197. številka. Ljubljana, v torek 29. avgnsta 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman n avatro-ogerske dežele sa vse leto IS glđ., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Položaj. Na Dunaju, 28. avgusta. Odkar se je izvedelo, da hočejo nemške opozicijske stranke z nasilno obstruk-cijo preprečiti izvolitev delegacije, in da se od tega ne dajo več odvrniti, je vse javno mnenje ugibalo, kako si bo vlada poskušala pomagati iz te zadrege. Čuli so se različni nasveti, ali nobeden ni bil resen in uvažljiv, vsi so bili nepremišljeni in prenagljeni. Pri tej diskusiji se je do dobra spoznalo, da pride država v najkritičnejši položaj, ako izvrši nemška obstrukcija svoj naklep, in sosebno če ogrska vlada ne privoli v zopetno neustavno porabo § 14. naše ustave; spoznalo se je, da sta v tem slučaju odprta samo dva izhoda: ali prememba ustave ali pomirjenje Nemcev. In zdaj se kaže, da hoče vlada res poskusiti s — pomirjenjem Nemcev. Vzlic vsem protidinastičnim demonstracijam in vsem revoltam na severu in na jugu države, se vlada ne more ali pa ne sme odločiti za energičen korak, nego je primorana, moledovati okoli nemških puntarjev, naj bi se „spravili" s Čehi. Za nas južne Slovane se tudi v tem slučaju nihče ne zmeni, južni Slovani pri tem važnem vprašanju ne pridemo v poštev. Tekom tega tedna pojde finančni minister dr. Kaizl v Prago, da se v imenu vlade pogaja z voditelji mlčdočeške stranke. Podrobnosti njegovih propozicij so seveda še velika tajnost, ali toliko je gotovo, da bo Čehom predlagal, naj privolijo v preklic jezikovnih naredb in v njih nadomestitev z jezikovnim zakonom, uveljavljenem na temelju § 14. in sestavljenem na podlagi razupitega binkoštnega programa nemških obstrukcijskih strank. Vladna akcija meri torej na to, da se ugodi najpoglavitnejšim zahtevam nemških obstrukcijskih strank. Pri tem računa vlada, da sicer ne zadovolji vseh nemških strank, da pa omogoči vsaj liberalnim nemškim veleposestnikom, krščanskim socialistom in morda še nekaterim drugim frakcijam raznih strank, opustiti nemško Ge- meinbiirgschaft, tako da bi se naposled vendar dala izvršiti volitev delegacije. Čehi niso tega prav nič veseli. Vsi pravi avtonomisti in v prvi vrsti Čehi so upali, da se zgodi preobrat njim v korist, da se naredi konec sedanjemu, parlamentu in da naposled vendar zmagajo federalistična načela. Avtonomisti so kolikor toliko računali na sistiranje tedanje ustave in se nadejali, da pridejo zopet deželni zbori do nekdanje svoje veljave. Kakor kaže Kajzlova misija, so se te nadeje izjalovile, in hoče vlada na vsak način izpolniti zahteve nemških obstrukcio-nistov ter zadovoljiti nemške stranke na stroške Čehov in Jugoslovanov. Vprašanje je samo, če bodo Čehi s tem vladnim načrtom zadovoljni, če se bodo udali vladnim zahtevam. Pritiska se nanje z vseh stranij, česar ni podcenjati, na drugi strani pa se mora tudi priznati, da je češko ljudstvo že skrajno nezadovoljno s sedanjo politiko popustljivosti in odnehavanja, in da morejo češki ljudski poslanci s tem računati. Če bi sme li soditi po pisavi čeških listov, bi morali reči, da Kajzlova misija ne bo imela vspeha, in da češki poslanci ne sprejmejo vladnih ponudb, tudi ko bi morala radi tega odstopiti vlada, katera eventuvalnost se v nemških krogih že nekaj časa smatra za možno. V Pragi se torej izreče odločilna beseda glede najnovejše akcije zaradi pomir-jenja nemških obstrukcionistov. Veliko zanimanje, katero obuja potovanje drja. Kaizla v češko prestolnico, je vsled tega popolnoma naravno, a bilo bi prezgodaj izreči kako določno mnenje o odgovoru, ki ga dobi Kaizl na svoje propozicije, zlasti ker češki poslanci še sami niso jedini, kako se odločiti. Trenotek pa je velikega pomena za bližnjo in morda tudi za dalnjo prihodnost Cislitvanske. V LJubljani, 29. avgusta. K položaju. Položaj je še vedno temen in resen zlasti zategadelj, ker nihče — niti vlada — ne ve, kaj naj stori, da bode mogel drž zbor zopet poslovati. Grof Thun čaka, da se bodo razmere same kako na boljše obrnile, a vse kaže, da tega ne bo dočakal. Opozicija bo proti delegacijam vsekakor obstruirala, in če tudi se posreči vladi, da pridobi ustavoverne veleposestnike in kršč. socialiste za to, da ne bodo podpirali obstrukcionistov, s tem vendar volitve delegacij ne bo omogočila. Nemški nacionalci, nemški naprednjaki in Schonererjanci sami morejo delati zadostne ovire, a podpirali jih bodo še socialni demokratje in razni „divjaki". Slaba je torej tolažba za vlado, da se bodo ti obstrukcionisti upehali, in da bodo fizično onemogli. V parlamentu je bufet, so klubove sobe z najpotrebnejšim kon fortom, kar pa še treba, si dado prinesti od zunaj. Obstrukcija se bo gotovo vršila, naj si tudi proglaša vlada po svojih glasilih, da ji ne delajo delegacije nobenih skrbij. Na Ogrskem se bavijo politiki že z vso resnobo s personalno unijo. Skoraj splošno se sodi, da si vlada ne bo mogla drugače pomagati kakor z izpremembo ustave ali pa z absolutizmom. Možno pa je tudi, da bo vlada presedlala, da se ustanovi nemška večina z nemškim ministrstvom. Slovani baje nimajo tiste vzstrajnosti in žilavosti v boju, pa tudi tiste sloge ne kakor Nemci. Zato bo ves hrup slovanske opozicije le bolj platoničen in toča slovanska bo vodena. Avstrija v bodočnosti. Berolinska „Gegemvart" je prinesla članek, ki se bavi s sedanjem položajem v naši državi ter predlaga, kako naj se reformira. Slovanska Avstrija se zdi član-karju mnogo večja nevarnost za Veliko-nemčijo kakor Rusija. Zato treba — piše „Gegenwart" — vsekakor zabraniti, da bi se Avstrija slavizirala. Avstrija naj se pre-osnuje na avtonomno federalistični podlagi. Nemške in mešane dežele naj se zjedinijo v nemško celino pod habsburškim žezlom. Ostali čisto madjarski, češki in poljski deli pa naj se takisto združijo v samostojne državice pod habsburškim vladarjem. Carinske meje bi morale odpasti in od Adrij e do Severnega morja bi bila ena gospodarska skupina. „Gegemvart" toži, da se avstro-ogrski državniki nič ne brigajo za veliko-nemške dobre nasvete, in da se grof Thun celo norčuje iz njih. Toda Nemci v Avstriji bodo končno prosili za posredovanje Velikonemčije, in Veliki-nemci bodo storili svojo narodno dolžnost, kajti njim je 8*/i miL avstrijskih Nemcev važnejše kakor vsi balkanski interesi .... Velikonemci torej rozijajo s sabljo in nam groze- z vojno ! Lepi zavezniki! Iz Srbije. Iz srbskih ječ se poroča zopet nekaj značilnih podrobnostij. Najprej so posameznim radikalcem dovolili, da jim smejo sorodniki preskrbeti boljše postelje; ko so postelje došle, so jih uradniki prodali sta-rinarjem. Tudi hrano dobivajo jetniki od svojih sorodnikov. Toda ječarji to hrano večinoma sami pojedo ter dobe radikalci le ostanke ali pa nič. Jetniki tudi ne dobe doposlanega denarja, ker ga ječarji pobero. Da, zgodi se celo, da zahtevajo ječarji pri sorodnikih jetnikov z različnimi vzroki denarja, katerega potem sami zapravijo. Jetniki morajo plačati tudi vodo, katero pij o ! Na zrak