Boi duhovščine proti učitelj^tvu in šoli. Une 23. dec. p. 1. se je vršila pred dcželnim sodiščem zanimiva, nad šest ur trajajoča vzklicna razprava o tožbi cerkljanskega kaplana Viktorja Turka proti vodji iainkajšnje sestrazrednice tov. losipu l.apajrelu. Proces je podal značajno sliko boja, katerega bije učiteljstvo na de/eli z mračnjaško duhovščino, k< hočc imcti samc prezpogojno poslušno, ne pa izobraženo ljudstvo. Zgodovina procesa je na kratko siodeča: Leta 1920. so v Cerkljah preuredih t. zv. ,,hribovsko šolo", kjer se je pouoevalo samo poleti enkrat na teden, v pose ben oddelek z lastno učno m-očjo, s čeruer liekateri starši niso bili zadovoljni. Obrnili sc se za pomoč h kaplanu Turku, ki jirn je z veseljem vodil rekurze in jih še poclžigal v protišolskem delovanju. Sklica! je tudi več sestankov in na enem se je grazilo nadučitelju Lapajneju, da ga ustrelc. Stvar jc prišla pred sodišee in le Lapaj nejevi niiroljubnosti so se imeli takratni krivci zahvaliti, da jih ni doletela zaslužena kazen. Učiteljski zbor cerkljanske šole pa jc pod vodstvom nadučitelja Lapajneja, svest si svojih stanovskih dolžhosti in vzvišenega poklica, predlagal, naj se tudi dvora/redna dekliška in trorazredna deška šola zdiužite in razširite v šestrazrednico. Takratni župan kmet Koritnik se je, dasi klerikaleu, osebno z vso vnemo zavzel za razširjenje šole in podpiral učiteljski zbor v njegovem stremljenju, ki je bilo samo v prid šolski mladini. Ne tako duhovščina! Ta je napela vse sile, da bi se načrt ne udejstvil in uprizarjala vse mogoče proti;ste, kolikor jih pač zmorejo podeželnc uprave. A zaman. Višji šolski svet je preosnovo odobril in duhovščina je bila osramočena. Da izbriše madež, je bilo treba seveda očrniti nadučitelja Lapajneja. Zuto so dne 3. oktobra 1920 sklicali shod v zaprte prostore, da bi lahko neinotenc Fljuvali na učiteljski stan. Da bi ljudstvo še bolj nahujskal proti razširjenju šole, jc kaplan Turk na sliodu nagromadil celo kopico laži, Pravil je, da bodo imeli kmetje večje stroške in da se bodo učenci šc manj naučili, da bo vladal večji nered iti da bodo .rčala po zraku pisemčka itd. ln to kljub temu, da so mu bile dobro znanc naravnost vzorne razmere na šoli, kar je ponovno konstatiral tudi okrajni nadzornik Vilibald Rus iz Kranja. Kaplan je izustil predrzno laž, da ima Lapajne na mesec več plače, kakor vsi trije cerkljanskl duhovniki, akoprav je približno ugotovljjno, da ima od obeh kaplanov vsak najm-;nje 70 000 letnih dohodkov, poleg prosttga stanovanja in hrane, župnik pa 100 11soč 250 kron in prosto stanovanje in 18 prašičev, 21 govedi in 2 konja, dočim je dobil nadučitelj s tremi člani družine meseca oktobra borih 2335 kron plače. Svoj hujskajoči govor proti učiteljstvu in ra/ širjenju šole je zaključil kaplan Turk z be sedami, v katerih je zborovalce indirektno pozivljal k šolskl stavki, ki se je že naslednjega dne res tudi začela izvajati. Lapajne je nato kot vodja šole v svrho zaščite ugleda šole in učiteljstva dva dni pozneje pozval kaplana Turka, naj pride zanesljivo na učiteljsko konferenco. da dokaže svoje nesramne laži, ki jih je govoril na shodu. A glej predrznost! Namesto, da se opraviči pri svojera šolskem šefu, jc vložil kaplan proti Lapajneju zaradi imenovanega izraza tožbo. Prva razprava se je vršila v Kranju. Lapajne je doprinesel dokaz resnice, ki se mu je popolnoma po srečil. Sodnik je razsodil, da je kaplan v resnici govoril nesramne laži in je oprostil obtoženca. Kaplan je prijavil nato vzklic na deželno sodišče. Zaslišanih je bilo 16 prič, med katerimi so silno klavrno vlogo igrall zlastl tudi na shodu navzočl klertkalni akademiki Matija Erzar, Andrej Kalan ln Jože Bohinc in pa bogoslovcl. NJtl eden se nl hote. spominiati, kaj Je govorll kaplan. Vedeli so Ie, da gre za boj protl razšlrjenju šole, a niti eden nl čutil potrebe, <Ja bt kot izobraženec pojasnil ljudstvu njegovo zmoto in koristi, ki jili bo imela mladtna od razširjenja zavoda. Zasliševanje pi ič je podalo tako jasno sliko o zapeljevanju Ijudstva, da je g. senatni predsednik sam občutil. potrebo, da je vzkliknil: ,,Vsak zabit Cerkljan bi moral vedeti, da morc bhi razširjenje šole mladini samo v ko rist!"1 (Očividno je bil to odgovor na nesramen napad ,,Slovenca" o priliki prve vzklicne razprave z dne 28. oktobra 1921. ki je bila preložena, na sodnika v I. instanci, g. Avseca, ki je v razsodbi pripomnil, da je bil sklep občinskega odbora proti šoli očividno posledica pomanjkanja intcligence.) Senat je pod predsedstvoin dvornega svetnika g. Vedernjaka v polnein obsegu potrdil razsodbo prve instance in obsodil kaplana Turka v povračilo vseh stroško^, s čimer jc dobil tov. Lapajne najlepše z:idosčenje za svoje vneto šolsko delovanjc.