Ameriška


AM€R!CAN IN SPIRIT POR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 14, 1953
LETO LEI —VOL. LIH
Lopova sla ubila šerifa Mwtrije naj bi si ter pobeonila z n3bavil8 ,as,R®sirene
,	,	I CLEVELAND. — John J. Po-
njegOVIiH iVSOIll	horny, direktor za civilno ob-
rambo, je'svetoval vodstvu cle-iy, v. , T Tl!	, velandskih industrij, naj bi si
J hciit sta izvršila na State tudi same nabavile sirene za od-oute IS o. 41, severno od dajanje alarma v slučaju sov-ciltonville, Ohio.	: raznega letalskega napada. —
WEST UNION, O. — V pone-: Tak alarm bil v Clevelandu v deljek sta dva “hitch-hiker j a” PonedGljek ob enajstih dopol-ustrelila in ubila Bena K. Perry- dne’ ko so se vržile tozadevne ja, šerifa Adams okraja, ko ju je vaje 'n so sh'ene oddajale alarm.
ta ustavil na State Route No. 41,!	------o------
da bi ju vprašal po njuni identiteti. Morilca sta nato pobegnila v šerifovem avtomobilu. —
Sodijo, da sta kmalu potem izropala neko gasolinsko postajo v bližini West Uniona.
Krajevni policiji so se pridru- (	____
--ili tudi državni policisti, ki so ir r i • • • m * i i blokirali v,.	^ n Kar(luiaI je izjavil, da bo ka-
Četrto ustoličenje governerja Lauscheta
Kardinal Stepinac se ne uklone Titovim diktatom
blokirali vse ceste tam okoli. jCo so našli zvečer na neki poti zapuščen šerifov avtomobil, so poslali po krvne pse, ki jim bodo pomagali iskati zločinca. Umor je videl William White,
toliška Cerkev ostala stanovitna in trdna.
KRASIČ, Hrvatska. — Kardinal Alojzij Stepinac je 12. jan. izjavil zastopniku AP tiska, da ki živi blizu tam. Povedal je, J ho katoliška Cerkev “ostala slada je eden izmed obeh mož, ki' novitna in trdna” in da se “ne ju je šerif spraševal, nenadoma j bo nikoli uklonila diktatom Ti-potegnil revolver ter ga ustre-1 tove vlade.” hi, nakar sta skočila zločinca v šerifov avtomobil ter se odpeljala.
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna): 2. razred prebere 5 krat berilo “Sanke” (Setev, stran 54). — 3. razred ponovi povest “Martin Krpan” do prebranega mesta. — 4. razred ponovi samostalnik in pridevnik (Zorenje, stran 97, 98). — Drugi, tretji in četrti razred bo uporabljal dnevnike. Oddani dnevniki bodo vrnjeni.
MOHORJEVE knjige naj dvig-Uejo v naši pisarni vsi clevelandski naročniki. Tudi nena-ročniki lahko kupijo knjige. Stanejo $2.
Frances Kužnik
Kardinal Stepinac je bil oblečen v škofovski obleki, ko je sprejel poročevalca Associated Pressa v malem župnišču te hr-vatske vasice nekaj ur potem, ko ga je Vatikan povzdignil v kardinala.
Rekel je, da ne bo šel v Rim, kjer bi prejel simbole svoje časti, ker bi v tem slučaju najbrž ne smel nazaj v Jugoslavijo.
Rekel je: “če se mi bo kdaj | Mrs. Frances Kužnik, 3572 E. ponudila prilika, bom obiskal 82. St., rojena Rodič v starosti sv. očeta, da se mu zahvalim za 67 let. Ranjka je bila doma iz vse, kar je storil in še dela kotjDobruške vasi, fara Škocjan na cerkveni poglavar za vse clo-j Dolenjskem, odkoder je prišla veštvo v borbi med duhom in j sem pred 50 leti. Spadala je k brutalnim ter materialističnim j Društvu Mir št. 10. SDZ, Dru-značajem svetovnih zadev.” štvu sv. Ane št. 150 KSKJ, Dru
Glede jugoslovanskega preki-
Novi gr of jo vi
Clara Nenadovich
Umrla je Clara Nenadovich, stanujoča na 7527 Aetna Rd. Bila je vdova. Zapušča sinove sgt. /alentme, Michaela, Thomasa, hčere Magdaleno in Anno, vnuke in brata Nikolaja Manicha v Gary, Ind. Stara je bila 69. let ’n rojena na Hrvatskem, odkoder je prišla leta 1914. Pogrdb bo iz Golubovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče.
Jacob Sablyar
Srčni kapi je podlegel Jacob Sablyar, star 58 let, stanujoč na 2528 Jay Ave. Tukaj zapušča soprogo Helen, rojeno Klepač, 5 otrok: Helen, Sgt. Ann pri Maline Corps v Hawaii. Jakob, Julie, ki je pri “Vaves” v mornarici .v Norfolk, Va. ter Corp. John, ki je med pogrešanimi v Koreji že od 11. jun. 1951, 1 vnuka, brata Johna in več sorodni-kov. Tukaj je bival 43 let. Poprej je dolgo živel na 4124 St. Clair Ave. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla, E. 40. St. ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
ski termin s preprosto ceremonijo, kakor si je sam želel. — inavguracija je bila najkrajša v zgodovini governerskih inav-guracij% v tej državi ter je traja-a komaj 15 minut.
PrebivabSvo države Ohio zaupa governerju Lau-sdtefu kakor ni pred njim še nobenemu držav-mm poglavarju. — Vse ljudstvo mu želi uspeha pri njegovem težavnem, toda odličnem de-
fovaiju v blagor spiošnosti.
COLUMBUS, C. — Governor gandt zaprisegel governerja, ka-Lausche je bil v ponedeljek us-1 kor je storil že trikrat poprej, toličen za svoj četrti governor- ker je to governerjev četrti termin.
Sveto pismo, ki je bilo rabljeno pri tej prisegi, je last governor jeve soproge, Mrs. Lau-sehetove, in je staro 199 let. Tiskano je bilo v Dublinu na Irskem; originalno ga je posedoval pra-pra-prastari oče Mrs. Lau-schetove, Robert Erwin,
Značilni verzi sv. pisma
Sv. pismo je bilo odprto na strani 46. psalma, prvega, drugega in tretjega verza, kjer je rečeno:
“Boa je naše pribežališče in moč, resnična sedanja pomoč v težavah.
“Zato se ne bojimo, čeprav bi bila zemlja pretresena in bi se gore zvalile v meglo morja. Čeprav bi razsajale in bobnele vode in se tresle gore.”
V razgovoru z governerjem so ga časnikarji vprašali, zakaj si je izbral vprav to mesto v bibliji, nakar jim je governer odgovoril:
“Ker to mesto v svetem pismu označuje sedanji položaj sveta, sedanji položaj države. Po
i1
Frank Lausche, sin slovenskih
staršev, je bil med inavguracijo
T3 , , .	. .	.	, , globoko ginjen te - si je z roko
Po.do]g, bolezni je premmula zakriv.a polovico obraza kakor
171---- ------1 r,r-r,r»	,	LU)
^^h^!1^rit!.SV0^:CtoČUtja'u-i^ mnenju bomo,
Iz sebe je naredil bombo ter se raznesel
WESTON, W. Va. — “Poglejte, kaj se bo zgodilo,” je rekel hlonzel Raymond McCray v sodni dvorani ter pokazal na palice dinamita, ki jih je imel privezane okoli pasu.
V naslednjem trenutku je pritisnil na malo električno baterijo, s katero je imel spojen dina-fnit, ter se dobesedno raznesel. Cn je bil razstreljen na kose, — ojegova žena in njen odvetnik Charles Bland pa sta bila nevarno ranjena. Tri druge priče s° ostale neranjene. Omenjeni so imeli na sodišču obravnavo glede lastninskih pravic McCra-)"a in njegove žene, ki sta se inskega septembra sodnijsko točila.
njenja stikov-z Vatikanom, je kardinal rekel: — “Odgovor na to bo dal čas.”
štvu sv. Rešnjega Telesa, Tretjega reda sv. Frančiška in k Slovenski ženski zvezi št. 15. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča hčere Claro Barle, sinove Johna, Lea in Viktorja, vnuke in vnukinje, brata Antona, ter po polsestro Agnes Kužnik in
Pogreb
BEOGRAD. — Maršal Tito, ki je glavar države, maršal voj- _	_
ske in načelnik komunistične j več drugih sorodnikov, partije, bo zdaj postal tudi blage pokojne se bo vršil v petek predsednik Jugoslavije, na ob 8:30 zjutraj iz Louis Ferfolia kateri položaj ga bo parla- pogrebnega zavoda v cerkev sv. ment najbrž “izvolil” danes. Lovrenca ob 9. uri,
Ko je odtegnil roko z obraza, so navzoči opazili, da je imel rosne oči.
Governer in Mrs. Lausche sta vstopila v rotundo Državne hiše ob 12.02 popoldne. Governer je bil opravljen v običajno obleko; izjemo je tvoril samo rdeč nagelj v njegovi gumbnici.
“Nikoli ne boš hodil sam!”
Rev. Robert W. Fay, rektor episkopalne cerkve sv. Trojice v Columbusu, je imel kratko in-vekacijo, nakar je dekliški pevski zbor iz Columbusa zapel “You’ll Never Walk Alone”. —
(Nikoli ne boš hodil sam).	_____________ ___ ________
Ob 12:11 je predsednik vrhov, j glavni uredniški članek, objav-sodišča države Ohio C. V. Wei- Ijen včeraj v listu “The Cleve-
če bomo imeli vero in vdanost do dolžnosti, vse premagali.”