peljejo jetnike le takrat, kadar gredo k preiskovalnemu sodniku. Ječ ne sčistijo nikdar in hrana obstoji le iz slabega in trdega kruha. Rodbine jetnikov ne smejo iz svojih stanovanj ali pa le pod nadzorstvom. To se godi zato, da ne morejo k njim tuji žurnalisti, in da rodbine ne morejo k diplomatom prosit pomoči. Samo v Nišu je baje 200 radikalcev v ječi, prav toliko pa v Belemgradu. — Nova dvorkinja Zana Kr. Gjorgjevic je odpotovala iz Belegagrada v Biarritz. Hotela je pred odhodom k avdienci, a Aleksander je ni sprejel. Pač pa je poslal k dvorkinji svojega adjutanta z naročilom, da kralj pozdravlja mater, in da se čuti zelo nesrečnega. Ko bode obravnava proti Kneževiću in sodrugom završena, ji bo pisal. — Bržčas je kralj Aleksander že tudi sit Milanovih samooblastnostij in zato je nesrečen! — „Information" piše, da je vseh „zarot-nikov" 40—45. Sodišče je zahtevalo od beligrajske občine za vse natančen popis premoženskih razmer. Vsakemu obsojencu bo namreč vlada premoženje konfiscirala. Ako pa ne bo v obsodbi določena konfiskacija premoženja, zaračuni sodišče pro- LISTEK. Gorski učitelj. (Spisala Zofka Kveder.) (Dalje.) No. gospod Mirko je postal nakrat posebno dobre, zidane volje in nič več ni stokal v gozdu in nič več ni pel melanholičnih, sentimentalnih pesmij, pač pa je večkrat postajal pod Metkinim oknom in včasih tudi kar po domače stopil v nizko, snažno izbo in pazljivo gledal, kako pridno so se gibali tenki, beli Metkini prsti. In ob nedeljah popoldne je prinesel vedno polne žepe knjig seboj ter čital z veliko vnemo Metki in njenim sosedam pesmi in povesti. In njegova publika je bila jako hvaležna. Vse povesti so se širile po vasi in vsak je bil ponosen na dobrega gospoda učitelja, ki jim je vedno čital toliko lepih stvarij. Ko so odcveli klinčki, in se je listje osulo, ko je Goro zagrnila trda bela zima, je sedel gospod učitelj skoro večer za večerom v gorki Metkini izbici in ji pravil toliko najrazličnejših stvarij o tujih deželah, o vroči Afriki in mrzli Sibiriji, o ameriških Indijancih in ruskih kozakih, da ji je roka kar zastala, in da je z velikimi ukaželjnimi očmi molče in čudeč strmela v marljivega, navdušenega pripovedovalca. Oh, kaj je vse vedel! Njej so kar lica rudela, in srce ji je tolklo, kadar ji je razlagal in pojasnjeval, kakšno je morje, kakšni so vulkani, kaj se ve o zvezdah in luni in solncu. Tako je bil učen, tako dober in prijazen! Enkrat je prinesel svoje gosli seboj in pel ji in brenkal tako lepo, da so ji kar solze stopile v oči. In potem je morala še ona zapeti kako pesem in učil in popravljal je tako dolgo, da so se njiju glasova spajala v lepo harmonično soglasje. In neki večer, ko sta bila prav sama v izbi, nagnil se je k njej in jo vprašal mehko in nežno: — Metka, ali me imaš kaj rada? — Oh, njej je vsa kri hušknila v obraz, naslonila se na mizo in se zajokala, da je bil gospod učitelj ves prestrašen. — Kaj ti je vendar, draga duša moja?! Zakaj jokaš, kaj ti je?! — In objel jo je krog vrata in naslonil njeno drobno glavico na svoje prsi. Metka pa je še vedno jokala in šele čez dolgo se je toliko umirila, da je mogla vprašati tiho in boječe: — Ali me imate res radi, gospod učitelj? — Hotela je še nekaj reči, a on ji je zaprl usta s svojimi gorkimi, sladkimi poljubi. — Kaj še tega nisi vedela ?! O ti noričica ti! Pa kako dolgo te imam že rad in kako! —• In pritisnil jo je še enkrat k sebi tako tesno, da je čutila udarce njegovega srca in srečne, globoke dihe njegovih prsij. Kar jokala in smejala se je v eni sapi. — Ali vas smem res . . .? — Pa on ji je pretrgal besedo. — Kaj »vam«, kaj Bti" ?! Veš, jaz sem Mirko in „tia za-te! — Pa ona je še vedno bojazljivo molčala. — No, ne bo nič! — se je jezil on. Kar precej mi reci: zlati, dragi moj Mirko, tako te imam rada! — In ona je ponovila tiho in blaženo: — Zlati, dragi moj Mirko, tako te imam rada! — — Ti ljubica! — je vskliknil srečen in jo poljubil, da je njeno bledo, mehko lice, vzcvetelo ko roža. — Veš, spomladi napravim sposob-nostni izpit — ji je obljubljal ves blazen — v jeseni se pa vzameva. — In ona je še dolgo v noč, ko je on že davno odšel, ponavljala tiho in srečno: — V jeseni! — Njena priprosta duša ni mogla pojmiti vse velike sreče, ki je prišla nad njo ; vsa vznemirjena se je premetavala na trdem ležišču in prosila Boga, naj ji ne da prebuditi se iz njenih lepih, krasnih sanj. Toda niso bile le sanje. Mirko jo je obiskoval dan na dan in ji slikal prihodnost v tako lepih zlatih barvah, da ji je srce poskakovalo veselja. Poslušala ga je s tiho, pohlevno udanostjo, gledajoč ga s svojimi lepimi, velikimi očmi tako milo in ljubeče, da jo je on na to vselej ginjen objel in šepetal s tihim, tresočim glasom: — Ti moja draga, plaha srnica, ti! — * * * Oče Vesel je snel ogromne naočnike s svojega čestitljevega nosa, spravil jih na polico, zložil pismo, ki je ležalo pred njim, zopet vkup in dejal učitelju, ki je, kakor po navadi, srebal v kotu za mizo svojo opoldansko juho, počasno s svojim navadnim širokim glasom: — He, gospod učitelj, drugi teden pa pride moja punca, tista velika, o kateri sem vam že pripovedoval. — — Kje pa je bila do zdaj? —- j«g vprašal učitelj brez posebnega zanimanja. — I tam na Štajerskem, pri mojem bratu. Nekaj je Študiral, pa se je'' cesuvalne stroške tako visoko, da bo do-tičnik financialno venderle uničen. Tujcev ni v Belemgradu skoraj nič. Vsakega tujca ogleduje policija kot zarotnika. Ministru Kosti Tavšanoviću se je v ječi zdravje baje zelo poslabšalo, in možno je, da bo umrl, še predno pride pred sodišče. Ko so ga zaprli, je bil mož čisto zdrav! Transvaal in Anglija se še vedno nista pobotala, in kriza se baje od dne do dne poostruje. Chamberlain, angleški minister za kolonije, je imel te dni zopet bojevit govor, s katerim je naglašal, da je Anglija odnehala kolikor je mogla, da je potrpežljiva do skrajnosti, a da tri mesece trajajoča pogajanja niso donesla niti najmanjšega napredka. Ponudbe predsednika Kriigerja so nesprejemljive, zato mu preostaja le volitev: ali vojna ali mir. Generalni poveljnik boerskih čet, Joubert, je imel v Johannesburgu govor, v katerem j3 zavračal poželjivost Angležev ter dejal, da se bodo Transvaalci bojevali z največjo samopožrtvovalnostjo za neodvisnost svoje domovine. Kriiger in Joubert hočeta baje poslati v London deputacijo Boercev, ki naj se pogajajo z angleškimi državniki. Trgovina in obrt v Transvaalu imata radi sedanje krize veliko škodo, in vse si želi že konca sedanji negotovosti. Dopisi. Iz Vipave, 22. avgusta. (Advocem: „Ali je tudi krajni agrarski komi-sariat klerikalen aparat?") (Konec.) Gospod komisar, nikar se s takimi izjavami v javnosti ne smešite! Mi doma ne čutimo in ne vohamo še nobenih nasilstev ali krvoprolitja in moramo o tem še le iz Ljubljane izvedeti; vsega pomilovanja je pa vredno, da c. kr. uradnik take izbruhe strasti za argumente svojim odredbam pograbi, s katerimi odličen zastop tržke občine javno poniža in osramoti, tako, da si mora vsakdo misliti, da