J. Bayuh
INDIANA:
Indianapulla. Fr.
ILLINOIS: Ubli-ago. J Cleero. J.
BerčU Kabina
JEZIKOVNI GENIJ VLOMILEC.
•Bukareštamska |>o4icija je prijela te dni dva sumljiva tipa, ki sta botela odpotovati v Jmgoelavijo. Izfkazala sta se za dva zloglasna vlomilca, ki sta šele pred kratkim pobegni-
iChictfo, Cna ro lu liltuula) Jollet, Jennie Bamblrb La Sniie. J. Hpeib-b Maw*ot.tab, Krnnk Au^ualla
North fhlenao lu Waukcsan.
HUM
ARI LAND:
Kitzmlller, Kr. Vodoplvee MICHIGAN : Detroit. L.
MINNESOTA: Chlaholni. Kmnk (loula. J. Ely, Joa. J. Peabel Bveleth, Loala Uonle Gilbert. Loul« Veaael Hibbing. John Povfle Virginia. Frank Hrvatleb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Waaboe. L. Champa
NEBRASKA:
Omana. F. Broderlck
VBW YORK: Brooklyn. Anthony Svet OowanJa. kari Tjtttla Valla.
Lrun't
Iva
OHIO:
Bari»eri on, Frank fraka
Cleveland. Antuu Bubek.
linger, Jaoob Keauik. Jo**-* Htapula Olrard. Anton Nafud* Lorain, l^ouia Baiaut. Jobn KumAe Youncatowo. Anton KlkaU • »RtOON :
Oregon O t J. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Beaaemer, John Jernikar Broughton, Anton Ipavao Coneiuauicb, J. Bret*vac Co ven tale In okoU<-a. Mra.
Kupnih Kilmrt, Law Farrell. Jerrj Okum Foreat City, Math
Fr. Blodni kar (Jreenaburg, Frank Novak Homer City. Kr. Fereacbak Jobnatown. Jaka Pal ant« Krayn. Ant. TaulelJ Luce rue. Frank Balloek Midway. Jtnid Žuat Pittsburgh tn okollra. Fkillp Steel ton. A. Hren Turtle Creek. FT. Bakffirar Went Newton. Joaepb Jovan , WISCONSIN. Milwaukee, Weat Ailla, Fir. SbetMiygan, J WYOMING: Rock Springs, Laala Diamond vlile, Joa Rottea
Vsak zastopnik ltd to. katera Je prejet
VIPBAVA "WAR 44KAn«"
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
i -n
Bohinjako J«mto
216 WEST I8th STREET. NEW YORK