Ceremonija je bila končana z “Očenašem”, ki ga je zapel dekliški zbor, in z molitvijo ter blagoslovom, ki ga je podelil Msgr. Harry S. Connelly, župnik katedrale sv. Jožefa v Columbusu, ki je rekel: ....
“Mi, državljani v državi Ohio, smatramo za naš največji blagoslov integriteto moža, ki je bil izbran za governerja.”
* * *.
Glas ameriškega ljudstva
Kako sodijo Amerikanci o go-vernerju Lauschetu, naj svedoči
Smrtna obsodba turškega vohuna
ANKARA, Turčija. — Tukaj vojaško sodišče obsodilo na Srnrt Hyati Karasahina, bivče-§a tajnika turškega obrambnega odbora, ki je vohunil za Sov-letsko zvezo.
-	•'»■np’tyjwpjffr
„ ^anes in ponoči deloma obla cno in topla
Kakor smo že poročali, priredita dobro znana in odlična pevca Glasbene Matice, Mrs. Josephine Petrovčič in Edward Ke-nik v nedeljo 18. januarja svoj koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ni dvoma, da bodo imeli vsi udeleženci na tem koncertu velik užitek,
ker sta pevca priznana kot odlični moči Glasbene Matice.
Predvsem sta se imenovana pevca odlikovala v operi La Tra-viata, ki je bila trikrat podana in v kateri sta pela vodilni vloge. Mr. Kenik je pričel svojo pevsko kariero pri “čričkih” v Newburghu, pozneje je bil član
Zvona in zdaj član Glasbene Matice.
Pevca bosta pela arije iz raznih oper kakor tudi narodne pesmi. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri. — Preskrbite si vstopnice, ki so v predprodaji v Oražmovi trgovini v SND na St. Clair Ave., pri Mr. šublju,
in pri Mrs. Žagar na 3579 E. 81. St. Newburgh.
Šubljev naslov je 6411 St. Clair Ave., tel. EX 1-8638; telefonska številka Mrs. Žagar pa je BR 1-1922. Cena vstopnicam $1.00 in $1.50. Vsi sedeži so rezervirani
land Plain Dealer”:
“Od 52 mož, ki so bili v 150-ietnem obstoju države Ohio njeni governerji, jih je bilo samo: 5 trikrat zapriseženih za ta urad, nihče pa četrtič, razen zdaj governer Lausche.
“V velikem in dostojnem trenutku, ki bo zabeležen v zgodovini države Ohio, je postal F. J. Lausche prvikrat že četrtič governer države.
“Štirikrat je ljudstvo države Ohio odglasovalo1, da poveri go-vernerstvo Lauschetu, ker je cn izpričal iskrenost svojih namenov, iskrenost svojih želja, da bi služil splošnemu blagru, ne interesom kake politične, ekonomske ali pa socialne skupine. Dejstvo, da je velika večina o-hijskega ljudstva izvolila za četrti termin, ki je brez primere, moža takega značaja, je razveseljiv dokaz zdrave presoje in političnih instinktov volilcev te države.
“Javno delovanje Franka Lauscheta se razteza nazaj dolgo periodo let — od položaja clevelandskega mestnega in okrajnega sodnika do županstva in nato doi governerstva. Vsa njegova javna služba je bila častna služba; celo njegovi najhujši nasprotniki ga niso nikoli obdolžili nizkotnih ali nečastnih motivov.
Ko je Lausche odslužil prvega svojih štirih terminov, je bil v kampanji za ponovno izvolitev poražen. Porazu se je pridružila še grenka zavest, da je bil izdan od ljudi, v katere je položil svoje polno zaupanje, da bodo pravilno in pošteno izdajali dovoljenja za točenje alkoholnih pijač. Toda ljudstvo ni Lauschetu tega osebno zamerilo, in ko je leta 1948 spet kandidira za governerja, ga je izvolilo, kakor ga je spet leta 1950 in 1952.
“Lauschetov najbolj-, fenomenalen politični uspeh je bil vsekakor uspeh zadnjih volitev. V državi, ki je dala 500,154 glasov večine republikanskemu preds. kandidatu ter izvolila republikance v pet izmed šestih državnih uradov, je zmagal demokrat Lausche s 425,052 glasovi večine nad svojim republikanskim nasprotnikom.
“S tem dejstvom, s pctisnjen-jem na stran vseh ustaljenih idej, je ljudstvo jasno pokazalo in dokazalo svoje zaupanje vanj.
V zameno za to zgodovinsko značilno izvolitev zdaj ljudstvo pričakuje, da mu bo Lausche dal tudi zgodovinsko rekordno vlado. — želimo mu poguma ib modrosti, da bo izpolnil ta pričakovanja; naj bosta prihodnji dve leti obilo povračilo srcu in duhu moža, o katerem smo rekli lanskega novembra, ko smo priporočali njegovo ponovno izvolitev, da je on mož, “ki ga je malokdo dosegel, pa nihče presegel, — da je on ljudski governer.”
* * *
Z inavguracijo governerja F.
J. Lauscheta, ki ga tako visoko čislajo in spoštujejo Amerikanci starih anglo-sašbih generacij, je bil posredno počaščen ves slovenski rod tako v Ameriki kakor v stari domovini. Za veliko čast in slavo slovenskega imena, ki ga j-e dvignil na tako visoko meso ta odlični sin našega naroda, se mu bomo ameriški Slovenci najlepše in najdostoj-nejše oddolžili s tem, da bomo spoštovali in ljubili velike tradicije te človekoljubne, svobod-
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Sedem križev—
Danes praznuje 70-letnico rojstva znani sentklerski mesar, naš naročnik Mr. Anton Ogrinc, čestitamo in kličemo: Na mnoga leta!
Seja—
Nocoj ob osmih ima društvo sv. Ane št. 4 SDZ svojo redno sejo v navadnih prostorih. — Tajnica bo pobirala asesment že od šeste ure.
Žalostna vest—
Mrs. Mary Zakrajšek, 15904 Arcade Ave., je dobila iz starega kraja sporočilo, da ji je v Malem Logu pri Loškem potoku u-mrl za pljučnico brat Janez Turk. živel je več let v Collin-wood u in delal v NYC nad 30 let. V stari kraj se je vrnil leta 1947. Dočakal je starost 73 !et. Zapušča ženo Antonija, roj. Baraga, tri sinove in dve hčeri ter več vnukov in vnukinj in sestro Antonijo Anzelc v starem kraju, v Chisholmu, Minn. pa brata Louisa.
Nov odbor—
Podiužnica št. 15 SžZ ima za 1 1953 sledeči odbor: duhovni vodja Rt. Rev. John J. Oman; — Ana Jakič, predsednica; Theresa Lekan, podpredsednica; tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St. lel. UV 3-6585; blagajničarka —. Rose Lausche; zapisnikarica Mary Filipovič; nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca, Angela Stražar; zastavonoši:	Angela
Stražar, Mary Novak; zastopnici za Nar. dom: Josephine Udo-vec, Mary Hrovat; rediteljica: Jennie Barle. Seje vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slov. nar. domu na E. 80 St. V mladinski oddelek se lahko vpišejo tudi dečki od rojstva do 12. leta starosti.
Žalostna vest—
Modičevi bratje so prejeli iz stare domovine žalostno sporočilo, da jim je tam umrla ljubljena mati v starosti 93 let. Tu zapušča sinove Jožeta, Matijo, Janeza in Lojzeta, osem vnukov in 13 vnukinj. V starem kraju pa pet vnukov in snaho.
Slike v Jolietu—
Mr. Grdina sporoča, da je bilo pomotoma poročano glede datu-na za kazanje slik v Jolietu, 111. Predstava se bo vršila v ponedeljek 19. jan. in ne v soboto 17. jan.
NAJNOVEJŠEVESTI
COLUMBUS, O.—Včeraj je bila v zbornici poslancev soglasno sprejeta predloga, da se izda $8,500,000 za moderniziranje državnega kaznilniške-ga sistema. Predloga pride danes popoldne v senat. OROVILLE, Cal. — Vojaško letalo z 12 možmi posadke je včeraj strmoglavilo na neko rižno polje. Vseh dvanajst ljudi, ki so bili v letalu, je bilo ubitih.
WASHINGTON. — Vlada Zdr. držav je podprla Japonsko v njeni grožnji, ki je sporočila sovjetski vladi, da bodo Japonci sestrelili iz zraka vsako sovjetsko letalo, ki bi letelo nad japonskim ozemljem. Sovjetski letalci namreč pogosto kršijo tozadevne odločbe.
ne in demokratske dežele, kakor jih ljubi in spoštuje on, ki ga bo zgodovina označila za velikega Amerikanca in velikega Človeka slovenske krvi!
Ameriška Domovina
—rt1
Sfa'ii.'Vi 1
~£mzar~m

•117 St. Clair At«.
HEndenon 1-96X8
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevsc
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___
No. 9_____Wed., Jan. 14, 1953
“To znamenje pomenja zaostalost in mračnjaštvo”
Neki naš naročnik nam je poslal pismo svojega brata in starega kraja s prošnjo, da ga objavimo. V pismu je res nekaj zanimivih ugotovitev in opažanj, zato prošnji radi ustrezamo. Takole piše;
“No sedaj je v Ameriki volilna borba končana. Izvoljen je gen. Eisenhower, o katerem mislijo naši narodi, da bo odličen vodja Združenih držav, zato so njegove izvolitve veseli. Naši komunisti pa o tem bolj malo pišejo, Eisenhow-erjeva zmaga jim namreč ni posebno dobrodošla . . . Oni vedo, da novi predsednik ni kak prijatelj komunizma in komunistov in da ga ne bodo lahko prepričali o svojih “dobrih namerah.’’