so v tem obč. odboru sedeli sami goljufi in sleparji; žalostno je, da se v pravni državi najde uradnik, ki ugodi „prošnji in želji dvetretjinske večine", katera „prošnja" je bila le plod politične agitacije in strasti brez vsake stvarno dokazane podlage; prošnji, ki naravnost nasprotuje členu VII. gozdnoodveznega pisma, vsled kojega je oskrbovanje gozda vsakokratnemu občinskemu odboru poverjeno; še žalostnejše pa, da je dotični uradnik — morda nehote — žoga dekana Erjavca, o katerega gozdnogospodarskih talentih mora imeti silno veliko mnenje. Gospod komisar! Zakaj niste že leta 1897 „prošnje 205 opravičenih posestnikov" stvarno preiskali in že takrat — ako bi bili najmanjši nered zapazili — obč. odboru gozdnega oskrbovanja odvzeli? Zakaj niste sedaj neposredno pred volitvami podane pritožbe stvarno preisko- tam gori nekje priženil. Z ženo sta bila enkrat tukaj pri meni; Karolina je bila stara takrat tri leta, pa se je ženi mojega brata tako neznansko dopala, da jo je hotela kar po vsej sili imeti s seboj. Ker nimata nič otrok, sem se nazadnje udal in tako je dekle od takrat na Štajerskem. Ono leto je bila prišla za dva tedna domov, pa se ji je vedno tožilo po stricu in teti in po tistih vinskih goricah, da sem nazadnje dejal, da naj gre v božjem imenu, od koder je prišla. No, zdaj pa pride domu, da. — Oče župan so hoteli še nekaj povedati, pa prišel je prav v tistem hipu mesar iz Blok, in s tem sta bila že dolgo zaradi dveh telet v pogovoru, tako ni gospod učitelj za enkrat zvedel nič več. No, po pravici povedano, je Mirkota ta županova Karolina prav malo zanimala. Bil je v ljubezni do svoje Metke popolnoma srečen, in od prejšnega mučnega dolgočasja mu ni ostalo ni sence. Saj je bila pa njegova Metka tudi tako dobra in blaga, da bi imel res naravnost greh, če bi je ne ljubil tako odkritosrčno iz vsega srca, kakor jo je. Hodil je vsak dan k njej, se veselil, kako se je njen zdravi razum bistril tako rekoč pod njegovimi očmi. Tako jo je počasi naobra-ževal in likal in bil je ves srečen, ker ga je vse tako hitro in lahkotno razumela. (Dalje prih). vali in še le po tem sodili in potrebno odredili? Kakor se iz Vašega popravka vidi, odločuje pri Vaših odredbah število klerikalnih glav, ne pa pravo! Kako morete govoriti v svojih odločbah o .pristranosti" in .dosedanjih nedostatkih?" Mari mislite, da dekan Erjavec vselej resnico podpisuje? Misenebojimo luči! Posvetite mej nas, uvedite preiskavo, in ako se najmanjše nečastno k dejanje dokaže, trpeli bodemo vso sramoto molče. Sicer pa gosp. komisar sam svoja dejanja ironizuje. Po jedni strani pognal je župana Hrovatina in njegove pristaše sramotno z bičem v kot, na drugi strani pa imenuje isteg • Hrovatina v gozdni odsek, ker „pri-čakuje od njega glede na vspehe dosedanjih obravnav, da bode c. kr. gozdnonad zornega komisarja vestno svetoval in podpiral". Kdo se ne smeje? Saj je vendar cela klerikalna gonja obrnjena baš proti Hrovatinu! Končno bodi omenjeno, da je obč. odbor vsako leto v mesecu juliju in avgustu les in drva izkazoval, da je bilo glede letošnjega izkazovanja že spomladi — tedaj daleč pred volitvami — potrebno sklenjeno, in da ni narodna stranka pri izkazovanji lesa na volitve niti mislila; res pa je, da se je ogromna večina tistih, ki so dekanovo — ali čegavo ? — pr tožbo podpisali, najprej pri županu za les zgla-sila in ga celo zahtevala, potem pa vsled klerikalne agitacije agrarnega komisarja prosila, naj izkazovanje prepove. To je malce čudno, kaj ne ? Gospod komisar! Dali ste klerikalcem dobro orožje v roke, ali zmagali bodemo mi tei volili v gozdni odsek ravno tiste može, ki sedaj v njem sede oziroma so sedeli, in radovedni smo, ali bodejo v 3 tednih v Vaših očeh poštenejši? Sicer pa vlada nad Vami še več bogov, ki bodo menda še pred volitvami Vašega otroka umorili. Klerikalci so se pa hudo zmotili, misleč, da bode komisarjeva odredba v bližajoči se porotni razpravi proti »Slovencu" pričala — proti Hrovatinu! Trgovinah (Daljo.) Kaj je trgovina in kaj je trgovec? I. Zakaj to vprašujemo, kar že tako vsi vemo ? Jaz pa vem, da ne vemo, ali pa tudi če vemo, da se tega ne zavedamo. Trgovec ali kupčevalec je, kdor trguje ali kupčuje s poklica. Trgovec kupuje blago pri izvirku ali iz zaloge ter ga oddaja tistemu, ki ga potrebuje. Izdelovalec ali založnik išče odjemalca, odjemalec išče izdelovalca. Trgovec gre od tega k onemu in od onega k temu in posreduje; tako dobi odjemalec blago pri pravem izdelovalcu. To posredovanje je trgovina. Trgovina obsega vse tiste opravke, ki jih je treba, da narejeno bi ago pride od svoj ega izvirka dosvojega namena. Poizvedovanje najboljšega vira, poznavanje in poskuse van je blaga (Waarenkunde), prejem in zadacanje blaga (nauk o carini), prevažanje, ukladanje in hranitev blaga (Waarentransport, Con-servierung), slednjič delitev in oddaja blaga, vse te posle oskrbuje trgovina in trgovec. Vsak narod, ki je zlezel iz povojev in se deli v več kakor jeden stan, pozna tega posredovalca-trgovca, ker ga potrebuje. Čimbolj so stanovi in poklici razviti, tembolj potrebujejo trgovca, ker, ako hočejo svojo reč opraviti,potrebujejo časa za svoje opravke in si ne utegnejo sami iskati najboljših virov za svoje potrebščine in najugodnejših potov za njihovo dobivanje. Čas je zlato vsakemu stanu in vsakemu poklicu. Tisti čas, kar bi ga rokodelec porabil za pot in nakupavanje svojih stvari na sejmovih in v mestu, porabi rajši za svoj izdelek, ki se mu tako podvoji. Vsi, ki kupujejo po trgovcu, pooblaščajo ga takorekoč, da zanje blago naročuje: vsak mu da nekaj malega za pot, za čas in za delo, in vsi skupaj so si dosti prihranili. Tako vidimo, da trgovstvo ni postalo iz dobičkarstva, kakor mislijo nevedneži, ampak iz potrebe, in vidimo, da je trgov* stvo brezpogojno potrebno kolo v stroju narodnega gospodarstva, tako da bi brez trgovine ta stroj ne mogel opravljati svojega dela. *) Glej .Slov. Narod" St. 181 in 182. Trgovina rodila se je na sejmu. Sej-movi bili so in so še sestanki množice o raznih prilikah in na raznih krajih : v mestih, na Božjih potih itd. To bila je nekdaj živa potreba. Bilo ni železnih cest, bilo ni brzo-javov. Na vsake toliko morali so se ljudje shajati; sešli so se tam, kamor so imeli z vseh krajev najbližje, pa prinesli in pripeljali seboj blaga, ki so ga imeli na proosta-janje, da ga na sejmu zamene za blago, ki jim ga je bilo treba. Takrat poiskala sta se izdelovalec pa odjemalec drug drugega sama. Ker pa je to provzročevalo na velikih sejmovih preveč vrveža in veliko zamude, ustanovili so se na sejmu za stalno nekateri ponujalci, ki se je pri njih blago sigurno zmiraj dobilo. Pripeljali so na sejem velike množine takega blaga, ki ga je bilo v njihovem kraju na izobilje, in ki so ga bili tam spokupili, in zamenjavali so to blago na sejmu za drugo, ki je bilo doma redko. Doma so potem to blago, kolikor ga niso potrebovali sami, zopet pozamenjali. Ko pa je prišel denar in je začel krožiti bolj in bolj, ni se več menjavalo, ampak kupovalo. „Menjevalci", ki so že prej kupčevali z menjavo, postali so sedaj pravi trgovci po našem pojmu.