PEKARNA CENTER ZAPRLA 2 TRGOVINI
Kje je pot iz začaranega kroga?
Emonina TOZD Fekarna Center, ki ima svoj sedež na Tržaški 90, ni splošno družbeno pomambna le za viško občino, temveč za vso Ljubljano. Pekarstvo pa je panoga, ki se stalno otepa s kadrovskimi problemi, tako v proizvodnji, kot v trgovi-ni. Tudi Pekarna Center ni pri tem nobena izjema. Kot eden izmed nosilcev gospo darskega razvoja so pomembni predvsem za oskrbo mesta z živili. V Ljubljani imajo 8 prodajaln, od tega v naši občini 4, v Litiji pa dve. Dve prodajalni na Viču so bili te dni prisiljeni zapreti.
Vse prodajalne so klasičnega tipa in prodajajo izključno živila. Higienski in tehnični   nivo   je  povsod  dokaj  nizek.
Vprašljivo je ali je to sploh dopustno, ne le zaradi predpisov, temveč tudi zaradi etič-nih norm, da kruh, kot'odprto živilo pro-dajajo v tako slabih razmerah. Pekarna ima zelo malo sredstev, zato je adaptacija trgovin nemogoča. Največji problem v tr-govinah pa je kronično pomanjkanje ka-drov.
Pa to ne pesti le »Center«, temveč vso ljubljansko maloprodajno mrežo. Še posebej je to problem pereč v času dopu-stov.
Prodajalk namreč ne morejo »pri-kleniti« za pult v trgovini. Tu pa so še šte-vilni bolniški izostanki. Odpovedi zaposli-tev so postale nekaj vsakdanjega. Zelo težko pa dobijo ustrezna nadomestila. Po-ložaj je trenutno, kot zatrjujejo v »Cen-tru«,  brezizgleden  in  vodi  le  navzdol.
PosFovanje živilske maloprodajne mreže povzroča nenehno izgubo. Stroški so zelo visoki, marže so manjše kot drugje. Pro-dajalna kruha ne more poslovati brez iz-gube. Centrove trgovine si nekoliko po-magajo s prodajo brezalkoholnih in alko-holnih pijač, del izgube pa pokrijejo de-lavci v proizvodnji, ki pa tudi ni na ravno trdnih nogah. Proizvodnja Centra je namreč tehnološko daleč pod nivojem svoje panoge.
V TOZD poudarjajo, da je njihova osnovna dejavnost proizvodnja pekarskih izdelkov, ne pa maloprodaja. Za to so po-klicane druge specializirane organizacije.
Svoje trgovine naj bi zato sčasoma ukini-li. Tako so te dni zaprli poslovalnici na Tr-žaški 69 in Eipprovi 17. Zakaj?
Poslovalnica na Tržaški je bila v nepri-mernih, majhnih prostorih brez sanitarij.
Merila je vsega skupaj le 25 kvadratnih metrov. Že nekaj časa je poslovala samo dopoldne. V njej je bila zaposlena le ena prodajalka. Redno preskrbo s kruhom in drugimi pekarskimi izdelki na tej točki so zagotovili. V neposredni bližini sta na-mreč dve Mercatorjevi prodajalni in po-slovalnica Ljubljanskih mlekarn. Z Mer-catorjevo trgovino, ki je pri sosednjih vra-tih sedanje Centrove poslovalnice, so se dogovorili, da bodo količine pekarskih izdelkov, ki so jih doslej prodali v svoji po-slovalnici, vozili k njim. Sicer pa tudi trgo-vina na Tržaški 90 ni daleč.
Trgovina v Eipprovi 17 je bila v še manjših prostorih. Prodajni prostor tu meri le borih 18 kvadratnih metrov. Pro-met v trgovini je bil dokaj majhen. Lani so v celem letu imeli na primer le 1,9 milijona dinarjev prometa, torej manj, kot kaka veieblagovnica v enem dnevu! Pa še ve-čino tega prometa so realizirali s prodajo pijač. Kruha so mesečno prodali le za kakih 20.000 dinarjev. Približno enaka prodajalna na Pražakovi pa ima na mesec od 120 do 130 tisoč dinarjev prometa, ker je na mnogo prometnejši točki. Podobno kot na Tržaški, so se tudi tu za ustrezno preskrbo dogovorili s sosednjo Mercator-jevo prodajalno. Za potrošnike je torej poskrbljeno.
Lani so imeli pri Pekarni Center v vseh desetih svojih prodajalnah skupaj 3,82 milijona dinarjev izgube. V svojih trgovi-nah prodajo le slabih 12 odstotkov vse svoje proizvodnje. Škoda je torej mnogo večja od koristi. Imeti prodajalno samo za pekarske izdelke oziroma kruh je absurd.
Te probleme pa bo morala reševati širša družbena skupnost, saj to ni le notranji problem TOZD, ki je širšega družbenega pomena.
IVO BREČIČ