Komunisti tako hvalijo razmere pri nas, kot da bi se v deželi resnično cedilo samo mleko in med, pa je prav obratno res! Koliko je bilo pisanja in kričanja ob priliki VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu; v resnici pa je bilo vse le kup smrdljivega gnoja, laži in propagande. Govore o uspehih našega gospodarstva, o delavcih, ki sami upravljajo tovarne in imajo tudi sami dobiček od njih. Pa seveda ni nobene resnice na tem, vse je le na papirju. Ko bi kdo, ki pride iz Amerike, šel med delavce, da bi mu oni sami povedali, kdo je gospodar podjetij in kako se jim godi, bi dobil precej drugačno sliko o razmerah pri nas, kot jo dobi iz govorov in pisanja naših komunističnih oblastnikov.
V časopisih pišejo, kako je pri nas delavstvo zadovoljno in se pri tem sklicujejo na to, da ni nobenih štrajkov, ki jih je pri vas v Ameriki vendar toliko. Nič pa ne povedo, kaj bi se zgodilo z onim, ki bi samo zinil o kakem štrajku. Verjetno bi takoj zginil v ječi in ne bi zagledal več belega dne. Na vsakega človeka skrbno pazijo, špijoni so vsepovsod, v rudnikih, tovarnah, uradih, na cesti in prav posebno v cerkvi. Ob nedeljah so stalno pred cerkvijo in pazijo, kdo gre k maši. Vsaka verska stvar jih bode v oči. Za primer vam pošiljam izrezek iz časopisa “Zasavski vestnik,” ki piše v eni svojih številk tudi sledeče;
“Glej tri leta sem se boril v narodnosvobodilni vojski ... Ko sem se po vojni vrnil domov, sem mislil, da bom v mirnih časih pozabil na vse grozote vojne. Res je, da prva leta po vojni nisem opazil ničesar, kar bi me posebno razburilo. Toda letos vidim, da so ženske in dekleta začele že po modi (ne iz pobožnosti!) nositi križce. Ne zamerim starim ženicam, če nosijo križec, neumestno se mi pa zdi, če vidim mlado dekle ali pa otroka, da vidno nosi to znamenje, kot da bi hotel izzivati . . . Kaj delajo naši učitelji v šolah, da o tem ne poučijo otroke? In staršir Kdor nosi križec . .., ta gotovo izziva vse tiste, ki se borimo za boljši jutrišnji dan. Opazil sem nadalje, da se najdejo uslužbenke v trgovinah, v naših gostiščih, trafikah in pisarnah, ki ne glede na socialističen značaj podjetja ali ustanove še vedno nosijo križce. Zakaj jim njihovi vodje in predstojniki ne povedo, da to znamenje pomenja zaostalost in mračnjaštvo, da s tem izzivajo in odbijajo poštene stranke?” Urednik lista stavlja na kraju tega dopisa vprašanje: Ali je res treba vidno kazati, da je človek veren?
Pa pojmo, nazaj k pismu. Takole nadaljuje brat našega naročnika iz starega kraja:
“Ta teden mi je nek zagrizen komunist očital versko mračnjaštvo, še celo pljunil je predme in to v uradu. Naj me bo sram, je dejal, ker da delam sramoto celemu uradu. Le kakšni bodo moji otroci? Če bom tako nadaljeval, lahko zgubim državljanske pravice, pa tudi službo in penzi;o. Tako se je drl nad mano moj tovariš-komunist v uradu. Ko so nekaj mesecev prej odkrili v uradu tatvine, ki jih je zakrivil uradnik-komunist, ni seveda nihče pljuval predenj, ker on je bil komunist, jaz sem pa reakcionar, ker hodim v cerkev . .
Človek se mora ob takemle pisanju v resnici čuditi. Že običajen križec, ki ga nosi dekle okrog vratu, smatrajo komunisti v Jugoslaviji za izzivanje. Mar to ni verska nestrpnost, ki ne pozna nobene meje? Groze, da bodo vrgli človeka iz službe in mu vzeli celo pravico do pokojnine. Kaj je to drugega kot versko preganjanje? Mar je delal Neron kaj drugega? On je velel metati kristjane pred leve, Tito jih meče v ječe in koncentracijska taborišča.
Svetu je Titovo počenjanje, precej dobro znano, tako ni nobeno čudo, da je urednik znanega magacina “Time” napisal zadnjič pod Titovo fotografijo “Nero v Angliji manj dobrodošel.”
Ne pozabimo, da se vse te stvari gode v osrčju Evrope sredi 20. stoletja in da nekateri naši zaslepljeni rojaki še vedno trdijo, da je to prava svoboda in ki bi jo verjetno najrajši upeljali tudi tu v Ameriki.
I BESEDA IZ NARODA
Mohorjeva se spet oglaša
New York, N. Y. — Najprej naj povemo' to: Pri Mohorjevi v Celovcu tiskajo lep mesečnik, ki se imenuje NAŠA LUČ. Takoj dostavljam — ta list ni namenjen nam in ne bo tu nobene agitacije zanj. Namenjen je, kot sam pravi: “Bratom in sestram slovenske krvi širom Zapadne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo.”
Nas iz tega lista zanima naslednje poročilo iz BELGIJE:
“Letos se je prijavilo čez 70 rojakov za Mohorjeve knjige. Vsak ima rad doma slovenski koledar in lepa povest naredi mnogim prijetne urice.”
Zakaj nas ta vrstica novic tako zanima?
Koliko smo doslej slišali o Slovencih v Belgiji? Kdo nam je pravil o kakih strnjenih in zraven velikih slovenskih naselbinah v Belgiji? In vendar — 70 naročnikov na Mohorjeve knjige v Belgiji! Kje so se vzeli? Zaključek si moremo narediti le tak: Ni Slovenca v Belgiji, ki bi ne bil naročen na Mohorjeve knjige in bi ne bil obenem član cerkvene bratovščine, ki se imenuje: MOHORJEVA DRUŽBA v Celovcu.
Zdaj nam misel takoj preskoči iz Belgije v Ameriko. In takoj morarpo priznati, da nam misel obtiči zlasti — v Clevelandu!
Če je v Belgiji 70 naročnikov na Mohorjeve knjige — koliko bi jih moralo biti v Ameriki — zlasti v Clevelandu?
Belgija šteje malo Slovencev in noben Slovenec v Belgiji ne nosi v žepu — dolarjev! Vendar se jih je ČEZ 70 naročilo na mo-horske knjige!
Mislimo si, da je v Ameriki stokrat toliko Slovencev kot v Belgiji. Torej bi morala imeti Mohorjeva pri nas 7,000 naročnikov!
To bi bilo že skoraj petkrat toliko kot jih ima.
Toda kdo od nas verjame, da je v Ameriki samo tisočkrat več Slovencev kot v Belgiji? Ti in jaz gotovo ne. Verjetno je nas tu petstokrat toliko kot onih v Belgiji.
Kaj iz tega sledi? Naj si vsak sam izračuna! Takoj naj pa vsak začne razmišljati, kaj bo treba napraviti pri nas, da bo v prihodnjih letih slovenska Amerika pokazala vsaj nekoliko tiste čudovite narodne in katoliške zavednosti, kot jo je že letos pokazala neznatna slovenska Belgija.
Zdaj obrnimo pozornost drugam.
Letošnje mohorske so menda po veliki večini že v rokah naročnikov ali pa vsaj v rokah krajevnih POVERJENIKOV.
Pripomba: Božični čas je bil kriv, da so v nekatere kraje knjige silno počasi potovale. En zgled: In New Yorka v Cleveland (Slovenska pisarna, 6116 Giass Ave.) so rajžale točno DVA TEDNA!
V ameriški centrali za Mohorjeve v New Yorku dobivamo že odzive od naročnikov, ki so knjige prejeli in vsaj deloma že prebrali. Pošiljajo že naročnino za naprej. Hvala vsem!
Nekateri z nekakim začudenjem ugotavljajo, da so prejeli ŠTIRI knjige za DVA dolarja. Toda tak “knjižni dar” dobe letos vsi člani Mohorjeve^ Drugi povedo, kako zelo so jim knji- j ge všeč. Na primer eden iz Detroita poroča prav danes dobesedno tako:
“Knjige Mohorjeve družbe sem redu prejel (naravnost iz Celovca) in mnogo užitka sta mi dali obe povestni knjigi, od katerih sem vsako v enem večeru, oolje povedano: v eni noči prebral. Sinoči sem začel čitati •oijigo Lilija nad močvirjem in je nisem prej odložil, da sem bil
pri koncu. Ne vem, če je dovolj reči: Nežno^krasna je! Ponudim se za POVERJENIKA v Detroitu. Miha Košir.”
Podobno se izražajo tudi iz drugih krajev. To nas veseli.
Jasno je že zdaj, da bo letošnjih knjig zmanjkalo, čeprav so nam iz Celovca poslali precej več izvodov kot je bilo vnaprej plačanih. Da se taki nesreči izognemo v prihodnjem letu, ZAGOTOVO pošljite svojo članarino (DVA dolarja za leto 1954) pravočasno, to se pa pravi:-ČIM-PREJ!
Naročila sprejema iz vse Amerike in Kanade:
Mohorjeva Družba . c/o Liga K. S. A.
238 E. 19th Street New York 3, N. Y.
Le kje so ostali?