- In množili so se kupci, in množili so se trgovci, kolikor večje so postajale kulturne potrebe. Preveč bi bilo treba na sej-move hoditi, ako bi si hotel vsak sam na sejmu vse pokupiti. Sejmarji, ki so bili že tako popotni trgovci, ustavljali so se po domih in prinašali blago na dom. Ko pa so videli ljudje, da se kupi doma prav tako ugodno, pa še veliko pripravneje kot na sejmu, ostali so lepo doma in kupovali so doma. Sejmar pa, ki je sčasoma še doma komaj več vse ljudi postregel, ostal je kar naprej mej njimi. Pošiljal je celo sčasoma rajši po blago, ki je vedel dober in zanesljiv izvirek zanj, sam pa je rajši ostal doma in prodajal, kakor prodaja dandanes že po vseh selih S tem je trgovec dvignil kulturo, kultura pa je dvignila industrijo, ki jo je dežela zahtevala. Koliko časa je tega, kar se je vršilo pri nas vse to ? Kdo ne ve pri nas za prodajalca polhovk in zajčjih kožic na sejmu, kdo ni poznal sejmarjev in krošnjarjev Bov-čanov in Tomincev: Tomaža, Andrejca, Lojza i. dr. ? Zadnjih trideset let razvila se je pri nas trgovina tako, kot se je. S trgovino pa se je počela šele razvijati domača industrija! Kdo bo tajil to narodno-gospodarsko prikazen, ki se je pri vseh drugih narodih pojavljala že toli in tolikrat? Slovenci živeli smo — in tu se po nekaj razlikujemo od drugih narodov — zadnjih trideset ali štirideset let vsako leto po desetletjih! A morali smo tako, ako smo hoteli ostati svoji gospodarji v svoji hiši! Morali smo hitro dohiteti druge narode, ako hočemo, da ostanemo sami svoji, in da ne poginemo med mlinskimi kameni drugih narodov. Pred temi pa trgovci in industrialci še nismo sigurni! Še ni končan pri nas narodnogospodarski proces, ki se je povsod drugod že izvršil. Še nimamo svoje velike trgovine in svoje velike industrije. Ako se ta proces ne pospeši, utegnemo doživeti narodnogospodarsko krizo, in preplavili nas bodo v trgovini in industriji tujci, ki nasdrugod poplaviti niso mogli! Ali se Vam kaj sanja, protitrgovi-narji! Kako boste potem z nova začeli Si sifovo delo narodno-gospodarske naše samostalnosti, ki je zdaj odrivate od sebe? Mi dosedaj nimamo niti svoje trgovine, nitisvoje industrije! Ker kapitala nimamo, ubili boste s trgovino vred tudi i n d u s t r i j o, ki bi jo le krepka, do viška razvita domača trgovina mogla rešiti, in ki jo pri nas tudi lahko reši. Da je to za nas jedino prava in jedino mogoča pot, za to nam pričajo vsi nacionalni ekonomi. A kaj se zgodi, če se bo tako naprej slabil trgovski stan? Tuj kapital pride v deželo, tuj kapital polasti se naših prirodnih sil — kakor se to že sedaj godi —, in — o tužna majka, še tisto delavcev, kar jih imamo, nam bo vzelo tuje podvzetništvo v samogoltno svojo korist in v lastni naš pogin! Ne mislite, da je ta perspektivaprečrno slikana! Slovenci smo šele na tisti stopinji, kjer naj sedanji trgovski rod šele rodi prave trgovce! In kdor moti ta proces, ki je že tako morebiti — Bog ne daj —, prepozen—, ta ima več ko smrten greh, in Efijalt je zanj prekavalirsko ime. Da, dragi trgovci! To kar smo mi, to še trgovstvo ni! Zakaj pravi trgovec je oni, ki posreduje ne samo od hiše do hiše, in od vasi do vasi, ampak po celi deželi! I n kje so dosedaj, in koliko jih je na ših?! Pravi trgovci so oni, ki imajo, če že ne zvez, vsaj pogled čez morje; ki poznaj o svetovni trg in premotrijo vsaki dan z bistrim očesom produkcijo (izdelek), kroženje in povžitek (konsumiranje) blaga. Tak trgovec šele izpolnuje svojo narodno-gospodarsko nalogo, to je šele pravi trgovec, vsi drugi smo kramarji ! Ali trgovci! Ne udajm i se! Če ne mi, naš zanamski rod doseže to tako gotovo, kot se še kaj gibljemo. Čelo kvišku, trgovci! Ideal naj nam bo oni veliki trgovec! In če bi ga tudi ne imeli nikdai doseči, že z mislijo bomo stvari koristili. Ljudje, ki imajo kaj v glavi, tudi pri nas že to ved6. (Dalje prih Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. avgusta. — Stanko Pirnat j. V prijaznem Mokronogu umrl je dane i ponoči uzoren slovenski rodoljub,in nadarjen glasbenik, gosp. notar Stanko Pirnat. Pokojnik seje rodil dne 7. julija 1. 1859. v Štorah na Štajerskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani kjer se je učil petja pri Foersterju, pravni ške studije pa je dovršil na Dunaju. \ Ptuju je z dr. Grossom ustanovil „Slovensko pevsko društvo" ter bil pevovodja temu društvu in čitalnici, dokler se ni kot notar preselil na Kranjsko. Skladati je začel Pirnat 1. 1894. in to po uplivu prof. Hubada. Po njem harmonizirane narodne pesmi se pojo, a največji uspeh je dosegel s pesmijo „Kot tičica sem pevala", katera se je najprej pela na koncertu »Glasbene Matice" in je sedaj znana po vsem Slovenskem Kot notar je pokojnik služboval nekaj časa v Zatičini, zadnja ieta pa v Mokronogu. Povsod je bil radi svoje možatosti in ljubeznivosti, radi svojega plemenitega značaja in uzornega rodoljubja, ki se ni kazalo samo v besedah, nego tudi v dejanjih, visoko čislan in občno spoštovan, ter ostane nepozaben vsem, ki so ga poznali. Bodi pokojniku, zlati slovenski duši, lahka zemlja in ljub spomin! — Pa da ne bi bili že zreli? »Edinost9 poroča: Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da je pred kratkim časom sedem oficirjev generalnega štaba kraljeve italijanske vojske potovalo do Ljubljane. Italija ima v svojem programu kakor pravo naravno mejo: Savo. Naše dežele imenujejo že „Regione Giulia-— To pričajo laški zemljevidi, kakor tudi razglednice s Dantejevo sliko, katere so v Avstriji dovoljene, in proti katerim nima nič tudi naša poštna uprava! Je-li znano kaj policiji, oziroma ces. kr. vladi o tem poto vanju oficirjev laškega generalnega štaba po slovenski zemlji sicer.....— a vendar še po avstrijskih tleh? Čudno, v Galiciji love" ruske oficirje, kadar so zašli na avstrijska tla; na Francoskem zapirajo celo laške generale v ječe, na Nemškem gorje francoskemu oficirju, ako so ga zasačili — in pri nas, v „Regione Giulia"?! Pred nekolikimi leti je prinesla „Edinost" dopis, kako so laški generali v kobaridskem okraju risali po slovenskih sicer, a vendar še avstrijskih hribovih. Dopisnik je poročal, kako brezskrbno so hodili okrog, kakor bi bili doma. Nič nismo slišali kasneje, da bi se jim bilo kaj zgodilo. Italija se je ob gorenji meji zaprla proti Avstriji s 4 metri visoko žico (mrežo). Slavni laški oficirji generalnega štaba pa potujejo mirno in nemoteni že do Ljubljane. Kaj smo že tam? — Kupljeno! Tržaški „Lavoro" poroča, da je pred kratkim prišel podpred sednik nekega tržaškega društva k namest niku grofu Goessu in zahteval navadnih 800 gld. za prireditev bakljade v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Grof Goiiss se je kar začudil, ko je izvedel, da je bilo vsako leto tako. .Tudi lani?" —je vprašal, in ko mu je dotični gospod potrdil, da tudi lani, je začudeni namestnik vzkliknil: „A jaz ne vem ničesar o tem!" Kako je prišel ta denar iz dispozicijskega