Cleveland, O. — Zdi se mi potrebno napisati nekaj besedi zaradi zadnje Ligine prireditve, že med oglašanjem prireditve je bilo med drugimi sodelavci omenjeno tudi moje ime, da bom namreč med tistimi, ki bodo skrbeli za telesne dobrote. Neki dovtipnež je celo trdil, da je bral, da bomo prodajali češpljevo vodo. Skoraj je imel prav! Pri točilni mizi je bilo tako malo ljudi, kot bi imeli v resnici samo češpljevo vodo naprodaj. Dela ni bilo preveč, torej sem mogel prisluhniti tu in tam razgovorom.
Dva stara naseljenca, ko sta si malo omočila grli, sta začela pogovor. Prvi, malo starejši visok možak, v lepi suknji se je oglasil: “Mike! Ali si že kdaj videl bolj nehvaležne ljudi kot so tile naši novi?” “Kako to misliš?” ga je začudeno pogledal njegov tovariš.
Naročil je še dva, nato pa nadaljeval: “Pred tremi leti je imela Liga prireditev. Sem mislil, da bodo dom razdrli, toliko jih je bilo. Danes jih je precej več tukaj, kot jih je bilo tedaj, pa poglej po dvorani. Ne vem, če jih je ena četrtina, vse drugo so stari.”
Hotel sem zagovarjati, da čas za prireditev ni ravno najprimernejši, da smo bili v starem kraju v takih dneh navajeni ostajati doma itd. . ., pa mi mož ni pustil do besede. Take mi je našteval, da sem kar obmolknil.
“Če bi mi tako delali, bi vi nikamor ne imeli hoditi, ne v cerkev, ne v narodni dom!” Priznati moram, zabolelo me je.
Mož bi bil nemara še katero rekel, pa so nas opozorili, da je odmora konec. “Hitro še vsakemu enega in enega za Tebe, potem pa gremo. Danes igrajo tako dobro kot menda že dolgo ne.” Moža sta odšla v dvorano.
Kdor je bil na prireditvi ni prizadet, kdor ni bil, bi težko vzdržal pred možem, ki je kre-pak in žuljavih rok stal pred mano in ki ni bil prazne glave, kot kaže razgovor.
Sam bi še marsikaj pripomnil, pa se bojim, da bi stvari škodovalo. Liga bi mi utegnila odpovedati celo službo točaja.
Ligi bi v bodoče svetoval, naj vpelje poimenske vstopnice, da bo videla, kako ji tisti, ki so nekdaj prejemali njeno pomoč, sedaj vračajo. To bi bil drenj, ta-
Jiolietu. V obeh krajih bo kazal lepe barvane filmske slike naš znani rodoljubni Slovenec Anton Grdina, bivši glavni predsednik K. S. K. Jednote, zdaj predsednik slovenske “North American Bank” in ugleden trgovec v Clevelandu. Vsem se bo nudil poseben užitek. Pridite, da vidite lepe slovenske gore in planino, ki danes bolj kakor ke-daj kličejo slovenskim sinovom in hčeram po svetu: Ne pozabite, da mi smo vaše in vi ste naš!
Slovenski pesnik je že pred leti preroško pel:
““Slovenski svet, ti si krasan, zares, nebo te je ljubilo, da te iako je obdarilo; kako bi te ne ljubil jaz!
V bodočnosti jaz vidim dneve, ko težke izgubiš okove;
O Bog, to dobo skoro daj!
Slovenski svet, krasnejši boš, kadar vihar ti zadnji mine; ko iznad tebe mrak izgine, povrne se ti sreče dan!”
Pomenljive preroške besede, tudi za današnji čas. Zato pridi vsak, ki le moreš. Prebitek kolikor ga bo, je namenjen za plemenit namen, v pomoč Slovenskega katoliškega doma v Gorici, ki ga grade zavedni slovenski sinove in hčere na svoji meji.
Toplo pozdravljeni vsi in na svidenje!
J. Jerich.
Novice iz Willarda
Willard, Wis. — Božični prazniki so za nami. Na Willardu smo jih najslovesnejše praznovali, saj je minilo letos 40 let, odkar je bila v naši cerkvi prva sv. maša. Ta prva maša je bila polnočnica. Letos ■ je slovesno mašo o polnoči daroval naš župnik p. Avguštin, asistirala sta mu pa dva kapucina. Cerkev je bila nabito polna vernikov, ki so prišli, da počaste Novorojenega. Že pred polnočjo se je glasilo iz zvonika lepe ubrano potrkavanje. Pevci so se izkazali s prekrasnim petjem. Cerkveni zbor vodi Mrs. Angela Ruzic. Lep pogled je bil na sprevod strežnikov in duhovnikov, pred katerimi je nesla po cerkvi mala deklica kipec božjega deteta. Višek vsega pa je bilo sv. obhajilo, ki se ga je udeležila vsa cerkev.
•J*	*	*
Na božični dan zjutraj je zadet od kapi umrl John Zalar, willardski župan. Zapušča soprogo in dvoje nedoraslih otrok. Pokojnik je dočakal komaj 47 let. Pokopan je na Holy Family pokopališču. Teden pred njim je po dolgi in težki bolezni pre-videna s sveto popotnico umrla Mrs. Klovas. Zapustila je žalujočega soproga in pet nedoraslih otrok. Stara je bila 53 let. Naj oba v miru počivata. Preostalim naše sožalje!
❖ * *
Lani smo imeli tri poroke, devet smrti in štirinajst krstov.
Ludvig Perushek.
Koncert dveh mladih talentov
Cleveland, O. — V nedeljo 18. januarja bosta podala skupni koncert dobro poznana Mrs. Josephine Petrovčič in Edward Kenik. Kdor ju je kdaj slišal peti, se gotovo veseli užitka, ki ga bo imel v nedeljo.
Josephine je že kot mlado de-krat pa zares ne bi bil rad za ba-j ki e kazala velik talent v petju ro.	Janez Likozar. I m nastopih. Pod spretnim vod-
______,0_____ jstvom Rev. M. Jagra, tedanjega
igrovodje pri fari sv. Vida, se je mlada Josephine prav pridno
“Stara domovina” pride v Chicago in Joliet!
Chicago-Joliet, 111. — V nedeljo 18. januarja 1953 ob 3. uri po-uoldne bo kazanje filmskih slik pri sv. Štefanu v Chicagu. V ponedeljek večer 19. januarja 1953 ob 7. uri bo kazanje istih slik v cerkveni dvorani sv. Jožefa na North Chicago cesti v
vežbala v igri in petju. Tedaj je dobila podlago, ki ji je pripomogla do kasnejših uspehov. Kadarkoli sem poslušala njeno petje in ji čestitala, je Josephine vedno dejala: “Za vse to se imam zahvaliti svojemu prvemu učitelju Rev. Jagru. Večkrat sem nastopila z njo v igri. Ona je bila hčerka, jaz mati. Vselej
sem jo bila vesela in ponosna na njo, ki je s tako ljubeznijo in pravim čuvstvom igrala in pela. že tedaj sem rekla: “V tem dekletu se skriva talent. Bog ga oživi v dobro našega rodu.” Prav nič ne trpi njena družina radi napornega pevskega vežba-nja. Z veliko ljubeznijo opravlja dvojno delo. Kot dobra zvesta soproga in ljubeča mati skrbi za svojo družino, pri tem pa najde še vedno čas za petje, s katerim razveseljuje poleg svoje družine tudi svoje rojake. Ni se prevzela, krasita jo prava preprostost in ponižnost. Dobro se zaveda, da je ponižnost najlepša čednost in da se po tej poti pride do uspeha.
Le tako napjrej! Josephine, narod je ponosen na Te, kot je Tvoja družina! želim Ti še mnogo lepih uspehov v bodočnosti.
Enako želim g. E. Keniku, ki je tudi izvrsten pevec in kot Josephine veliko obeta. Vem, da je Vaj m sedanji učitelj Anton Šubelj s svojim spodbudnim in vestnim nadzorstvom mnogo pripomogel do Vajinih uspehov in se jih z Vama veseli.
Nikakor ne bi bilo prav, če ne bi omenila spremljevalca na klavirju g. Ivana Zormana. Tudi njemu gre veliko priznanje, ker je v naši novi domovini toliko storil na kulturnem polju. Njegove skladbe in pesmi lahko postavimo v vrsto z deli naših najboljših skladateljev in pesnikov. Narodu je g. Ivan Zorman dragocen dar, ki bi ga moral spoštovati in ceniti sleherni Slovenec.
Dajmo priznanje našim umetnikom in napolnimo dvorano Slov. nar. doma na St. Clair Ave. do zadnjega kota.
želim Tebi, draga prijateljica Josephine, in Vama g. Kenik in g. I. Zorman naj lepšega uspeha.
Na svidenje!
Mary Marinko.
Tedajlobllisiabi časi
Enumclaw, Wash. — List ima veliko naročnikov po vsem svetu. Kako lepo bi bilo, če bi se iz vsake naselbine od časa do časa kdo oglasil in napisal novice. Vem, tudi jaz rajše berem kot pišem. Pa vendar. Veliko nas je, pa naj bomo stari ali novi naseljenci, vsak je sposoben nekaj napisati. Posebno novi bi se lahko večkrat oglasili in povedali, kako se kaj imajo. Jaz jim prav
od srca privoščim, če se jim boljše godi, kot se je nam, ko smo prišli pred leti sem. Tedaj so bili slabi časi, sedaj so pa dobri. Kdo bi jim ne privoščil? Saj so reveži veliko pretrpeli, predno so prišli iz Evrope!
List Ameriška Domovina zelo rada čitam. Je vse zelo zanimivo, tudi kanadska priloga. Rada berem, kako se rojaki v raznih krajih imajo. Všeč mi je, da so složni. Ugaja mi v AD posebno Zgodovina slov. naroda, še se spominjam, ko sem bila majhna in nam je oče pripovedoval, kako so pred davnim časom hodili na Slovensko Turki plenit in morit. Bilo me je strah, da bi zopet prišli, čeprav je oče trdil, da jih ne bo nikoli več.
List dobivam v redu. Pogrešam ga pa one dva dni, ko ga ni. Že od mladih let rada berem. Doma smo bili naročeni na Mohorjeve knjige, kako težko smo čakali meseca decembra vsako leto, da so prišle. Večernice smo otroci brali in spet brali, da smo jih skoro znali na pamet.
Pred 40 leti smo bili Slovenci tu večinoma naročeni na Glas naroda, ko pa sem zvedela za Ameriškega Slovenca, sem naročila tega in Glas naroda pustila. Ko je Slovenec prenehal in sem videla oglas za AD, sem jo takoj naročila in ji pridobila tudi drugih naročnikov. Vsi smo z njo zadovoljni. Podnevi je bilo za branje od nekdaj bolj malo časa, to smo delali zvečer, ko smo dnevnodelo opravili.
Praznike smo imeli lepe. Na božični dan je bilo vetrovno, snega pa še sedaj nimamo. Včasih malo dež pobesi, nato pa je spet lepo.
Iz starega kraja dobivam pisma, v katerih mi sorodniki pripovedujejo, kako so jih letos prizadele toča, suša in nato moča. Delali so in se trudili, pa niso toliko pridelali, da bi se mogli preživeti. Pomanjkanje je v starem kraju veliko. Za Božič je v trgovinah zmanjkalo moke. V trgovinah imajo edino blago za obleke, ki ga pa ne morejo kupiti, saj zaslužijo komaj toliko* da bi z enomesečnim zaslužkom mogli kupiti samo en meter. Za moško obleko pa se rabi nekaj nad tri metre. Lahko si mislite, kako jim je. Sedaj še ža hrano nimajo, le kdo bi mislil na nakup obleke.
Vsem bralcem Ameriške Domovine želim srečno novo leto!
Bartol Olga.
(irilmelodijsko gibanje
Ali bo Rusija katoliška?
Živimo ob prelomu časa. Odloča se usoda sveta morda za več tisoč let. Ali bodo ljudje to uvideli in si od Boga izprosili v gorečih molitvah boljših časov? Od usode Rusije je odvisna tudi usoda ostalega sveta. Ako ostane Rusija komunistična in ateistična, bo to vplivalo na ves ostali svet. Ako postane Rusija katoliška, bo to tudi vplivalo na ves ostali svet, da se približa Kristusovi Cerkvi in da se strne okrog Kristusovega nam e st nika na zemlji, t. j. okrog rimskega papeža.
Marija je v Fatimi rekla otrokom: “Prišla sem prosit, da se Rusija posveti mojemu Brezmadežnemu srcu in da se vpelje za-dostilno obhajilo prvo soboto v mesecu . . .
Nazadnje bo moje Brezmadežno srce obhajalo zmagoslavje, sv. oče mi bo posvetil Rusijo,, ki se bo spreobrnila.”
Marija je rekla: “Dobri bodo mučeni.” Kako se to uresničuje! Stotiscči so umrli mučeniške smrti. Dne 7. julija preeteklega leta je sv. oče posvetil Rusijo Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ta posvetitev Rusije Mariji je je bila že pred 35 leti napovedana pastirčkom v Fatimi. Za Rusijo moramo moliti, veliko moliti, delati pokoro in z besedo in tiskom širiti sveto delo za cerkveno edinost.
Pismo sv. očeta
Dne 7. julija lanskega leta na god svetih bratov Cirila in Me-
toda je sv. oče naslovil pismo na vse narode širne Rusije. Papež prosi za pomnožitev vere v Rusiji in za zmago nad sovražniki vere. Dalje prosi za nravstveno čistost, za mučeniški pogum, za svobodo in mir, za izpreobmitev voditeljev ruskih narodov. S tem položi papež vso bodočnost Rusije v Marijine roke. Papež pravi narodom Rusije: “Nadaljujte torej, kakor ste navajeni, da častite Marijo z gorečo ljubeznijo, da jo goreče ljubite.”
Papež je posvetil Mariji Rusijo s temi-le besedami:
“Kakor smo pred nekaj leti posvetili ves človeški rod Brezmadežnemu srcu deviške Matere božje, tako hočemo zdaj izročiti in posvetiti vse narode Ru* sije na prav poben način istemu Brezmadežnemu srcu.”
------o-----
Naj večja hidrocentrala v Evropi
Na reki Rhon v Franciji je začela nedavno obratovati doslej naj večja hidrocentrala v Ev-roji. Na leto bo dajala dve milijardi KW električne energije. Zgrajena je blizu mesta Donse-re - Mondragon sur Rhone. —-Slavnosti ob pričetku obratova-vanja se je udeležil tudi predsednik republike Auriol s člani vlade in diplomatskim zborom. Ob Rhoni grade še 19 velikih hidrc-central, ki bodo dajale na leto kakih 15 milijonov KW za potrebe Francije in delno tudi sosednjih dežel.
Dr, Josip Gradca
Zgodovina slovenskega naroda
Umrl je leta 1394. nasilne smrti pod meči zarotnikov. — Prišli so potem žalostni časi cerkvenega razkola. In kakor sta si v cerkvi dva papeža delila vrhovno oblast, tako je tudi akvilejska patriarhija imela dva Pastirja, Antona da Pon-4e in Antona Panciera, ki sta imela vsak svojo stranko za seboj in se borila za priznanje. Mesto se je vzdignilo zoper mesto, grad zoper grad. Benečani Pa so porabili te domače razprtije, da so širili svoj vpliv po Furlaniji in skušali plemstvo Potegniti na svojo stran. Že takrat bi se bili polastili velikega dela dežele, da ni bil za vojaškega poveljnika imenovan grof Friderik Ortenburški, ki jih je s pomočjo cesarskih čet izrinil iz Furlanije.
Pod vplivom mogočnega grofa Ortenburškega se je vršila tudi volitev novega patrarha. Izvoljen je bil njegov svak Lu-dovik, vojvoda Teck (1412 — 1435) iz plemenite bavarske rodbine. Imel je takrat še le uižje redove in dolgo časa ni uiogel dobiti papeškega potr-jenja. Še le na cerkvenem zboru v Konštanci ga (je novoizvoljeni papež Martin V. leta 1418. Prignal za patriarha in mu s tem podelil oblast v cerkvenih
zadevah.
A prav takrat, ko je Ludovik dosegel zaželjeno priznanje in utrdil svojo veljavo, se je zrušila njegova svetna oblast. Be-riečani so porabili njegovo odsotnost iz dežele in hitro zasedli najvažnejša mesta v Furlaniji: Čedad, Sacile, Videm. Spoznali so namreč, da jim je ta dežela za trgovinsko zvezo 2 Nemčijo nujno potrebna. Bilo jim je tem lažje deželo zasesti ker se je ljudstvo že naveličalo vednih razprtij v patriarhovi državi in je samo želelo priti pod varstvo mogočne republike.
Hkrati s Furlanijo so dobili Benečani tudi velik kos Istre, Posestva goriških grofov pa so korali vsled posredovanja nad-v°jvoda Ernsta pustiti pri mu-i'U. — Poizkusi patriarha Ludo-vika, da bi s pomočjo cesarja Sigismunda dobil svoje dežele baza j, se niso obnesli. Prav tako ni nič pomagalo posredova-bje papeža Martina V. in slo-vcsno izobčenje, katero je pro-§lasil nad Benečani bazelski cerkveni zbor (1435).
Razpad patriarhove države je tbiel za akvilejsko cerkev važne Posledice. Ludovik je za vedno 2apustil Furlanijo in se poslej biudil v avstrijskih deželah. O Cerkveni vladi na Beneškem ni kotel nič slišati. Ker so mu odvzeli žezlo, je odložil tudi pastirsko palico. Večinoma je bi-val kot gost pri svojem prijatelju in sorodniku, celjskem gro-fb Hermanu v Celju, Krapini, Bogatcu in Slovenjem Gradcu. ^ Celju je imel več kot deset iet svoj dvor in svoje sodišče.
Zadnja doba Ludovikovega življenja in delovanja je tesno -Mružena z bazelskim cerkvenim 2korom, kjer se je dal zapeljati v hudo nasprostvo proti papežu, dolžil je po krivici papeža Ev-S;ena IV., ki je bil rojen Bene-Ž'an, da je sporazumljen s svojimi rojaki in zadovoljen z oku-Pbcijo akvilejske cerkvene dr-^ave. ,S tistim strastnim sovraštvom, ki ga je gojil do Be-bečanov, je nasprotoval tudi Evgenu. Za saboj pa je pote-Suil tudi skoraj vso svojo ško-^ij° in tako povzročil cerkveni ruzkol. Umrl je v Bazelu leta ^39. na neki kužni bolezni.
Ko je bila po smrti vojvoda ^ecka akvilejska škofijska sto-Ku izpraznjena, jo je papež ^vgen podelil Ludoviku III. ourampo-Mezzarota (1439 — ^5), ki je bil nadškof v Flo-rebci, pa tudi bazelski cerkve-bi zbor j.e imenoval patriarha lri sicer tridentinskega škofa
»n»«i

Aleksandra Ziemowitskega, Poljaka po rodu. Ludovik III. Scarampo je našel priznanje in in pokorščino le v beneškem delu akvilejske škofije; avstrijske dežele z Goriškim vred so priznavale oblast biazelskega patriarha Aleksandra. Za Aleksandrom, ki je leta 1444. umrl, sta vladala v naših deželah že razkolna škofa Lovrenc pl. Lichtenberg in Martin, škof pi-čenski.