fonda? Namestnik je končno izjavil, da ničesar ne da, češ, da morajo take izjave biti spontanne in ne kupljene. — Z ozirom na to, da se je do letošnjega leta tudi slovensko .Delavsko podporno društvo" v Trstu z zastavo udeleževalo običajnega obhoda, izjavlja .Edinost" svečano, da tržaškim Slovencem je bilo sploh neznano o onih 800 gld., in se zavaruje slovesno pred možnim domnevanjem, kakor da si tržaški Slovenci dajo plačevati za svoje manifestacije. List dostavlja : Razlogi, radi katerih se letos nismo udeležili obhoda, so bili drugi, tehtni. — Zavratni atentat na sodnika. Te dni je šel g. Ivan Erhartič, c. kr. svetniški tajnik, z g. prof. Kosijem skoz graško ulico. Ko pridejo do Negrijeve hiše, pade nakrat tik pred gosp. Erhartiča debel kamen. Vkljub vsi pazljivosti ni se moglo opaziti, kdo je kamen vrgel. G. Erhartič zameril se je celjski sodrgi, ker je kot kazenski sodnik se drznil zeta župana Stiegerja, dr. Negrija obsoditi, ko je ta opljuval hčerko gosp. dr. Sernca. — Sin celjskega župana postal je nekak vodja poulične druhali celjske. Kakor pravi junak spravil se je ta nadob udni fan-talinček korajžno na slovenske dame. Dne 15. t. m. vodil je isti četo žvižgovcev, kateri so nahrulili gospo Bašovo in gdčne. Bašove, gospo dr. Karlovšeka, gospo dr. Dečka in gospodične Žimniakove. Včeraj dne 27 t. m. inzultiral je pa ta fantalin na čelu druhali, obstoječi iz nadobudnih sinov Rakusevih, Duffekovih , Robizutovih itd., gospe dr. Karlovšeka, dr. Dečka in gdčne. Žimniakove s tem, da je iz vseh moči piskal za njimi. — Drugod oče takega frkolina dene čez koleno, ter mu nameri nekaj gorkih na tisto plat njegovega telesa, katera služi za to, da se razposajeni smrkovci uče ma-nir. V Celju pa je to seveda drugače. Tukaj je tako počenjanje velikonemško junaštvo, eine wackere That, in oče Stieger je nemara nad svojim „junaškim" sinom isto-tako ponosen, kakor nad svojim zetom dr. Negrijem, kateri je opljuval hčerko gosp. dr. Sernca, ter za to dobil kot nagrado junaštva tri dni zapora. Sicer pa se bo g. Stiegerček za to svoje junaštvo imel zagovarjati pred kazenskim sodiščem. — Izgredi v Celovcu. Piše se nam: Celovec ima zopet navadno filistrsko lice. Morda bi izgredov še ne bilo konec, če bi imel župan Neuner tudi v četrtek še kaj besede. Ali ta dan, ko so razgrajači najhuje nastopali, so bili na magistratu zbrani celovški general, polkovnik pešpolka št. 17. in navadni štab in ti so skrbeli, da se je napravil red. Ta dan so tudi nastopili kranjski vojaki, in sicer jako energično. Razgrajači so se jih zbali. Kjer so se prikazali, je vse vpilo: „Achtung, dieKrainer kommen", in kmalu je bil red in mir zagotovljen. Doslej so bile demonstracije naperjene proti škofu in proti jezuvitom, ali izključeno ni, da se sredi prihodnjega meseca primerijo še druge demonstracije. — Kranjski orožniki na Češkem. Nemški listi poročajo, da je v petek ponoči z brzo vlakom odpotovalo večje število kranjskih orožnikov pod vodstvom necega ritmojstra iz Ljubljane čez Dunaj v Prago, od koder pojdejo bržčas v tiste kraje, koder so se zadnji čas zgodili nemiri. — Kolesarsko društvo „Ilirija" prosi svoje člene, kateri hočejo intervenirati pri cestni dirki „Zveze slovenskih kolesarjev", naj to pismeno ali ustmeno naznanijo društvenemu tajniku, g. Radivoju Šturmu, (pisarna g dr. M. Pirea, Gospodske ulice št. 4) in sicer v najkrajšem času. Društvo jih bode javilo odboru „Zveze slovenskih kolesarjev", kateri jim bode odkazal določene prostore. Želeti je, da se čim največ členov odzove tej prošnji. Tudi pričakuje društvo od strani dirkačev, kateri so Členi „ Zveze slovenskih kolesarjev", obile udeležbe pri dirki. — Nesreča v planinah. Letoviščarica v Ratečah na Gorenjskem, gospodičiua Ivana Stein, učiteljica v Hietzingu na Dunaju ponesrečila je v soboto, 26. t. m. na poti čez Ponco k belopeškim jezerom. Padla je čez približno 200 metrov visoko steno na belopeški strani Ponce. Pokojnici, ki je približno 55 let stara, omilile so se naše planine izza časa, ko je iskala krepčila proti nervoznosti v Rikli-jevem zavodu na Bledu. Že več let prihajala je od tedaj v različna letovišča po radovljiškem okraju ter obiskala več naših gora, med njimi tudi Triglav. V Ratečah izvedeli smo o mnogih lepih lastnostih njenih. Bila je zelo izobražena žena,- dasi neimovita, delila je kaj rada miloščine med ondotne reveže in otroke. Prehodila je mnogo sveta ter se vspela potoma tudi na visoke gore, kakor Ortler, Monte Rosa in droge. Bila je pravična i prizadevanjem slovenskega planinskega društva ter zlasti navdušeno delovala za nedeljsko otvoritveno slovesnost koče radovljiške podružnice v Planici. Ker priletne gospodičine do drugega jutra ni bilo domu, odredil je previdni domači župnik g. Lavtižar takoj zjutraj, da je šlo nekaj domačinov iskat jo, a vrnili so se po dolgem iskanju in klicanju brezvspešno nazaj. Istočasno opozoril je na to dejstvo radovljiško podružnico slovenskega planinskega društva g. meščanski učitelj na Dunaju Ivan Vrščaj, sedaj letoviščar v Ratečah, na kar je prejel g. Vrščaj še isti dan pooblastilo na podružnične stroške nabrati vodnikov, lovcev in pastirjev za rešilno ekspedicijo. Po noči še odrinil je g. Vrščaj s sedmimi možmi od belopeške strani na Ponco. Razven tega pa je snoval v ponedeljek zjutraj drugo ekspedicijo, da odrine po grebenu Ponce proti Strugu, ker je pokojnica nekoč izrazila se, da bi rada poskusila priti raz Ponco na Mangart, kar bi bilo sicer — tudi z vodniki — gorostasno podjetje. Toda p redno je odrinila ta partija, došlo je od jezer sem že žalostno poročilo, da so našli nesrečnico hudo poškodovano — mrtvo na d iiu gori omenjene skale. Po zdravnikovi iz povedi morala je biti takoj brezzavestna. Ne moremo si kaj, če vzpričo pregovora: de mortuis nil nisi bene, vendar ostro ne grajamo neprevidnosti marsikaterih turistov, ki hodijo brez vodnika po nezaznamovanih potih v čisto neznane jim gore. Žrtva take neprevidnosti bila je tudi ponesrečena pokojnica. Nerazumljivo se nam zdi, kako je imela pogum, prišedši po zaznamovani poti srečno na vi h, podati se brez sodnika na diugo stran navzdol proti belopeškim jezerom, kjer nobene poti ni. Upala si je pač toliko, kolikor bi si mogel upati izkušen vodnik, kateremu so vsi nevarni kraji dobro znani. Ravno tukaj — pastirji pravijo za „kanceljnom" — ubil se je pred več leti mlad ovčar, in sedaj ta nesreča. Pripravljala se je nesreč niča na osodepolno partijo že nekaj časa, a komur je o svoji nameri povedala, vsak ji je od partije odsvetoval, če jo misli narediti brez vodnika. V soboto pa je odšla, ne da bi komu povedala na vse zgodaj ter se — ni vrnila. Gospod Vrščaj brzojavil je takoj iz Bele Peči, da so jo po trudapolnem spremlje-vanju v dolino ob 9. uri zvečer pripeljali v ondotno mrtvašnico. Tu leži na odru, okrašenem z venci in c vetlicami. Pohvalno bedi cmenjeno, da prevzame vse pogrebne stroške občina rateška, za kar gre v prvi vrsti zahvala nje vrlemu županu, g. Pint-bahu. Radovljiška podružnica nagradila je prav znatno vse člene rešilne ekspedicije. Značilno je, kar je vpisala pokojnica v knjigo slov. plan. društva v koči na Planici: „26 8 99. Vor 6 Uhr friih von Ratschach aufgebrcchen, gegen 8 Uhr von Ader aus allein den Weg iiber die Ponca angetreten" „Du Schicksalslenker alles Lebenden, Dir gehor' ich an, fiihr' mich unversehrt nach Ratschach ohne Mann. Johanna Stein". — Radovljiška podružnica slov. plan. društva položi v nedeljo pred slovesno otvoritvijo koče na Planici venec planinskih cvetic na grob ponesrečene, a pevci zapojo žalostinko- — Toplice na Dolenjskem se lepo razvijajo, in je letos obisk razmeroma prav znat en. Do včerajšnjega dne je bilo skupaj 900 tujcev tam. Prihodnje leto pa je upati na Še večji obisk. Zdraviško poslopje je namreč dograjeno in se prihodnje leto otvori, a o tem ni dvoma, da znatno pripomore k razvoju tega toli prijaznega kraja. Pa Toplice tudi v politiki napredujejo. Občinski odbor je celo soglasno sklenil protest proti § 14. in novemu davku na sladkor, c. kr. okrajno glavarstvo je pa ta sklep razveljavilo. — Ljubljanski železniški uradniki in njihove rodbine so za jutri zvečer povabljeni na sestanek v salonu Hafnerjeve pivovarne, katerega priredi ljubljanska podružnic a društva avstrijskih železniških uradnikov. Pri tem sestanku imel bo predsednik društva, g. Schiesselberger z Dunaja, predavanje o raznih stanovskih vprašanjih. — Na cesti zblaznel. Tovarniški delavec Črne, ki je nekaj časa delal tudi pri Samassi, je včeraj popoludne na cesti zblaznel. Črne je kacih 28 let star, izredno močan človek, toda božjasten. Včeraj je klečal .pred spomenikom na Sv. Jakoba trgu in bil dolgo časa zatopljen v molitev, tako da so ljudje že začuđeni obstajali. Nakrat je Črne vstal in začel z vso silo kriviti ograjo okrog spo- menika, prav kakor da bi jo hotel podreti. Ljudje so stopili k njemu in ga mirili, a nič ni pomagalo. Na to sta dva moža prijela Črneta, da bi ga peljala domov, a pahnil ju je od sebe. Na trgu se je bilo v tem nabralo vse črno ljudstva. Nekateri delavci so obstopili Črneta, da bi ga spravili domov, a dasi so bili vsi močni, trdni ljudje, metal jih je zblazneli Črne kakor snope od sebe. Sele po dolgem prizadevanju so možje Črneta dvignili v zrak in ga nesli na dom njegovega očeta, necega postreščka. Črne je bil vedno jako vrl mož in jako priljubljen mej svojimi znanci, a opazovalo se je že več dni, da ni na duhu povsem zdrav. — Strela je 20. t. m. vdarila v hlev Franca Franko ta v Grahovem in ga užgala. Zgorela so vsa gospodarska poslopja. Škoda znaša 3200 gld. — Ubil se je 601etni Anton Haupt-man, hlapec pri gostilničarju Antonu Ce-rarju v Gradcu pri Litiji. Padel je v pijanosti z lestve in si prebil lobanjo. * Proslava Goethejeve 150letnice. Včeraj so se vršile skoraj po vseh večjih velikonenoških mestih velike slavnosti v proslavo Goethejevega 150. rojstnega dne. Zlasti velikanske so bile slavnosti v Goethejev em rojstvenem kraju, v Frankobrodu ob Meni. Mesto je bilo presijajno razsvetljeno. Bakljade se je vdeleležilo 13.000 bakljo-noscev. Razna društva so okrasila Goethejev spomenik; napravila pa so tudi historičen obhod v srednjeveških kostumih. Vršil se je nadalje velik koncert in zvečer gledališka predstava. V gledališču bodo igrali ves teden Goethejeve drame. Tudi na Dunaju je bila v dvorni operi proslava Goetheja, druga gledališča pa prirede predstave Goethejevih iger. Goetheju se postavi več novih kipov in doprsnikov. Vsi nemški ilustrovani listi so polni slik, ki so v zvezi z Goethejem, a tudi politični časopisi so prinesli priloge o Goetheju. * Fenomalna iznajdba na polju agrarne kemije. V Taboru izhajajoči dnevnik „Česky Jih" prinaša sledeče senzacionalno poročilo: „Vodji višje deželne poljedelske šole v Taboru, gospo du Franu Farskemu, slovečemu poizvedo valcu na polju kemije, se je po večletnih eksperimentih posrečilo iznajti umetno gnojilo, ki daje rastlini izvanredno redilno moč. Razni denarni zavodi so dali izumitelju potrebnih sredstev, da ustanovi tovarno, katera bode vsak dan producirala 1000 met. stotov tega gnojila; knez Sch\var-zenberg je obljubil svojo udeležbo pri tem podjetju. Vspeh tega novega gnojila se pokaže v bogati žetvi. Rečeni list obeta, da priobči natančnejših podatkov o novem izumu. * Raz stava razglednic. V Benetkah imajo II. m ednarodno razstavo razglednic in sicer v palači della Zecca. Čisti dohodek je določen zavodu revežev „Regina Margherita". Razstava je razdeljena v 5 oddelkov: nabiralci; produktivni umetniki; reproduktivna umetnost; založniki in trgovci; društva, časopisi in albumi. Najlepše razglednice so umetniške, in sicer italijanske, francoske in nemške. Posebno krasne so baje slike Fragiacoma (letni časi in dnevni časi), Tafurija (metulji, cvetlice in arabeske), Zanettija, Ximenesa, Hardita, Broscha in druge. * Drevfus in poročnik. Nedavno so poročali pa riški časopisi, da je srečal stotnik Drevfus, iz vojaške jetniščnice na sodišče grede, nekega poročnika, ki ga ni pozdravil. „Zakaj ne salutirate? Jaz sem Vaš predstojnik!" mu je dejal Drevfus. Poročnik je prebledel in salutiral. Kmalu potem pa je dobil dotični poročnik še 30 dni zapora. * Radi lepote. Kakor javljajo z Dunaja, se je nedavno zastrupila prodajalka Ela Wanek s ciankalijem. Ostavila je pismo, v katerem pravi, da se je naveličala življenja, ker jo radi — nje lepote sovražijo vse njene vrstnice in zato tudi vedno in-trigirajo proti njej, vsled česar se je že čestokrat pripetilo, da je izgubila službo. * Ubila ženo ljubimca. Na Dunaju je imela kasirka Ana F. ljubezensko razmerje s poštnim pomožnim uradnikom Karolom S-om. Ko je izvedela njegova žena za to, je svojega moža hudo ozmerjala in možje obljubil, da ji bo odslej zvest. In res ga ni bilo več h kasirkL To pa je Ano F. tako razjezilo, da je napadla gospo S-ovo sredi ulioe in jo tepla. Gospa S. je bežala k neki prijateljici, ki pa je bila tudi Ani P. prijateljica. Tja je šla tudi Ana F. in zopet na- padla gospo, jo vrgla ob tla in jo bila, kakor besna. Šele drugi ljudje so jo morali rešiti iz rok divje kasirke, a prepozno. Gospa je čez nekaj dni umrla vsled notranjih poškodb. * Iz osvete. V Nagosu na Ogrskem je 23. t m. 141etna služkinja Marija Kopak zažgala tri hiše in vsa k hišam spadajoča gospodarska poslopja svoje gospodinje, ker jej ta ni hotela dovoliti, da bi obiskala svoje stariše. * Ladija pod vodo. Iz Ne\v-Yorka javljajo, da so pred kratkim spustili v Picknick-zalivu prvikrat podmorsko ladijo „Holland" po morju. Plula je eno miljo po vodi ter je pre prečila bitko torpedovke, ne da bi bila nastala na površju morja kaka zapreka. Poskus se je torej popolnoma posrečil. * Roparji. Okolica Soluna ni varna. Šele nedavno so odvedli ondotni roparji trgovca Chevalierja ter ga izpustili šele za visoko svoto, te dni pa se je pripetii nov slučaj. Neki Simotta je napravil s svojo družino izlet v Klissuro. Spremljala sta jih dva oboroženca. Pri belem dnevu pa so jih napadli roparji, ustrelili jednega oboroženca, zeta gospoda Simotte in deklo. Nato so roparji odvedli gospoda, gospo, njiju sinaho in slugo. Med potjo so še napadli neko vas. jo oropali in odvedU lepega konja. Roparjev je bilo 15. Trije orožniki in nekateri kmetje so jih šli lovit, a roparji so jih pognali v beg. Vendar pa so roparji izpustili gospo in slugo z naroČilom, naj jim pošljeta 15.000 funtov, ako hočeta rešiti gospoda. Sedaj je šla večja četa vojakov lovit roparje. Morda bodo gospoda zato umorili. * Ciklon na Portoriki. Kakor poročajo iz Ne\v-Jorka, je bilo možno precej natanko oceniti velikansko škodo ter določiti število nesrečnih žrtev, katere so vsled zadnjega ciklona na Portoriki izgubile svoje življenje ali bile nevarno ranjene. Mrtvih je 4500 ljudij, 1000 pa jih je zadobilo deloma hujše, deloma manjše rane. Gmotna škoda pa znaša več milionov. Književnost. — „Planinski Vestnik", glasilo „Slo-venskega planinskega društva" ima v svoji zadnji številki sledečo vsebino: Črtice s potovanja hudomušnega Janka. (J. M.) — Na planinah (Ant. Trstenjak.) — Društvene vesti. — Planinski Vestnik" vsem Slovencem znova toplo priporočamo. — „Slovenka". Vsebina 17. zvezka: Zorana: Iz življenja — pesem. — Bogomila: Veterček moj — pesem. — Nada: Intri-gant. — Marica II.: Moja ljubezen — pesem. — J. Potapenko: Brez boja. — Zorana : Sanjaj srce — pesem. — Kristina: Pesmi — pesem. Hren: Iz življenja vetrov. Bogomila: Zvezdi — pesem. — K.: „1". — Književnost in umetnost — Razno Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 29. avgusta. Baron Chluni ecky je bil brzojavno poklican na cesarski dvor v Ischl, kjer je imel dolgo avdienco pri cesarju, po avdi-enci pa bil povabljen na dine. V političnih krogih se temu pripisuje velik pomen. Dunaj 29. avgusta. Vlada je listu „M iinehner Neu. Nachrichten" radi sovražnega pisanja proti naši monarhiji vzela poštni debit. Praga 29. avgusta. Z ozirom na potovanje finančnega ministra drja. Kaizl a v Prago pravijo „Narodni Listy", da se bo Kaizl prepričal, da so tla v Pragi jako trda, in da češki poslanci ne odjenjajo niti za las od svojih narodnih pravic. Ako bi v sedanjih razmerah količkaj odnehali, bi bilo to sramotno za češki narod in smrtni greh. Praga 29. avgusta. Shod vseh čeških državnih in deželnih poslancev bo šele 16. septembra. Praga 29. avgusta. V Vrchlabi so Nemci predvčerajšnjim zvečer in sinoči uprizorili velike demonstracije. Razbili so vse šipe pri okrajnem glavarstvu in pri raznih družin hišah. Orožniki so morali z bajoneti razganjati množico. Šest oseb je bilo aretovanih. Izgredniki so* hoteli aretovance šiloma oprostiti. Naskakovali so občinsko hišo, na kar je bil jeden aretovanec izpuščen. Sinoči so bile zopet velike demonstracije, in kakor prejšnji dan, so tudi včeraj imele odločno protidinastičen značaj. Predno je nastopilo orožništvo, je močan dež razgnal demonstrante. Praga 29. avgusta V Trutnovu je vlada prepovedala shod, na katerem bi imel govoriti socialno-demokratični poslanec Kiesevvetter. Socialni demokratje so radi te prepovedi priredili demonstrativen sprehod po mestu, a miru in redu niso kalili. Rennes 29. avgusta. Danes je bil najprej zaslišan polkovnik Cordier, ki je zavrnil razne trditve generala Ro-geta, ter dejal, da je 1. 1894. verjel v Drevfusovo krivdo, Picquartovi dokazi pa da so ga prepričali, da je Drevfus nedolžen. Potem je bil zaslišan Frey-cinet. London 29. avgusta. Vse časopisje je mnenja, da je konflikt mej Angleško in Transvvalom postal skrajno akuten in da je vojna neizogibna. Berolin 29. avgusta. Vlada je kacih 20 drž. uradnikov, ki so kot poslanci glasovali proti predlogi o kanalih, postavila v disponibiliteto. Javna zahvala. DomaČ maček je 17. t. m. proti večeru v Gradišču, ležečem v okrožju okr. glavarstva v Krškem, vgriznil mojo hčerko v prst, ko ga je božala in ga nemara prijela okolo prs. Rana se je brzo očistila in moja soproga je — mene ni bilo v Gradišču — hitro poslala mačka najbližjemu g. c. kr. živinozdravniku, t. j. onemu v Novem-mestu v preiskavo. Ker pa maček ni imel domovinske pravice v okrožju tega g. živinozdravnika in je bil po mnenju tega g. živinozdravnika sumen stekline, (drugi gg. uradniki dotičnega okr. glavarstva pa, žal, o slučaju niso zvedeli o pravem času) je prišel maček nepreiskovan nazaj v Gradišče, toda poginil je v tem času. Prišel sem v Gradišče, izvedel, kako se je vedel maček prejšnje dni in bil utolažen. Pil je mleko in sicer nič hudega storil, samo klavrn je bil. Ko pa je prišel maček nazaj in sicer crknjen, se je polotil naju, starišev, hud strah. Hitro sva se peljala z ženo proti Kostanjevici. Mej potjo v Št. Jerneju sem telegrafiral ob 9. uri dopoludne, g. \Virglerju, c. kr. živinozdravniku v Krškem, obrazloživši mu slučaj in proseč ga naj nemudoma pride v Kostanjevico h kenjedercu. Ako bi bil telegraf svojo dolžnost storil, bil bi g. \Virgler skoraj ob istem času pri konjedercu v Kostanjevici, kakor mi. Gosp. \Virgler pa je telegram šele okolo iS. ure popoludne dobil. Peljala sva se ga potem, ko g. Wirglerja ni bilo, pričakovat, vzemši seboj kostanj, konjederca, v Krško. Mej potjo nas je srečal g. \Virgler, ki je nemudoma preiskavo mačka izvršil in našel, da je krepal na akutnem, od onega pri steklini različnem pljučnem vnetju. (Prava pljučnica.) Povedal nama je, da tudi druge nevarnosti ni. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem je še isti dan poslalo glavo mačka na Dunaj v preiskavo in čez par dni smo imeli telegrafično poročilo, da ni ne stekline, ne druge nevarnosti. Hčerka je zdrava. Ker je stvar prišla v časopise, javim to prijateljem in znancem, sicer bi bil molčal, ker je vmes nekaj čudnega in nečem nemilega z nemilim povračevati. Presrečen sem, da se ni nič hudega zgodi'o. Pa zdaj vem, da je treba pri nas tudi v takih opasnih slučajih, ko se še more rešiti človeško življenje, če se pride ob pravem času v Pasteurjev institut na Dunaj in je prebivalstvo več vasij v nevarnosti, če bi bil poginil maček na steklini, (maček napravi še več škode, kakor pes), dobro premisliti, kam se za pomoč obrniti. Zahvalim se tukaj v imenu svoje žene in v svojem imenu g. Wirglerju, ki je najhitrejše, kakor je mogel, prihitel na pomoč ter rešil naju stariše hudega trpljenja. — Najsrčnejša mu zahvala za to, kar nama je storil ! Zahvaliva se pa tudi prav srčno g. baronu Schonbergerju, c. kr. okr. glavarju v Krškem za njegovo ljudomilo hitro podporo g. Wirglerja. V Novemmestu, dne 23. avgusta 1899. (156G) ■»»-- Slame« m. p. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Helosina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat. •Jedina, zaloga (19—35) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu. Iz uradnega lista: Izvršilne aH eks«kutlvne dražbe: Posestvo vlož. štev. 201—203 kat. obč. ČreS-nica, cenjeno 617 gld., dne 31. avgusta v Novem mesta. Posestvo vlož. štev. 22 kat. obč. Sela, cenjeno 986 gld. in 17 gld., dne 31. avgusta v Žu-žemperku. Zemljišča vlož. štev. 13 in 14 kat. obč. Hrast in vlož. štev. 213, 284 in 366 kat. obč. Sodji vrh, cenjena 4054 gld., dne 1. septembra v Metliki. Zemljišče vlož. štev. 11 kat. obč. Radohova vas, cenjeno 1722 gld. 73 kr, dne* 1. septembra v Postojini. Zemljišče vlož. štev. 86 kat. obč. Žirovski vrh, cenjeno 299 gld. 99 kr., dne 2. septembra v Idriji. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. avgusta: Neža Cirar, kuharica, 71 let, Študentovske ulice št. 11, rak. — Angelika Palovec, pismonoše ?a hči, 2','j mes., Franc Jožefa cesta št. 11, življenska slabost. Dne 26. avgusta: Ana Palovec, pismonoševa hči, 21', mes., Franc Jožefa cesta št. 11, črevesni katar. — Hildegarda Gorjan, dninarjeva hči, 10 dnij, Cesta na loko št. JO, življenska slabost. — Avgust Blechschmidt. c. kr. pisarniški ravnatelj, 51 let, Mestni trg št. 4, želodčni rak. Meteorologično poročilo. VUlna nad morjem 808-3 m. Srednji meni tlak 736-0 mm. < Čas opazovanja Stanje barometra 2* Vetrovi Nebo 11 28. 19. zvečer 29. 7. sjatraj a 2. popol. 736*1 i 204 sr. zahod i oblačno 7370 7366 181 sl.vzsvzh. oblačno 21*1 sl.jjzahod dež Srednja včerajšnja temperatura 20'7°, nor-male: 17 40. IDu-naJslsa, boiza dne" 29. avgusta 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru . 100 „ 15 Avstrijska zlata renta .... 117 • 80 „ Avstrijska kronska renta 4°/0. . 100 , 10 „ Ogerska zlata renta 4'/„. . . . 117 „ 80 n Ogereka kronska renta 4° 0 . . 96 , 10 , Avstro-ogerske bančne delnice . 907 „ — , Kreditne delnice....... 384 „ 75 „ London vista....... 120 „ 60 m Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 „ 90 „ 20 mark.......... 11 „ 77 , 20 frankov......... 9 „ 55 Vi „ Italijanski bankovci ..... 44 „ 40 „ C. kr. cekini........ 5 _ 70 Vsa vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld. m konjski hlev sta na prodaj v Vodmatn. (1569—1) Adolf Hauptman. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke ..ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v BonaCeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v BonaCeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani apisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broS. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, 8amo 30 kr. Tnrgenjev: Otol in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne duie. Roman, broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: TJndina. Povest, broš. h 20 kr. Souvestre; Vllenskl brodnik Pove st, broš. a 15 kr Jurčič: Listki, broš. ;i 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. h 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen dar Slaven", broširano a 5o kr. 44 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj 0Žjr Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. TJSU u Scli-vTentner knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Pridno snažno išče službe za hotelsko sobarico ali pa natakarico na račun v boljšo restavracijo. Ponudbe pod naslovom: M. S. »•** Bregu žt. 1« v EJohlJanl._(1570) Lepa hiša poleg glavne ceste zraven Trauna na Glincah št. 78 obsegajoča 9 sob, kuhinjo, klet in drvarnico, ter pripadajoči vrt se takoj proda. Pojasnila daje lastnik. (1560-2) Potovalec za Kranjsko se vzame v službo za prodajo pristne hrvatske slivovke proti mesečni plači in potnim stroškom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1655—2) Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odkod lz LJubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno ; Cez Selzthal v Ausse, 151, Solnograd; čez Klein-Reiflin£ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago, Lipsko; čez Amstetteu na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osubni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart - Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linča, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 nun. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 ni. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga is Novega meata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. nri 23. m. zjutraj, ob 2, uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 06 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 nri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Spretnega za mesečno plačo 30 do 40 gld., po zrnož-nostih njegovih, vsprejme takoj Dr. Rupert Bežek (1561—2) c> notar v Zatičini. Učenca iz poštene, dobre hiše, kateri je dovršil saj četrti razred z dobrim vspehom, sprejm domenjenih obrokih. Natančneje pove Jakob Perila pek v Sodražici pri Ribnici. {Vbiti Mlad trgovski pomočnik ter (1541— 1 starejši učenec prvi uren prodajalec v stroki mešan-blaga, oba popolnoma zmožna slovenska in nemškega jezika, sprejmeta se takoj pri Franu Kraut-u "w V lil*«- i*Ku, Koroško. Proda se že 25 let obstoječa, jako dobro vpeljan trgovina z manufakturnim blagom zaradi starosti in bolezni. — S prodajaln vred se dobi tudi magacin in lepo stanovanje.— Kdor želi kupiti, naj se osebn prepriča. AlUo„ Jare (1535-3) Novo mesto, Veliki trg št. 90. OGLAS. L. 1883. in 1884. izšel je v dubrovniskem rSlovincu" I. in II. del „Objavljenja", daljša pesei. psevdonima Milivoja Strahinića in sicer v cirilici. Kako je ta pesem tedaj zanimala čitatelje, ni treba tu ponavljati. Uzor je pesmi Dantejeva Božanstvena komedija, premenjena za naše odnošaje; Dante sa: namreč spremlja pesnika po večnosti v I. in II. delu, a v III. vodi ga vila. I tehnika pesni je i Danteju v tercinah, a stih je naroden deseterec. V vsakem delu je prilično 4000 stihov, a v vseh treh preko 12 000. Pesem se bavi z višjega pogleda in objektivno z zgodovino, prejšnjo in sedanjo, južnoslovanskegn naroda, sestavljenega iz štirih plemen, to je Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. V vsakem delu je pristop, uvod (I. noč) in še 7 noči. Torej pristop in 8 noči. V I. delu se razpravljajo smrtni grehi in grešniki; v II. manjši pregreški in hibe, v III. pa blaženstva in kreposti z ugledniki. Omenjene osebe v pesmi niso iz davne dobe, nego iz vseh časov, mej njimi so tudi še živeče, ali pesnik jih srečava v večnosti, kjer so že postale sence. Odkar je prvikrat izšel I. in II. del „Objavljenja" v ,,Slovincu" minulo je nekaj let. Zdaj jo pesem popolnjena s III. delom, a I. in II. del sta precej predelana, ker se je marsikaj izpustilo ali pristavilo, popravilo in opililo in je že zrelo, da se prijavi. Tako se bode ugodilo mnogim prijateljei: knjige, ki so jo že zdavno želeli. Podpisani je prevzel delo od pisatelja samega in ga hoče v latinici dati med svet; za trli; se torej nadeja, da bode čitajoči svet podpiral to redko pojavo. Na Reki, avgusta meseca 1899. S popolnim spoštovanjem (1546—2) Tiskarski in tipografijski zavod Emidija Mohoviča založitelja. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f Ol * o brez odbitki* rentnega davka, katerega posojilnica nama za vložnike plačuje. Uradne ure: raznn nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—6. ure popoludne. (981—4) PoStnega hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 57. 3 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk .Narodna Tiskarne".