Še le leta 1447., ko se je Enej Silvij v imenu cesabja Friderika šel poklonit smrtnobolnemu papežu Evgenu, priznal njegovo oblast in s tem zavrgel ba-zelske strankarje, se je cerkveno edinstvo obnovilo in Ludovik III. Scarampo je bil splošno priznan za patriarha. Vendar je bila njegova oblast v avstrijskih deželah le navidezna. Kot njegov namestnik je Martin škof pičenski, precej samostojno vodil cerkvene posle v naših rrajih.
Politično nasprotstvo med Avstrijo in Benečani, ki je že za časa Ludovika Tecka povzročilo delitev akvilejske škofije in pozneje celo razkol, je tudi sedaj omejevalo akvile'jskim patriarhom izvrševanje njihove pastirske službe. Vse stremljenje Habsburžanov je šlo za tem, da avstrijske dežele odtrgajo od akvilejske patriarhije in jih podrede posebnemu škofu. Deloma se je to izvršilo z ustanovitvijo ljubljanske škofije 1. 1462.
O tej znameniti ustanovi smo že razpravljali na drugem mestu. Nova škofija je imela sicer le majhen obseg, večina slovenske zemlje je še ostala podložna akvilejskemu patriarhu. Vendar je bila njegova oblast pri nas zelo omejena. Skoraj nobene župnije ni več podeljeval patriarh, temveč vse so bi-e v oblasti cesarjevi ali pa vte-lešene samostanom. Patriarh Ludovik III. Scarampo si je pomagal s tem, da je avstrijski del škofije podredil posebnemu generalnemu vikarju. Po smrti škofa Martina beremo v listinah zapored imeni pičenskih škofov Jakoba in Konrada kot pooblaščencev akvilejskih.
Ko je leta 1465. umrl Ludovik, je papež Pavel II. imenoval za patriarha svojega nečaka, kardinala Marka Barbo (1471 1491). Ta je imel mnogo opraviti z diplomatiškimi posli in je poveril vlado svoje škofije vikarjem (namestnikom). V njegovem imenu je 1. 1487. kapru-lanski škof Peter Carli napravil kanoniško vizitacijo po sloven skih deželah. Z avstrijsko vlado so se preje vršila pogajanja, da je dovolila izvrševati cerkveno oblast beneškemu škofu. Bil je to prvi obisk višjega pastirja izza časa cerkvenega razkola, torej prvi po dolgi do-petdesetih let.
Izza časa Marka Barba so dosegli le Benečani patriarhovsko dostojanstvo. Prišlo je celo v navado, da se je vladajoči patriarh v starosti odpovedal svoji časti na korist kakega sorodnika. Tako se je ohranila pa-triarhovska služba dolgo časa v posesti nekaterih plemenitih benečanskih družin (Grimmani, Barbaro). Zaman je cesar Maksimilijan leta 1509. zasedel mesto Akvilejo in jo spravil pod avstrijsko oblast, da bi si pridobil vpliv na patriarhijo. Akvilejska stolica je obstala v posesti Benečanov, dokler ni bila zatrta.
(Dalje prihodnjič.)
o



ne neprijetno iznenadilo silno oni, ki ne bi imeli vedno pri se-neurje z ogromom in bliski, ka- bi “receipt” karte ali certifika-kor ni običajna pri nas v tem ta o registraciji, utegnejo biti času. Vsi smo se s strahom iz- kaznivi z globo in zaporom praševali, kaj naj to pomeni. V Alien Registration Receipt

TRŽAŠKE VESTI
Tržaški telefoto
Z novim letom je začel delovati v Trstu telefoto sprejemnik, ki lahko sprejme fotografijo v velikosti 13x18 cm v 12 minutah. Naprava je angleškega izvor^ ir je stala 9 milijonov lir. Ta naprava bo v prvi vrsti služila tisku, kajti računajo, da bo tržaška naprava za telofoto delala do 90% za potrebe časopisov. Predstavniki tiska so si že ogledali to moderno napravo, ki bo brez dvoma mnogo pripomogla k večjemu razvoju tiska. Tržaška te-iefoto postaja je v neposredni zvezi z italijanskim omrežjem, ki ima svoje centrale v Milanu, Rimu, Florenci, Neapoliju in Palermu. Lahko pa se priključi na katerokoli oddajno ali sprejemno postajo v Evropi. Vendar pa bo ta “špas” precej drag in tržaški listi, ki nimajo prebogatih dohodkov, se ga ne bodo mogli v preveliki meri posluževati. Pomisliti je treba, da stane prenos fotografije iz Rima približno 2,000 lir, iz Londona pa 7,500 lir.
V preteklem letu rekordno število prometnih nesreč
Preteklo leto nam je prineslo poleg dobrih in slabih stvari tudi rekordno število prometnih nesreč. Leta 1949 je bilo zabeleženih 2,063 cestnih nesreč, leta 1950 že 2,273, leta 1951 — 3,126, preteklo leto pa 3,688. Visoko število nesreč je treba pripisati vedno večjemu številu lahkih motornih koles in naraščaju števila avtomobilov. Največ nesreč se je seveda zgodilo od sobote do ponedeljka.
* * ❖
GORIŠKE VESTI
Silvestrovanje in novo leto v Gorici
Kakor povsod po svetu, tako smo tudi Goričani praznovali silvestrovanje in Novo leto. Slovensko katoliško prosvetno društvo je kakor lansko leto tudi letos priredilo na Placuti običajno silvestrovanje, ki je privabilo obilo Goričanov iz najboljših krogov v okusno pripravljeno dvorano. Na sporedu so bile pevske in klavirske točke, šaljiva pošta, prosta zabava in ob zaključki slovesno imenovanje kraljice večera. Kakor pri lanskem silvestrovanju tako je dobila tudi letos največ glasov gdč. Lojzka Bratuževa in je bila soglasno proglašena kot Miss Placuta
1953. V prijetnem domačem razpoloženju je minul večer in nastopilo novo leto. Tudi po drugih dvoranah v Gorici so praznovali silvestrovanje, vendar ne v takem obsegu kot prejšnja leta. Omeniti moramo še, da so na svoj način praznovali silvestrovanje tudi obmejni stražniki na meji pri Rdeči hiši. Zvečer je komandant jugoslovanskega bloka povabil vse italijanske stražnike, ki so bili tisti večer v službi v njihov novo otvorjeni bar' na jugoslovanskem ozemlju. Stražniki so se z veseljem odzvali povabilu in prebili skupaj lep-večer. Nato so pa na povabilo italijanskih stražnikov jugoslovanski prekoračili mejo in v gostilni pri Rdeči hiši nadaljevali z obhajanjem novega leta do jutra. Tako so za nekaj ur pozabili eni in drugi, da jih loči stroga meja in v prijetnem prijateljskem razpoloženju praznovali silvestrovanje. Na Novo leto zgodaj zjutraj pa je vse Goriča-
Romansu v bližini Gorice je strela udarila v zvonik ravno, ko se je vršila v cerkvi sv. maša, in povzročila vsled tega veliko paniko med verniki. Strela je povzročila precejšnjo škodo ne samo na zvoniku, ampak tudi po vsej vasi, kjer je prežgala na stotine žarnic, pokvarila radijske aparate in popolnoma prekinila ves električni tok.
Fronta je priredila svoje silvestrovanje v dvorani bivše Mladike na Korzu. Vendar se to silvestrovanje ni preveč posrečilo, ker ga frontaški časopisi le malo omenijo. Precejšno število Goričanov, ljubiteljev športa, pa je odšlo na novo leto v hribe, kjer je v prijetni zabavi, ki ga nudi zasnežena pokrajina, prebilo praznike.
Pred prvo sejo
V ponedeljek 3. januarja je bila v novi sejni dvorani goriške-ga občinskega, sveta prva seja novoizvoljenih občinskih svetovalcev, ki so iz svojih vrst izvolili župana in občinski odbor. Naše pričakovanje v zvezi z izvolitvijo občinskega odbora je svoj čas potrdil “Giornale di Trieste;” ki je naznanil, da bodo slovenski svetovalci izključeni iz občinskega odbora. Še vedno ostaja odprto vprašanje podžupana, ki bi moral po številu glasov pripadati MSI — ovcem.
Delu čast
— Kako se počuti vaš mož?
— Izborno! Odkar mu je zdravnik dejal, da ne bo mogel nikoli več delati, je zdrav kot riba.
Po novem zakonu se morajo javiti vsi nedržavljani ter imeti vedno pri sebi predpisane dokumente
čas za prijavo na poštnem uradu ali pri imigracijskem ob-lastvu je 30 dni po 1. januarju. — Izpolnjene karte je treba oddati osebno v imenovanih uradih. — Prijaviti se morajo samo oni, ki še niso postali ameriški državljani (citizen).
Card utegne biti bele barve in vsebovati ime, naslov, registracijsko številko ter odtis desnega kazalca inozemca, ali pa utegne ta karta biti tudi zelena ter vsebovati ime, registr. številko, dan in kraj vstopa v Zdr. države in fotografijo inozemca.
Razume se, da gornje odredbe ne veljajo samo za inozemce v Clevelandu in drugod po državi Ohio, temveč za vso deželo.

;W,C: '-^v; '.....................V,,-:;.-
Molki dobijo delo
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
MILDRED OMAHEN
ki nas je za vedno zapustila dne 14. jan. 1952
Eno leto že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi; nam pa je težko pri srcu, odkar Te več med nami ni.
Žalujoči ostali:
VID OMAHEN, soprog in OTROCI
Cleveland, Ohio, 14. jan. 1953,
PRISTOPITE
V
TAPCO
TEAM
TAPCO
potrebuje
TOOLMAKERS
za preizkuševalno delo v gradnji jigs in fixtures
VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS
PRESS
OPERATOR
TRAINEES
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
JUSTIČNI DEPT. oddelek za imigracijo in naturalizacijo, nam je poslal v objavo sledeče važno naznanilo:
Clevelandski urad za imigracijo in naturalizacijo je sporočil, da zakon, ki je postal polno-močen 24. dec 1952, zahteva, da mora VSAK inozemec, ki sfe je nahajal v deželi dne 1. januarja 1953, preskrbeti si in predložiti karto z naslovom (Address Report Card) v teku 30 dni izza tega dneva (1. januarja). Te karte se dobe cld 1. jan. 1953 na vsakem poštnem uradu Zdr. držav; ko so izpolnjene, se jih lahko izroči vsakemu poštnemu uradniku (klerku) ali pa U. S. imigracij skemu uradu. Teh kart se ne sme pošiljati po pošti. Formularjev naslovov (Address Report Forms) iz leta 1952 se ne bo sprejelo. Poroičila o naslovih otroh, ki so stari manj ko 14 let, morajo predložiti njih starši ali legalni varuhi. Urad mora dobiti tudi naslovne karte onih i-
rejo zdoma. Tem naj te karte preskrbe njihovi sorodniki ali prijatelji, izpolnijo naj jih doma, nato pa naj jih tista oseba (sorodnik ali,,prijatelj) osebno izroči poštnemu klerku ali imigracij skemu uradu. Oni inozem-ci, ki so začasno odsotni ob času te priglasitvene periode, morajo predložiti svoje karte z naslovi v teku desetih dni po svojem povratku v Združene države.
Kdor ne bo izpolnil in izročil oz. predložil teh listin oziroma kart z naslovom, utegne biti kaznovan z globo, zaporom ali pa deportiran.
Ta zakon dalje zahteva, da mora VSAK inozemec, ki je star 18 let ali več, po 24. decembru 1952 imeti zmerom pri sebi tako imenovano Alien Registration Receipt karto ali kak drug certifikat registracije, ki mu je — (ali če je ženska — ki ji je) bil dan ob izpolnitvi registracije in odtisov prstov, kar zahteva zakon glede inozemcev (Alien Re-
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na E. 89 St. in Superior Ave., je naprodaj enodružinska hiša z osmimi sobami. Kurjava na plin, garaža. Kličite od 3. ure pop. do 7:30 zvečer MA 1-2030.	—(10)
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
(20)
Machinery
Rebuilders
Morajo biti izkušeni v popravljanju in novi graditvi vseh vrst tovarniških strojev.
Velika plača od ure in za nadurno delo
Zglasite se osebno
National Machinery Rebuilding Corp.
4541 St. Clair
(12)
Opremljene sobe
2 opremljeni sobi (kuhinja in spalnica) se odda v najem. Vprašajte na 983 Addison Rd. (zadaj).	(10)
Ali želite v Florido?
Kdor bi želel iti v sredo v Florido, naj pokliče UTah 1-3955. Imam nov-avtomobil in prostora.	(9)
nozemcev, ki so bolni in ne mo- gistration Act) iz leta 1940.
Pri zdravniku
— Pa vendar ne spite z odprtimi usti?
— Tega pa res ne vem, gospod doktor. Toda nocoj, ko zaspim, bom že pazil, da bodo usta zaprta.
Hiše naprodaj
Blizu E. 185 St! in Blvd. le pa hiša z 6 sobami, sončna soba, garaža, cementni dovoz, se proda po zelo zmerni ceni.
Tudi več hiš v okolici E. 185 St., Blvd., in v Euclidu.
John Knific, Realtor
820 E. 185th St.
IV 1-7540
(9)
Ženske dobijo delo
Splošno delo v tovarni
Za ženske stare 18 do 40 let Dnevni šift Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Oglasite se od 9 do 3 pop. Nove Amerikanke dobrodošle, nekaj angleščine potrebno BENTON GLASS CO. 4540 Hough Ave.
(10)
Išče stanovanjc
Slovenska vdova, v dobrem gmotnem stanju, išče-3 ali 4 neopremljene sobe z plinsko gorkoto in kopalnico. Kličite KE.1-1055.	(jan.9,14)
Hišno delo
Ženska za splošno delo in kuho, ni nralih otrok, 3 v družini. Dobi sobo in kopalnico na drugem nadstropju. Dober dom. 3174 Onaway Rd., Shaker Heights, WA 1-1416. (11)
Potrebujemo žensko
da bi pomivala posodo in skrbela za ledenico. Nič ob nedeljah. Dobi hrano dvakrat na dan in 75c na uro. Vprašajte za Mrs. Bernhardt pri Central YMCA, E. 22 in Prospect Ave., v sredo ali četrtek po 2. uri.	(9)
PRAZNOVANJE OBLETNICE LETALSTVjI — Helikopter ameriške obalne straže kaže način reševanja z jekleno košaro na slavnostih v počastitev 49. obletnice prvega poleta bratov Wright na Kitti Hawk, N. C. V ozadju vidimo mogočen spomenik bratov Wright.
NAPRODAJ
Najboljša grocerijska trgovina v Clevelandu, letni dohodki $136,008. Dobite za samo $15,580. To vključuje opremo in zalogo. Kličite SU I-4121 za sestanek.
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
Nočno delo v poslopjih, izkušene plača od ure, plačani prazniki, stalnt delo.
OHIO WINDOW CLEANING CO. 1230 E. 9th St.
CH 1-7515
(13)
MALI OGLASI
Dober nakup v Collinwoodu
Hiša z 4 spalnimi sobami, avtomatična plinska kurjava, cementni dovoz, lot 40x155, se lahko vselite takoj, samo $11,-900.
Vzamemo tudi vaše hiše!
Kovač Realty
960 East 185 St.
KE 1-5030
(H)
Sobe se odda
Odda se 3 sobe na novo de-korirane samo odraslim ljudem. Brez kopalnice. Kličite BR 1-0655 od 2 do 5.	(10)
JOSIP JURČIČ:
Kloštrski Žolnir
»
Izvirna povest iz. 18. stoletja
Kolovrat je ustavila, ko-deljo popravila in se hitro ote-pla predivnega lasja in pezdir-ja. Na steni je visel molek, tega je brž snela in začela z ustnami gibati, kakor bi rožen-krane molila; zakaj zdelo se ji je, da se bo gospodu neznansko prikupila, če jo v molitvi zaloti. “Hvaljen bodi Jezus Kristus!’’ pozdravila, je ona prva meniha, še preden je do dobrega duri odprl, ter položila od sebe molek tako, da je zarožljal.
“Amen!” odgovori Avguštin. '“Ali ste sami?”
“Sama, zmerom sama. Kdo vpraša za mene revo,” odgovori Lešpeta.
“Kje pa je gospod, ki pri vas stanuje?”
“O, Bog ga zna, kod hodi. Davi je šel, pa bo drevi prišel. Ondan, ko je bil bolan, ostal je še pri domu, zdaj ga pa ne udrži devet vrvi. Zmerom okoli leta ko stekel pes, če ni greh tako reči — ne zamerite, duhovni oče, jaz sem nevedna žena, ne vem, nič razen kar v pridigi slišim. Ali ta gospod
—	Bog mu daj vsega dobrega
—	mi res pravo preglavico dela. Vedno se bojim, da bo kje obtičal, da bo v vodo padel ali pa obstrelil se. Zakaj, kar je tisto puško kupil, je vedno v hosti, pa mi ni, še nikdar ene zajčje dlake, kaj bi rekla, še ene vrane ali ene vrabulje mi ni domu prinesel.”
“Kaj na lov hodi? Kam? V čigavo?” vpi'asa prijor.
Lešpeti je po glavi zašume-lo. Nevedoma je morda svo-
Y0UR DEPOSITS MADE THROUGH THURSDAY, JAN. 15
Start Earning Interest
FROM JAN. 1, 1953
at
North American Bank
3 Convenient Offices
Deposits Insured to $10,000.00
Member Federal Deposit Insurance Corp.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla! Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE T-MS4
jega gospoda izdala, da v klo-štrske gozde zahaja. Potlačiti ni mogla besede, zato je jela prositi:
“Ovbe, gospod častitljivi! Saj pravim, da nič škode ne stori; nič se ne bojte, on ne zna streljati, roka se mu trese, jaz vem, da ne zna. Nič ne škoduje, toliko ne, kar bi človek v oči vrgel. Zato jaz prosim zanj, pustite mu to veselje. Saj vsakega človeka kaj drugega veseli. Eni so na bogastvo in posvetne reči kar na-preženi in vsi mrtvi, druge nas veseli božja čast in preljube —
“Le tiho, le tiho!—Kdaj menite, da domu pride?”
Lešpeta je strmela, da ji tak božji možak ravno tačas pre-striže besedo, ko je svetih reči imela poln jezik.
“Kmalu kmalu ima priti. Saj bo zdaj mrak, v mraku pa dohaja. Če nisem jaz uboga žena prenevredna, malo bi posedeli pa — ”
“Ne utegnem,” odgovori prijor in vstane.
“Ovbe, saj res, še nekaj bi poprosila, če smem!”
“Kaj takega?”
“Davi, ko je gospod odšel, bila sem v smetnišnici eno pisanje našla in sem mislila, Bog vedi ali smem počeno okno zadelati ž njim ali ne. Zato sem je nesla Trobljavi materi brat. Tam je bil pa pater Alftre (žena je mislila reči Alfred) in je je vzel, ne vem zakaj. Glejte, gospod bo morda tiste reči pogrešil, in Bog ve, kaj bi storil z menoj, ko bi ga nazaj ne bilo. Ali smem enega fantka v klošter poslati po tisti papirček?”
“Ni treba, bom že jaz sam pisanje dal Žolnirju nazaj,” reče prijor, odpre duri in gre.
žena je prebledela od straha.
“Ovbe, lepo vas prosim,” vpila je za njim, “za božjo voljo in pet krvavi ran božjih, oče duhovni, usmilite se in mene v misli ne jemljite, recite, kar si bodi, samo tega ne sme vedeti, da sem je jaz z mize vzela.”
A prijor je bil menda kame-nitega ali lesenega srca, nobene tolažbe ji ni dal v tej težavi. Preden je vedela, da ni nič odgovoril, bil je že deset stopinj od nje. še v poznejših letih jo je vselej začela zgaga peči, kadar se je na to neusmiljenost božjega moža domislila, da, celo po smrti njegovi mu ni mogla prav iz srca odpustiti.
Ko je prijor Avguštin prišel iz mesteca ven tja do Krke, postal je nekaj časa in premišljal, katero pot bi ubral. Nastajal je mrak, megla se je gostila.
Neka deklica, ki je butaro suhe brsti nesla iz gozda na glavi domu, videla je meniha, da je dolgo na enem mestu stal. Kaj je pomišljal? Ali se mu je že pozno zdelo iti na Kodranijo, kamor bi bil morda rad? Ali je hotel ob Krki iti kakor na sprehod, ako bi kje Žolnirja srečal? Ali ga je kaka slutnja odvračala od poti in mu velela za nocoj v klošter nazaj? Kdo ve!
Potreba je, da posežemo za nekaj časa nazaj ter pogledamo za drugim človekom v povesti.
Žolnir je bil, kakor že omenjeno, malo zbolel precej potem, ko sta si prišla na Kodra-*
niji s prijorjem navzkriž. Krepka natura mu je pomagala kmalu zopet na noge. Ali po tej bolehnosti je imel še manj miru ko pred. Dan na dan, v vedrem in sneženem vremenu, po solncu in mrazu je blodil od jutra do večera okrog. Sprehodov ob vodi se je bil menda naveličal; zato si je bil preskrbel puško in je hodil v hosto.
Mario Kolenc Louis Planinc
(ELA
OPREMA
GRAHE
NEUDAY
Lepa modema CRANE NEUDAY oprema napravi kopalnico privlačno in udobno.
Vsi komadi se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo ves vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnoveše iznajdbe — CRESTMONT pipe imajo DIALESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno.
CRANE NEUDAY skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti.
Pokličite MU 1-4200
W. F. HANN ‘SONS
“Since 1907”
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
Kmetje in meščanje so se bili počasi navadili čudnega tujca in njegovega početjia, niso ga več tolikrat med svoje pogovore vpletali in celo ženske so ga znemar pustile, tem laglje, ker se ni dalo nič novega o njem izvedeti in jim je celo marsikaj še vero izpodbijalo na staro, mnogo obrano novico, da hodi za Katrico. Možaki so še včasih ugibali, kako je to, da si upa Žolnir po kloštrski hosti s puško hoditi, ker jo očitno znano, da si niso menihi in on nič kaj na roke; pri tem ukrepanju so nazadnje do misli prišli, da prijor še nič ne ve o tem in da morda Žolnir klošterškemu gozdarju včasih kako dvajsetico v dlan potisne, da ga pusti ;na miru in mu puške ne vzame.
To se ve, da so meščanje poštenjaki iz tega za splošen pregovor posneli izrek: denar, denar, ta je mož, ki ves svet prevoha *in ga nič ne vpraša: hu-dir, kam hodiš!
Tudi ta dan je bil Žolnir v gozdu.
Trije mladi drvarji, ki so smreke sekali, slišali so že dvakrat popoldne strel. Bili so vsi trije mladi, čez dvajset let stari fantje, trdne kmečke postave. Podrli so bili že lepo razstavko dreves in so bili ravno okrog ognja posedli, da bi zmrzle prste ugreli in svojo popoldansko južino iz malhe iztrebili.
“Menda ne bo več solnca, mene zebe ko psa,” reče Luka.
“Jaz še skoraj teh svojih krempljev ne morem ugreti, pri moji veri, da že sekire nisem čutil; bolj sem jo vzdigal iz navade, kakor da bi bil še kaj živca imel za nohti,” pravi drugi, grdogled in širokopleč velikan.
“Ali si slišal, Tone?” vpraša tretji in kaže po gošči.
“Spet je ustrelil,” odgovori dolgin Tone.
“Menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju. Nas eden bi zdaj rajši za pečjo ležal in malo zadremal, ko bi smel. Ta Žolnir, škric, bi lehko, pa n^»če; vrat mi zavij, če ga luna ne trka,” pravi Andrej ka.
“To je enkrat ena: takim ljudem je dobro, pa sami ne vedo, da jim je.”
“Zato pa niso vredni, da sneg gazijo,” modruje Luka, najmlajši med njimi.
“Vesta kaj, fanta,” pravi Tone, “vama že smem povedati, saj smo prijatelji, vidva bosta jezik za zobmi držala, — jaz bom še enkrat tega Žolnirja za goltanec ubral in ga bom prav po mačje stresel; kadar ga bom po noči kje dobil na samem, pa se bova pogledala, da me bo ene dve noči pomnil.”
“Kaj ti je kaj v želodcu?” vpraša Luka.
“Menim, da mi je; do grla sem ga sit. Saj si bil ti zraven, Andrejka, tačas še, ko je meril in sem mu bil tistega vraga po nevedoma prevrnil.” “Tisto mizico!” domisli se tovariš.	n*
“Aha, tisto! Tačas me je bil pehnil, da sem se v jarek zvrnil. Tačas sem si ga že zapisal za
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
ANGLEŠKO-
SL0VENSK0
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga ▼ potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Kadar potrebujete zavarovalnino
oroti ognju, viharju. s& avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich - IV1-1874
1M01 KILDEEK AVM.
POSEBNO
NAZNANILO
Hvala Mr. in Mrs. Cleveland!
Da, hvala za vašo številno zahtevo
DUQUESNE PILSENER
/
Pittsburgh’s Famous Premium Beer
ZDAJ NE STANE VEČ KOT LOKALNA PIVA
'Pri'Vo-icite si en *DuKfi !
DUQUESNE BREWING COMPANY Pittsburgh, Pa.
ušesa. Prežal sem že včasih nanj, pa menda s hudičem hodi, nikoli ga nisem samega zalotil. Če je pa še to res, da Kadranico zalezuje, primojduha, reci mi eden, da ne bom storil pol pokore in da mi ne bo Bog dva smrtna greha odpustil, če mu malo glavo pošlatam.”
“Kedar boš šel nadenj, le še mene pokliči,” reče Andrejka,— “zakaj sam mu ne boš do živega prišel, močan je kot devet vragov. To sem pa že tudi jaz včasih mislil, kadar me je zob bo-
lel in nisem mogel zaspati, da je sram in sramota za vse fante tod okoli, če pustimo, da suk-njač, ki se je iz devete dežele pritepel, naša dekleta vara.” (Dalje prihodnjič)
POZOR!
Nov 1953 Chevrolet
Zgrajen najboljše kar more biti
DORNER CHEVROLET CO.
FRANK TERČEK, slovenski prodajalec
14115 St. Clair Ave. MU 1-7700

Naznanilo in Zahvala
Globoko potrti ojd prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nagloma poklical k sebi 23. decembra 1952 najdražji zaklad iz naše družine in nam odvzel našo iskreno ljubljeno mater in nikdar pozabljeno soprogo
Antonijo Lekšan
ROJ. BRANICELJ
Rojena je bila 15. januarja 1891 v Dolenji vasi pri Cerknici.
V globoki hvaležnosti, se želimo zahvaliti Father John Fleming od St. William’s za molitve ob krsti in za pogrebno sv. mašo. Prisrčno se zahvaljujemo Rev. Victor Tomcu in dr. Sv. Imena za molitev rožnega venca ob krsti. Srčna hvala Rev. Ludviku Virant za molitev rožnega venca ob krsti
Ravno tako izrekamo našo iskreno zahvalo članicam Maccabees, Carniola Hive št. 493, sv. Ane št. 4 S. D. Z. in sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Članice teh društev so nosile krsto in spremile pokojno k večnemu počitku.
Najprisrčnejše se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s številnimi krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba.
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam lajšali najbridkejše ure in nam bili v prvo pomoč in to-I lažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega sto-™ rili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, ki. so čuli z nami in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne sv. maše in jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Naša prisrčna zahvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in zelo lepo urejeno izvrstno vodstvo pogreba.
O ljubljena soproga, skrbna mati, vedno se Te bomo spominjali v molitvi in prosili Boga, da se enkrat vsi skupaj snidemo tam, kjer ni trpljenja, kjer je večno veselje pri Bogu v nebesih.
Ivoji žalujoči:
ANDREJ LEKŠAN, soprog;
JOHN in ANTHONY, sinova;
ANTONIJA in JOSEPHINE, hčeri;
JOHN in FRANK BRANICELJ, brata v Clevelandu; JOSEPH BRANICELJ, brat v Argentini;
MARY VATOVEC, sestra v Jugoslaviji; in deset vnukov.
Cleveland, Ohio, 14. januarja 1953.
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno lelo 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise? zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois