Poštnina platana v ootnlnl Ona Din 1— StEI). 223 (j Ijubljanl, u sredo, 30. septembra 1936 feto 1« General Franco vrhovni poveljnik vse španske vojske Burgos, 30. septembra, o. Nacionalistična vlada v Burcjosu je včeraj izdala odlok, s katerim je za vrhovnega poveljnika španske armade in za vodjo vseh vojaških operacij proti rdečim imenovan general Franco. Ta sklep so sporočili tudi vsem tujim vladam v vednost. S tem odlokom je vodstvo vojnih poslov postalo enotno, dočim sta zdaj severna in južna arkada prodirali ločeni in vsaka po svojih načrtih. Ni še določeno, kakšno mesto bodo dali drugemu vodji nacionalističnih čet, generalu Molli. Toledo po zavzetju Toledo, 30 septembra, o. Odkar so nacionalisti zavzeli Toledo, vlada v mestu nepopisno veselje, da so se prebivalci rešili rdečih rabljev. Posebnega navdušenja in slave so deležni_ kadeti iz Alcazarja, ki jih ne le Toledo, marveč vsa nacionalistična Španija slavi kot narodne junake. Včeraj je obiskal Toledo novi poveljnik španske voijske general Franco n odlikoval z vojnim križem sv. Ferdinanda polkovnika Mescarda, ki je vodil obrambo Alcazarja. Oddelki generala Varelle ki so rešili Toledo, so se napotili že naprej proti Madridu. Zavzeli so več važnejših strategičnih postojank. Toledo bo zdaj najbrž postalo središče vseh nacionalističnih operacij proti Madridu, ker je njegov vojaški položaj in zveze na vse strani, odličen. Ker. se nacionalistični oddelki pripravljajo na odločilni pohod proti Madridu, so sindikalistični odbori, ki zdaj^ vladajo v španski prestolnici, z vso naglico začeli graditi obrambne linije okrog mesta. Nacionalisti so zavzeli včeraj Motrico in Eibar. Včeraj popoldne sta prišla v Sevillo kapitana Hidalgo in Olivero, ki sta se rešila iz obleganega Alcazarja. Sevilla jima je priredila navdušen sprejem z vojaško parado. General Liano je pri paradi čestital. Kapitan Hidalgo je izjavil, da obramba Alcazarja ni imela drugega namena, kakor rešiti Španijo. Množice so obema priredile navdušene manifestacije. Zanimivo je dejstvo, da je vojaški paradi njima na čast prisostvovalo večje število inozemskih konzulov v Sevilli, ki so se prvič v državljanski vojni udeležili kake nacionalistične manifestacije. Talavera, 30. septembra. AA. Havasov poročevalec se je razgovarjal s poročnikom Ravi-nom, ki je branil Alcazar. Izjavil je med drugim, da je bilo v Alcazarju v začetku 1900 duš. Obleganje je trajalo 69 dni. Od branilcev jih je padlo 83. Glede razdeljevanja hrane je vladala med obleganci izredna disciplina. Municije branilcem ni primanjkovalo, ker so imeli na razpolago nad en milijon strelov. Zdravniki so bili izredno požrtvovalni. Mnoge amputacije so izvršili brez narkoze. Lizbona, 30. septembra. »Diano de Lisboa« poroča, da španski nacionalisti pripisujejo velik pomen zavzetju Toleda. Oddelki, ki so pri Toledu, bodo lahko prodrli za nadlajnjih 30 km proti Madridu. List pravi, da vlada v Madridu silno vznemirjenje. Poveljnik Madrida je prosil vlado, da naj ne pušča v Madrid levičarskih beguncev iz Toleda. Velike demonstracije francoskih kmetov v Parizu Francoski kmetje proti vladi T 30. septembra, o. Po 26 urni seji francoske poslanske zbornice in po neskončnih razpravljanjih med zastopniki posamesnlh skupin ▼ ljudski fronti, je bil nazadnje včeraj po deseti uri sprejet zakon o razvrednotenju franka in o omejitvi trgovine z zlatom. Velik govor je imel predsednik vlade Leon Blum ter veliko drugih poslancev. Blum je dokazoval, da razvrednotenja franka, ki je v zvezi s svetovnim gosopodarskim položajem, ne more ustaviti niti padec vlade. Razprave v zbornici so dokazale, da se je socialistična vlada izneverila enemu svojih glavnih gesel, da franka ne bo razvrednotila. Zbornica je sprejela vladni zakon s 350 glasovi proti 221. Težak boj za novi zakon pa se bo vršil še v francoskem senatu, kjer imajo večino radikalni socialisti, ki so, kakor smo videli že pri debati, v poslanski zbornici prišli v ostro nasprotje s socialisti. Radikalno socialistični senatorji predstavljajo v senatu precejšen del francoskih delodajalcev in so že zadnjič hoteli vreči vlado, ko notranji minister ni hotel dati naloga za izpraznitev tovarn, ker so delavci stavkali. Razprava v senatu se je pričela da- nes ofl> 9.30 in nd izključeno, da pride do kalkih presenečenj, vsaj vsi nasprotniki ljudske fronte v Franciji računajo na to, da bodo radikalni socialisti hoteli dobiti epe-t vlado v svoje roke. Odmevi razvrednotenja franka v Franciji so zelo neugodni. Včeraj se je vršila v Parizu velikanska demonstracija, na pariškem živilskem trgu, ki jo je priredil osrednji odbor za varstvo francoskih kmetov. Kmetje zahtevajo, da se dvignejo cene kmečkim pridelkom, zlasti sadju. Če vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi in s posebno uredbo zvišala cen njihovim pridelkom, bodo vsi francoski kmetje v Franciji in v Aliiru stopili v stavko in ne bodo svojih pridelkov več pošiljali na trgu. Ko so kmetje zasedli pariški trg in ogromne dvorane, je prišlo do spopadov s policijo, pri katerih je bilo več kmetov ranjenih, čez sto pa «retiranih. Zdi se, da bodo finančne odredbe francoske vlade, zlasti pa določila, ki favorizirajo delavstvo na račun drugih stanov, rodile splošen odpor francoskega kmečkega prebivalstva proti levičarjem( kar že dolgo oznanjajo desničarske stranke. Najnovejše iz Španije Gibraltar, 30. septembra. AA. Reuter: Včeraj je plul skozi gibraltarsko ožino prevozni parnik nacionalistov v spremstvu ene torpedovke in štirih letal. Izve se, da bo parnik v Ceuti vkrcal 2000 vojakov. Tekom tedna bo prepeljal te vojake na špansko obalo in nato bo sledil napad na Malago 7. 8000 vojaki pehote in konjenice. Podpiralo jih bo močno topništvo. Ta napad bosta podpirali dve uporniški križarki. Havas: Seviljski -radio je včeraj popoldne ob 13.30 objavil, da se med materialom, ki je bil zaplenjen v Toledu, nahaja mnogo vojnega materiala, ki je mehiškega izvora. Vesti iz San Sebastiana potrjujejo, da je umrl princ don Alfonz Karl Bourbonski. V Tolozi se je vršila spominska svečanost za umrlim princem. Mnogo ministrov je iz Madrida odpotovalo v Alicante, da pripravi vse potrebno za selitev v to mesto. Madrid, 30. septembra. AA. Reuter: Razen uspeha na bojišču pri Toledu, je položaj na drugih bojiščih stacionaren. Vladne čete niso mogle držati Toleda, ker so uporniki imeli mnogo močnejše topništvo in letalstvo. Vlada tudi ni dobila pomoči iz Katalonije, na katero je računala. Vlada je sklenila, da se proti smrtnim obsodbam ljudskih sodišč lahko vloži pritožba pri kasači ji. Pokrajina Baskov bo dobila isti avtonomni statut, kakor ga ima Katalonija. Vlada bo verjetno predložila ta zakon parlamentu, ki se sestane dne 1. oktobra. Spet svobodna trgovina v Evropi Pariz, 30. septembra. Poučeni krogi trde, da bosta ministra Eden in Uelbos še ta teden srtaviU, v Ženevi predlog, naj se dosedanji klirinški sistemi ukinejo in uvede zopet svolrndna tr-Roviiin. Pravijo, da pojde predsednik francoske vladt Blun v Ženevo, kjer namerava ta predlog sam zagovarjati. Tožba proti JNS za 307.870 Din Belgrad, 30. septembra, m. Kakor znano, je leta 1933 slavna JRKD, ki se je pozneje na prvem kongresu prekrstila v JNS, priredila več. velikih shodov, na katere so se ljudje vozili brezplačno. Tak shod je bil tudi v Nišu. Tedanji mogotci JNS so izjavili, da se je tega shoda udeležilo nad 200 tisoč ljudi. Za plačan;e potnih listov se je pri generalni direkciji državnih železnic zadolžila za 1 milijon 96.702 Din. JNS je ta dolg v začetku izplačevala tako, da znaša sedaj dolg še 307.870 Din. Ker generalna direkcija do tega denarja ni mogla priti na noben drug način, je državni pravobranitelj bil prisiljen vložiti tožbo proti JNS. Prva razprava je bila včeraj. Na njej so bile v glavnem samo legitimirane stranke. Dan prihodnje razprave še ni določen. ____________ Velik zbor bivše HSS pripravljajo za 11. oktobra v Dubrovniku. Položaj na bojiščih La Coruna, 30. septembra, o. Po vesteh iz glavnega stana, vlada na vseh bojiščih zatišje. Nacionalistična letala so obstreljevala Bilbao, na fronti pri Talaveri in Guadalaru pa so nacionalisti pretrgali vse zveze z Madridom. Prišlo je do manjših spopadov, ki pa niso pomembni. Rdeči so v Bilbau postrelili spet nekaj talcev. V Asturiii drži polkovnik Aranda še zmeraj rdeče nekaj kilometrov od Ovieda. V Bilbau je prebivalstvo zelo vznemirjeno zaradi bombardiranja iz zraka Vodilelji milice niso hoteli sprejeti delegacije mestnega prebivalstva, ki je prosilo, da naj se mesto preda. V Madridu poskuša vlada vf>e-jati red in disciplino v svoje vrste. Ugotovljeno je, da je pri zadnjih bojih padlo tudi nekaj angleških letalcev, ki so bili v službi španske vlade. Med drugimi je padel tudi bivši angleški letalski oficir Grilfith Martin. General Queipo de Liano je objavil po radiu, da so nacionalisti pri Quintani napadli oddelke Kataloncev in jim prizadejali mnogo izgub. General tudi pravi, da je na ozemlju, ki je zasedeno od nacionalistov več tajnih radiopostaj, ki poročajo o uspehih marksistov. Oblastva so podvzela najener-gičnejše korake, da se te postaje najdejo. Tanger, 30. septembra. Zdi se, da je davi prišlo do srditega boja med španskimi vladnimi in uporniškimi ladjami. Baje se je nek vladni rušilec potopil in so njegovo j>osadko rešili na neko francosko ladjo. Novi nemški konzul pri nas Belgrad, 30. septembra. Vodja Reicha,'nemški kancler Hitler je imenoval ing. Franza Neumana, glavnega predstavnika narodno-socialistične stranke za nemške državljane v Jugoslaviji, za generalnega konzula. Ob priliki imenovanja Neumana za gefiefalnega koifzula, je Neumanu poslal brzojavno čestitko med drugimi tudi pruski ministrski predsednik ter državni minister za zrakoplovstvo, armadni general Herman Goring. Snežni viharji ustavljajo promet Sarajevo, 30. septembra, m. Včeraj dopoldne je tu pričel padati sneg. Zaradi velikega snežnega viharja je moralo pristati v Mostarju tudi potniško letalo, ki vzdržuje promet med Dubrovnikom in Belgradom. Letalo ni moglo nadaljevati poleta proti Belgradu ves dan. O velikih snežnih burjah ]>oročajo tudi iz drugih krajev države. Tako je včeraj padal sneg tudi v Ložnici. Zadnji predsednik črnogorske vlade umrl Belgrad, 30. septembra, m. Tu je umrl Lazar Mijuškovič, predsednik zadnje vlade pokojnega črnogorskega kralja Nikite. Mijuškovič je bil leta 1913. imenovan za črnogorskega poslanika v Belgradu, kjer je s pokojnim Pašičem delal na vzpostavitvi personalne unije med Srbijo in f'rno goro. Pred evakuacijo Črne gore je kralj Nikita imenoval Mijuškoviča za predsednika svoje vlade. Moskovski Usti priznavajo po izvirnih poročilih iz Madrida, da je položaj madridske vlade te-žak, ker imajo nacionalisti veliko boljše letalce. Nemški časnikarji potujejo po Bosni in so si ogledali Sarajevo ter Zenico. Za tern odidejo v Dalmacijo in nato v Slovenijo. Stabilizacijski fondi Amerike, Francije in Anglije bodo delovali vzajemno in bodo vlade neprestano v zvezi med seboj v vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega denarja. To je povedal amerikan-ski finančni minister Murgenhau včeraj v Washing-tonu. 27.000 kv. km veleposestev bodo prihodnje leto prisilno parcelirali in razdelili na Poljskem. Skladišče komunistične literature je odkrila včeraj sofijska policija in aretirala večje Število oseb. Dvojna slovesnost v Vzajemni zavarovalnici Afene, 30. septembra, m. Danes zarana so začeli manevri grške mornarice, ki iim pr is o-stvujeta tudi kralj Jurij in predsednik vlade Me-iaksas. Ljubljana, 30. septembra. Danes je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, največji domači zavod te vrste praznovala slavnost, ki pomeni važen mejnik v njenem plodonosnem dedovanju. Škof ljubljanski dr. Gregor Rožman je blijjoslovil novo palačo zavarovalnice, ki stoji poleg dosedanje reprezentativne palače na Miklošičevi cesti. Ob osmih zjutraj je škof dr. Rožman daroval v hišni kapeli sv. mašo, katere se je udeležilo vse zavodovo uradništvo in članstvo načelstva in nad1 zorstva zavarovalnice. Med sv. mašo je dovršeno prepeval pevski zbor, sestavljen iz uradništva pod vodstvom gosp. Mavricija Berganta, Školu sta pri masi asistirala kanonika Sušnik in Stroj. Po maši so se gosti, člani načelstva in nadzorstva in vse uradništvo zbrali v slavnostni zbo-rovalnici, kjer je prevzvišeni opravil obredne molitve za blagoslov nove hiše, nakar je — spremljan od duhovnikov — blagoslovil vse prostore v hiši. Ko je bil blagoslov končan, je predsednik kanonik Sušnik začel slavnostni občni zbor, ki je bil namenjen predvsem počastitvi dveh najzaslužnejših sodelavcev zavoda, gospoda generalnega rav- natelja Pehanija in njegovega pomočnika Jakopiča, ki že od ustanovitve zavoda vsak v svojem področju nesebično delujeta za njega uspeh. Za kanonikom Sušnikom je povzel besedo župan stolnega mesta Ljubljane dr. Adlešič, ki je slavljencema izročil v priznanje njunega dela državni odlikovanji: gospodu generalnemu ravnatelju je pripel na prsa red Sv Save IV. stopnje, gospodu Jakopiču pa zlato kolajno za državljanske zasluge. Zastopnica uradništva je obema slavljencema poklonila kite cvetja. V imenu nanieščenstva je v kremenitem govoru čestital slavljencema gosp. ravnatelj dr. Dermastia. V imenu vodstva zavoda jima je čestital gosp. kanonik Sušnik. Zastopnik tovariških zavarovalnih zavodov gosp. generalni ravnatelj dr. Bole je izrazil čestitke svojemu sotovarišu in gosp. Jakopiču. Govoril je prisrčne čestitke tudi vladni zastopnik, ki stalno nadzira delo Vzajemne zavarovalnice. Oba slavljenca sta bila deležna navdušenih ovacij uradništva, vodstva in navzočih gostov. Zavodu, ki tako vzgledno vrši svojo veliko nalogo in odlikovanima delavcema, ki sodelujeta pri zavodu že od njegove ustanovitve, tudi mi izrekamo iskrene čestitke. Vesti od 30. sept. Visokega komisarja v Palestini bo lahko po potrebi zamenjal, odnosno njegovo oblast prevzel poveljnik angleških čet v Palestini general Dill. Tako je sklenila angleška vlada včeraj. Za Božo Maksimoviča se zavzema v daljši meditaciji današnje »Jutro«. Menda mu je hudo, ker ne bodo občinskih volitev v Sloveniji delali ne srbski, ne jugoslovenarski batinaši, katerim je bil Maksimovič najlepši vzor. Bolj zanimivo bo, če bo »Jutro« kaj pisalo o Pribičevičevih testamentih in njihovih posledicah v Sloveniji. Bivši španski kralj Alfonz XIII. se mudi v Milanu in obiskuje muzeje. Za mir ali za vojno z Japonsko se mora odločiti Kitajska, tak je njen današnji položaj, je včeraj izjavil japonski poslanik v Londonu. Judovski nacionalisti so zmagali pri nedeljskih občinskih volitvah v poljskem industrijskem središču Lodzu Dobili so 41 mandatov od 72. Sovjetska vlada se seli v Sibirijo v mesto Omsk po sklepu Sveta ljudskih komisarjev, ker bi Moskva bila v primeru vojne preveč izpostavljena letalskim napadom. Tako ve povedati italijansko časopisje, ki prinaša o tem zelo alarmantne vesti. Angleška je likvidirala Abesinijo, tako je splošno mnenje po odpravi angleškega konzulata v Bo-reju, ki ga je treba smatrati kot dokaz za izboljšanje italijansko angleških odnošajev. Velike nočne zračne vaje je avstrijska armada priredila predsinočnjim nad Grazem, danes pa bodo take vaje nad Bruckom in Leobnom, središči avstrijske železne industrije. Dr. Goebbels se je vrnil včeraj ob 19. v Berlin. Pred odhodom iz Sten je dejal, da mora Nemčija zbrati okoli sebe vse, ki jim je kaj za obrambo civilizacije. Čez tisoč odlikovanj je italijanski podkralj Grazziani ob proslavi konca dežja v Addis Abebi podelil črnim vojakom, ki so se borili na abesinskih bojiščih. Dobili so tudi velike denarne nagrade. 100.000 gledalcev na startu se je zbralo včeraj pod večer, ko je iz Portsmoutha odletelo devet letal, ki tekmujejo za nagrado 10.000 funtov na progi do Johannesburga, v Južni Afriki. Ameriški admiral William Seems, poveljnik ameriškega brodovja med svetovno vojno v evropskih vodah je umrl včeraj v Newyorku. Mednarodna konferenca za delavsko zavarovanje je včeraj začela zborovati v Pragi. Kot jugoslovanska zastopnika sta v Pragi neki g. Bauer in Glaser. Bivši italijanski zun. minister Suvich je bil včeraj sprejet pri Mussoliniju za slovo, preden odide za poslanika v Wishington. Velik italijanski potniški avijon družbe Ala Littoria si je včeraj zrušil s sedem potniki v severnoafriški luki Bengazi. Odpovedal mu je motor, pri spuščanju je zadel ob jambor nekega parnika in se vnel. Vseh sedem potnikov je mrtvih. 80 mrtvih in 500 ranjenih kandetov je bilo pri obleganju toledskega Alcazarja, kakor poročajo uradno iz Burgosa. Seton Watson, glasoviti angleški časnikar se mudi v Zagrebu in je sprejel razne prvake Pribiče-vičeve in Radičeve stranke. 30.000 vagonov lesa bo dobavila po posebnem sporazumu Avstrija italijanski armadi. Prvaki JNS so prišli na kratko jesensko letovanje v Dubrovnik. Med njimi je tudi duša mlade JNS dr. Alberi Kramar. Dubrovnik jih je docela ignoriral, kakor pišejo hrvatski listi. 15. mednarodni kiruriki kongres se je včeraj dopoldne pričel v Belgradu. Tretjo letalsko divizijo bo 15. oktobra osnovala Italija. Njeno središče bo v Bologni. Poljska zahteva kolonije, da bi lahko preskrbela previšek svojega prebivalstva. Za to se zavzemajo tudi italijanski listi. Petrolejski sporazum glede Sahalina in izkoriščanje petrolejskih vrelcev bodo na tem polotoku podpisali Rusi in Japonci oktobra. Državni podtajnik Vatikana kardinal Pacelli od|X)tuje 1. oktobra s parnikom »Conte di Savoia« v New York. 15.230 m visoko se je dvignilo angleško j>o-sebno letalo za višinske polete in je tako za 400 m prekosilo dosedanji svetovni rekord v višini. 3500 japonskih vojakov je do zdaj izkrcalo japonsko brodovje v Sanhaju. Arabski kralji pozivajo palestinske Arabce, naj se spametujejo in se sporazumejo z Angleži. 1000 tihotapcev mamil je aretirala ameriška policija. Visokega komisarja za Gdansk bo ZN odpoklicala, da bi dosegel pomirjenie z Nemčijo, ker sedanji komisar Lester ni v dobrih odnošajih z nemško vlado. Radeka so aretirali zaradi zvez s Trockim. Ra-dek je bil voditelj sovjetskega časnikarstva in glavni urednik »Izvestij«. Prepoved izvoza zlata iz Francije je stopila v veljavo z včerajšnjo objavo v listih. Karlistični kanidat za španski prestol, princ Alfonzo Carlos Bourbonski je včeraj zjutraj na Dunaju umrl zaradi ran, ki jih je dobil pri avtomobilski netsreči. Ugled boljševikov pada, pišejo po govoru Li-tvinova v 2en«vi evropski listi. Uredbo o kmetijskih zbornicah, odnosno končni načrt so izdelali v belgrajskem kmetijskem ministrstvu in jo bo ministrski svet prihodnji teden odobril. Pet novih podmornic je zdaj v delu v londonskih ladjedelnicah. 100 rudarjev je zasulo v premogovniku Niluri- ’ patriu v Indiji. Utrgal se je zemeljski plaz. S koso prebodel očeta Pretresljiva družinska žaloigra pred sodniki Maribor, 30. septembra. Pred senatom treh sodnikov se je danes odigravalo zadnje dejanje žaloigre, ki se je razvijala na domačiji posestnika Janžekoviča Jožefa v Kukavi pri Juršincih že dolgo let. Pred sodniki se je zagovarjal Anton Janžekovič, 33 letni sin pokojnega Jožefa Janžekoviča, obtožen, da je dne 9. Avgusta na svojem domu usmrtil svojega očeta, katerega je prebodel s koso skozi prsi ter mu prerezal srce. Kakor pravi obtožnica, se je odigravalo dejanje takole: Dne 9. avgusta je bila vsa. Janžekovi čeva družina pri Sv. Lovrencu pri dopoldanski sveti maši. Po maši so bili v gostilni, kjer so popili tri litre vina, od tega pa je spil pokojni Jožef Jan-ženkovič sam polovico. Podali so se nato domov in k obedu, po katerem 60 se podali k počitku. Kmalu pa je začel Jožef Janžekovič razsajati, da mu sin Anton samo lenobo pase, da še živine ni nakrmil itd. Ko mu je žena Terezija omenila, da je živina že nakrmljena, se je zakadil v njo ter jo pretepel, češ da mu samo sina zagovarja. Na očetovo zahtevo je sin Anton začel klepati koso, njegova žena Marija je pa pobirala slive, ki jih je otresal stari Janžekovič. Stari se je še nadalje jezil na sina, ker mu pa ta ni odgovarjal, ga je to očividno razjezilo, da je nenadoma navalil nanj, ga nekajkrat udaril po obrazu ter inu zbil koso z rok. Ker je sinova žena prosila tasta, naj ji pusti moža na miru, je začel stari zmerjati snaho ter jo preganjati. Takrat je sin v strahu za svojo ženo zagrabil za koso, pohitel za očetom ter mu zaril ostrino v hrbet s tako silo, da je pogledala konica na prsih iz telesa. S presekanim srcem se je zgrudil oče mrtev na tla. Pred sodniki se brani sin s silobranom. Pravi, da je oče pri begu za sinaho segel z roko v žep v n.am®nu> da potegne nož. V strahu za življenje svoje žene je zgrabil za prvi predmet, ki ga je imel pri rokah in to je bila kosa, ki jo je pognal °četu v hrbet. Dve priči — žena pokojnika 'I ere-zija in sinaha Marija potrjujeta zagovor obtoženca. Zatrjujeta, da je imel pokojnik v rokah že odprt nož, ko ga je sin dohitel s koso. Obtožnica zavrača te zagovore kot neutemeljene. Pretresljivo pa je pričevanje pokojnikove žene Terezije. Ta prikazuje življenje s svojim pokojnim možem kot pravo mu-čeništvo. Bila je že neštetokrat pretepena in zlo-stavljena, enkrat ji je mož pri pretepanju zdrobil roko ter bil radi tega obsojen na 15 mesecev ječe. Ker ie prosila sodnike, da bi mu kazen zmanjšali, je bil res sojen samo pogojno. V zahvalo pa jo je hotel na vožnji domov vreči z vagona pod kolesa vlaka. To svoje pričevanje je Terezija Janžekovič poslala tudi že branilcu obtoženca odvetniku dr. Pichlerju v obliki pisma, katerega je zagovornik pred sodniki prečital. Razprava se v času našega poročila še vrši. Predrznemu tatu je izpodletelo Celje, 29. septembra. Po Celju se je klatil nekaj dni 23 letni posestniški sin Vinko iz Leskovca pri Krškem. Fant je sicer brez stalnega bivališča in je menda v zadnjem času njegov glavni poklic prosjačenje in nadlegovanje ljudi. Do tuje lastnine niuia preveč spoštovanja in vzame, kar mu najbolj prija in kjer se mu nudi prilika. Koliko časa je prosjačil in kradel po Celju ter koliko škode je naredil, za sedaj še ni znano. Primera, ki ju je danes odkrila oblast, menda nista osamljena. Danes dopoldne se je nenadoma pojavil na policiji naš Vinko in prosil, oziroma zahteval, naj mu izdajo potrdilo, da sta suknjič in dvojo hlač, ki ju je imel pri sebi, njegova last, da bo potem ; lahko vse skupaj prodal v starini. Na policiji pa kljub njegovemu odločnemu nastopu, ki l>i sicer premotil vsakega drugega človeka, niso verjeli in so mu začeli izpraševati vest. Možakar je povedal, da se je namenil z obleko k starinarju, da jo proda, ker potrebuje denarja, toda v starini so zahtevali od njega potrdilo, da je obleka res njegova last. Ko pa je policijski agent Vinka ravno izpraševal to in ono, sluteč, da gre za navadno tatvino, so se odprla na stražnici vrata in je vstopila neka gospa in naznanila policiji, da ji je ne- kdo ukradel z dvorišča 3 kose moževe obleke. Na svoje veliko presenečenje je gospa takoj ugotovila, da se obleka njenega moža nahaja že na policiji. Gospa je namreč takoj spoznala obleko svojega moža, ugotovila je pa tudi, da je prav ta možakar, ki se je takrat nahajal na policiji, bil v isti hiši na Bregu. Samo po sebi se razume, da so odličnega gosta pridržali na policiji in mu začeli še nadalje izpraševati vest. Med izpraševanjem je Vinko tudi |>ovedal, da ima spravljene, svoje stvari v neki gostilni v Gosposki ulici, od kjer je kmalu nato stražnik res prinesel nekaj obleke in perila. Če so vse le reči res Vinkova last, se še ne ve. Pač je pa fant povedal, da je spravil v nekem drugem lokalu tudi v Gosposki ulici zimski površnik. Res je stražnik iz tega lokala prinesel lep zimski površnik, ki je bil v nedeljo dopoldne ukraden profesorju Kovačiču iz predsobe njegovega stanovanja v Prešernovi ulici. Vinko je plašč zastavil v omenjenem lokalu za BO din z izgovorom, da mora domov na očetov po- greb in da bo plašč dvignil v sredo. Vinko sicer kljub tako jasnim dokazom vse tatvine taji, kar mu pa ne bo prav nič pomagalo. Bil je pridržan v policijskih zaporih, od tu bo pa romal v sodnijske zapore. Mariborski gozdovniki so zborovali Maribor, 29. septembra. V nedeljo 27. t. m. se je sestala mladina mariborskega gozdovniškega rodu. Med njimi je bilo sicer precej odraslih, ali po vsem je bilo videti, da tudi tem ne manjka prav nič, kar bi ne krilo širšega pojma — mladina. Zbrali so se krog svojega staroste gosp. dr. V. Marina in glavarja goep. Fr. Klojčnika. Mnogo hvale vrednega je bilo slišati o njihovem preteklem delu in mnogo zdravih misli o bodočem delu. Žalibog so morali ugotoviti, da je kljub idealnim smotrom iu lepemu širjenju organizacije, mnogo nezaupanja od strani merodajnih. Glavar je odločno poudarjal: »Vzgojiti hočemo dobre ljudi, koristne člane človeške družbe in dobre državljane.« Gozdovništvo išče svoje ideale v prirodi. V prirodi in v družbi t. j. na sestankih, izletih, potovanjih in na taborih, naj oblikuje in oplaja mladina svoje duše. V opazovanju, udejstvovanju in doživljanju v prirodi črpa mladina moči in sposobnosti samostojnega dela in vzgaja zaVest odgovornosti napram sebi in družbi. Ce se tu toliko poudarja prirodnost, s tem ni mišljena primitivnost. To naši ljudje radi zamenjajo in tako ni čudno, da pride često do zbadljivk: Glej jih Indijance, po dimu smrdeče divjake! Drugi kulturni narodi take in slične mladinske organizacije mnogo višje cenijo Kdo bo zanikal dejstvo, da so ravno v prirodi religiozna čuvstva najmočnejša? Ljubezen do zdrave prirode lahko reši mladino okuženih in zamazanih jx>ti pokvarjene družbe. Zavedati se je tudi treba, da je prirodnost istovetna z zdravim in lepim, z resnico in prostostjo, z dobrim in pravičnim. I. Cankar bi nevednežein obrnil hrbet: »Kadar zasije kje slučajno žarek svetle idealnosti, žarek čiste duše — kakor smehljaj na spečih ustih — tedaj se dvignejo glave korektnih fijistejcev - vzdigne se vsa naša tradicionalna za-bitos, vzdignejo se hripavi glasi od vseh zeleno cvetočih (»krajin slovenskega nazadnjaštva, in ubita je še komaj porojena slobodna beseda.« Starosta gosp. dr. V. Marin je poslal v imenu gozdovnikov vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in ministru za telesno vzgojo gosp. dr. Rogiču. V ganljivih besedah se je spomnil pokojnih vzornih članov Egona Lettnerja in Save Domiclja, ki so ju iztrgale planine iz njihove srede. Nadaljuje njegove spodbujajoče besede in jx>-ročilo o napredovanju dela za letno in smučarsko gozdovniško kočo na Pohorju so sprejeli navzoči s pritrjevalnim mrmranjem, kakor je ob takih prilikah njihova lepa navada. Glavar gosp. Klojonik je poročal o delu rodu v preteklem letu. Obljubil je, da bo skušal tudi v bodoče, če mu bodo le šli mariborski industrijci bolj na roko, -pritegniti čim več delavske mladine na gozdovniški letni tabor. Letos je stal tabor pod prekrasno Martuljkovo skupino. Gozdovniki imajo tudi svoj list »Plamen«, ki odgovarja svoji nalogi. Iz poročil ostalih odbornikov je razvidno, da. so mariborski gozdovniki silno agilni. 164 sestankov so imeli, 27 izletov in 9 predavanj. Knjižničarka se je pojavila s številko 171. Po volitvah so si gozdovniki izvolili zoj>et stari odbor s starosto gosp. dr. Alarinom. pod-starosto gosp. prof. Karbom in glavarjem gosp. Klojčnikom na čelu. Za prihodnje leto so si sestavili bogat program, predvsem na vzgojnem po-Iju. Važna je ona točka, ki zahteva več zanimanja za narodne vrednote, za narodno pesem, ornamentiko, igre in narodni ples. Dobri mladini želimo pri njihovem delu bogatih sadov. An. Treznostni dan v Mariboru Maribor, 28. septembra. Včeraj je Družba treznosti, ki jo je ustanovil že A. M. Slomšek, priredila treznostni dan. Dopoldne so bile po vseh cerkvah slovesnosti z govori o treznosti. Ob 11. pa se je vršilo v dvorani na Aleksandrovi cesti nad vse dobro obiskano zborovanje. Zborovanja so se med drugimi udeležili stolni dekan dr. Cukala kot zastopnik škofa dr. Tomažiča, podžupan Fr. Žebot, ravnatelj v pok. dr. Tominšek in starešina okrajnega sodišča dr. Lovrenčič. Hvalevredno je bilo, da se je zborovanja v velikem številu udeležila mladina, organizirana v naših prosvetnih in verskih organizacijah. Dr. Cukala je v škofovem imenu pozdravil zborovanje. Prof. bogoslovja dr. Janžekovič je nato namesto prelata dr. Kovačiča prečital referat »Slomšek in treznost«. V referatu je bilo prikazano zlo alkoholizma ter njegove pogubne posledice v verskem, nravnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Drugi referat je imel dr. J. Meško, ki je govoril o vzrokih pijančevanja in nenravnosti. Njegovo predavanje je izzvenelo v zahtevo, da treba vzgojo za treznost graditi na nadnaravnih temeljih in omogočiti delovnemu sloju, ki je najbolj zapadel pijančevanju, da pride do zadostnega kruha, da ne bo iskal več utehe v pijači in nenravnosti. Na koncu zborovanja so sprejeli resolucijo, ki zahteva poživitev dela za treznost. Svatje brez ženina in neveste Ljubljana, 29. septembra. Pravim: >Kaj takega se ne primeri vsak dan!« Dostikrat se nevesta tik pred poroko skuja in pobegne. Tudi ženina primejo hude muhe in pu-, sti svojo izvoljeno nevesto na cedilu. Take tragi-1 komedije pa še ni zapisala poročna kronika mile naše ožjfe domovine, kakor je bila v nedeljo. Tam v Želimlju je bila napovedana poroka. Zastaven barjanski fant in brhko kmečko dekle izpod Kureščeka naj bi se poročila. Vse naj bi se izvršilo na skromen način, brez večjih ceremonij. Svatje in vabljeni gostje so bili že zbrani v cerkvi. Prišel je tudi duhovnik, da bi opravil cerkveno poročno opravilo. Ženina od nikoder! O nevesti ne duha ne sluha! Povsod so ju iskali. Zaman. Po dogovorjenem načrtu bi se imela vršiti po poroki v neki hiši na Ižanski cesti, predno bi fant pri peljal na dom mlado ženko, dobra gostija. Vse je bilo pripravljeno, spečeno in skuhano. A obeh od nikoder. Na goste sta celo čakala dva s cvetjem okrašena ^avtomobila. Kam sta ženin in nevesta bila izginila, je še uganka, ki je še niso radovedne barjanske mlekarice razrešile. Dejstvo je, da sta se ženin in nogledu. Uredba o razdoEžitvi kmetov ne dopušča odpisov v breme vla$atel|ev Ker se širijo o novi uredbi o kmečki zaščiti neosnovane govorice, opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani na to, da ne grozi vlagateljem denarnih zavodov niti najmanjša nevarnost niti delnega odpisovanja vlog, ker bodo vsi denarni zavodi, ki bodo odpisali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države odškodnino za vse odpise, za katere ne bi zadostovale njihove rezerve in pri bankah še polovica delniške glavnice. Zato nova uredba o kmečki zaščiti sploh ne dopušča niti najmanjšega odpisa v breme vlagateljev. Volitve v zbornico TO! Ljubljana, 30. septembra. Prve priprave za volitve v ta gospodarski parlament so končane Sestavljeni so povsod volilni imeniki za vse štiri skupine odnosno odseke. Imenike so z največjo naglico sestavila razna združenja v trgovski, obrtniški in gostinski skupini. Zaradi površne evidence članov so bili mnoga volilni upravičenci že uradoma črtani iz imenikov, tako je bilo v Ljubljani črtanih okoli 200 vpisanih volilcev. Ljubljana šteje vseh volilnih upravičencev 3428, od katerih odpade na: industrijski odsek 76, trgovinski 1381, obrtniški 1615 in gostinski 356. Volilni upravičenci obrtniškega odseka se razdele na posamezne stroke takole: brivci 90, čevljarji 184, dimnikarji 15, elektrotehniki 23, fotografi 33, pooblaščeni graditelji 33, grafična podjetja 5, kamnoseki 5, klepar ji itd. 46, ključavničarji 43, klobučarji 5, knjigovezi itd. 15, konja-ška stroka 0, kovinska stroka 48, krojaška stroka 370, krovski mojstri 7, mesarji 138, mizarji 83, peki 65, pletilci 42, sedlarji 21, slaščičarji 19, sobo-in črkoslikarji 57, sodavičarji 6, steklarji 11, la-pefniki 22, tesarji 12, urarji 34, vrtnarji 14, zidarji 17 in razne stroke 152. Nastopila je sedaj doba reklamacijskega postopanja, ki bo trajalo do 13. oktobra, nato se prično prijave kandidatnih lis.t. Smrtna nesreča Celje, 29. septembra. V nedeljo zvečer je na cesti pri Braslovčah 28 letni hlapec Franc Podbregar, ki se je vozil s kolesom v temi brez luči, trčil v neki voz in zadel s trebuhom v oje. Sunek je bil tako močan, da so Podbregarju počila čreva. V ponedeljek so težko ponesrečenega Podbregarja pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je pa v noči od 28. na 29. septembra o polnoči umrl. V bolnišnici jo povedal, da je kriv nesreče sam. Požar v Čentibi Dol. Lendava, 29. septembra. V Čentibi pri Dolnji Lendavi je v nedeljo zjutraj, t. j, 27. 6eptemibra, naenkrat goisrt dira objel lične zidanice v č«itibških goricah. Goreti je začelo nenadoma im ogenj je objel tri zidanice, ki so bile v neposredni bližini. Zgorele so vse tri do tal. V spodnji zidanici so režiji polne sode vina in deset steklenic žganja. V zgornji zidanici ni bilo ničesar drugega kot le dva prazna 6oda. Gasiti s« gasilci iz Čentibe in Doline in so se izkazali 6 svojim delom res požrtvovalne. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. Delavci se vračajo na delo Dol. Lendava, 29. septembra. Kakor je znano, je trajala stavka stavbnih delavcev celih pet tednov. Po doseženem sporazumu med delodajalci in delavci dne 28. septembra, so bili naširočni delavci iz Lendave, Dugoveških goric in iz drugih krajev brzojavno poklicani na delo v Zagreb, kjer so z delom pričeli 29. t. m. Delavci so sorazmerno dobro plačani. Povprečni zaslužek na uro znaša 8 Din. Pri tem pa moramo pripomniti, da je to delo zelo naporno, če recimo morajo štirje delavci - zidarji napraviti 22 m šrjko stavbo, 15 m dolgo in večjo višino v 16 in pol dneh. Grozdje gnije in odpada Dol. Lendava, 29. septembra. Po lepem in toplem vremenu ie nastal naenkrat močan vremenski preobrat. Nalivi so precej škode povzročili po lendavskih in dugoreških goricah. Pokati je začelo cepljeno grozdje, šmarnica in črnine pa odpadati. Vinogradniki trde, da bo letos slaba trgatev. Nekatere gorice so glede količine in kaikovosli groosdja precej enaki z lanskem, ponekod pa bo pridelek daleč pod potAvioi > lanskega pridelka. Veliko škodo delajo tudi Škorcr, 'ki se v velikih jatah pode nad goricami in odnašajo ter odtrosajjo grozdje. Treba bi bilo škvorce malo razredčiti. nrfu ivor Občinske volitve v drinski banovini 8. novembra Sarajevo, 30. septembra, m. Ban drinske banovine je po pooblastilu notranjega ministra razpisal občinske volitve za drinsko banovino za dan 8. novembra t. I. Pokojninsko zavarovanje časnikarjev Belgrad, 30. septembra, m. Včeraj je sprejel minister brez listnice dr. Miha Krek člane Osrednje uprave Jugoslovanskega časnikarskega združenja, ki so predočili gosp. ministru želje časnikarskega stanu, posebno glede razširjenja pokojninskega zavarovanja časnikarjev za vso državo in pa sodelovanje države pri tem zavarovanju. Nadalje so ga zainteresirali tudi za druge težnje svojega stanu. Ureditev jelenskega klanca /ežica, 30. septembra. Znane so tudi kritike avtomobilistov ter tudi voznikov zoper nesodobni, nerodni, stari kameniti most pod ježenskim klancem, znan med domačini pod imenom »mostek«. Tu se ie pripetilo že nekaj nesreč, čudno pa je, da le-teh ni bilo celo več. »Mostek« stoji tik pod klancem, je ozek ter z ostalo cesto ni v isti črti. Ovinek je podoben onemu pod medenskim klancem na Gorenjski cesti. Niti s spodnje strani proti Ljubljani, niti s klanca nizdol ni zadostnega pregleda. Zaradi tega bo velikemu prometu, ki gre skozi Ježico, brez dvoma v veliko korist, ko bo ta nerodna prometna ovira zginila. Kakor kaže, se bo to v resnici prav kmalu zgodilo. Načrti so pripravljeni, krediti deloma že odobreni. Prestavitev, oziroma uravnava ježenskega klanca ter zgradba novega betonskega mostu namesto sedanjega >mostka« na Ježici se bo izvršila v zvezi z ostalimi cestnimi deli na progi Ljubljana—Želodnik. Ban dr. Natlačen je odobril kredit 20.000 dinarjev za izdelavo podrobnih načrtov za ureditev modernega sodobnega cestišča na tem delu ceste. Seveda ni pričakovati, da se bo to cestišče v vsej dolžini 17 km gradilo takoj- pač na bo banska uprava brez dvoma poskušala ta clela uvrstiti v bodoči cestni gradbeni program. Zveddi smo, da bi bilo potrebno samo za zgraditev ceste Ljubljana —črnuški most na Savi okroglo 4 milijone dinarjev. Skoraj gotovo pa je, da se bo že prihodnje leto uravnal ježenski klanec pri »Florjančku# ter bo zgrajen pod klancem nov širok betonski moet. Priložena skica nam lepo prikazuje to delo. Cesta bo popravljena v dolžini 300 metrov. Deloma bo klanec tudi ublažen s tem, da bo v zgornjem delu nivo znižan, v spodnjem delu pa zvišan. Ob vsej dolžini popravljene ceste se bo zgradil tudi na vsaki strani hodnik v širini poldrugega metra. Za izvršitev tega dela je državni erar že kupil od posestnika Urbanca (Totarja) njegovo hišo za 56.000 Din. Kupnina je 6 strani državnega erarja že odobrena, kredit za izplačilo že odobren Ta hiša bo vsa podrta. Enako bo podrta njegova lesena shramba na dvorišču ter sosedna pralnica posestnika Kunstlja (Mihovca). Odstranjen bo tudi sedanji odvodni kanal pri rlorjančkovemu kegljišču. Dalje bo v celoti odstranjena vrtna ograja pred sedanjo občinsko pisarno na Ježici. Deloma bo odstranjena tudi ograja pred lincovo hišo ter ona pred Končančovo hišo. Sedanji »mostek* bo podrt, novi most pa bo zgrajen približno 11 metrov proč od sedanjega. Ko bo vse to urejeno, bo cesta in klanec pregledna skozi od Aleša pa do vrha sedanjega klanca. Medtem, ko bo ta dela izvršila država sama, bo Jezenska občina poskrbela za kanalizacijo tega dela občine. Tudi za to kanalizacijo so vsi načrti že narejeni ter preskrbljen kredit. Kanalizacija bi se bila imela izvršiti že letošnje poletje, pa je bila odložena samo zaradi tega, ker je medtem državni erar pričel s pripravljalnimi deli za popravilo omenjenega dela ceste. O regulaciji državne ceste na Črnučah bomo poročali prihodnjič. ,M >• ■'v-v-fc' - UCCfl. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 30. septembra: Hieronim, cer. .•n. Jutri, četrtek, 1. oktobra: Rcmigii. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-cesta 6; mgr. Hočevar, Celovška Cesta 62 Oartus, Moste. * v Belgrad, na Oplenac, kraljev grob, brzo-vlak 9. oktobra Rim—Neapelj, 12 ckni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke—Padova, avto, 10. do 13. oktobra. Nedeljjski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst. Pojasnila poš*!je zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol~ fova 1. Jutri, v četrtek, dne 1. oktobra, se bere ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem maša-zadušnica za slovenskega koroškega pevca Rilio H a b i n a , člana prosvetnega društva »Zvezde« v Hodišah ob Vrbskem jezeru, ki je bil dne 13. septembra na potu s slovenske pevske prireditve blizu škofic' na Koroškem zverinsko umorjen, ker je bil pošten in zaveden Slovenec. Pridite, da dostojno počastimo spomin slovenskega mučenika in da prosimo Boga, da podeli našim bratom na Koroškem moči, da vzdr/e v svojem boju za slovenski jezik in čast Gospe svete. Korošci. Znanje Esperanta nadomešča učenje težkih živih jezikov. Tečaj za začetnike se bo pričel v petek 2. oktobra ob 20. v lokalu »Kluba esperantistov« na Cankarjevem nabrežju 7/1. Učnina nizka, tečaj dvakrat tedenskq. Otvoritev III. drž. realne gimnazije preložena. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo 18. oktobra ob 10., blagoslovitev poslopja ob 11. Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek 19. oktobra ob 8. Prvošolci naj pridejo ob 15. Ravnateljstvo bo od 8. oktobra poslovalo v novem šolskem poslopju. Telefon 34-80. Petkov koncert, s kateTim bi bila otvorjena mala Filharmonična dvorana, se je moral preložiti na ponedeljek, 12. t. m., ker je Slovenski vokalni kvintet zaradi bolezni enega svojih članov zadržan in ne more sodelovati. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske nastopi na svojem prvem koncerlu v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 20. uri v veliki Filharmonična dvorani skupno s simfoničnim orkestrom ljubljanske Filharmonije. Izvedba Lisztovega oratorija Kristus je tako skupna prireditev naše Glasbene Matice in ljubljanske Filharmonije. Kot solisti nastopijo: gdč. Zupevčeva, ga. Strukelj-Ver-bičeva, g. Anton Drmota, g. Aleksander Kolacio in g. Tone Petrovčič. Oratorij Kristus jc eno naj-večjih in najpomembnejših del znamenitega pianista in skladatelja Frana Liszta, pa tudi eno najboljših del svetovne oratorijske literature. To delo se ob tej priliki prvič javno izvaja v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Starše, ki so zapisali svoje otroke v glasbenic otnoški' vrtec šole Glasbene Matice, pa tudi druge, ki se zanimajo za ta pouk, prosimo in vahimo, da pridejo danes ob pol 5. uri popoldne Vi Glasbeno Matico na sobo št. 6 poslopja v Vegovi ulici k važnemu razgovoru zaradi določitve urnika in drugih podrobnosti. Uprava cestne železnice sporoča, da bo od 1. oktobra t. I. promet na progi št. Vid—šiška— Ljubljana podaljšan od kavarne Evrope do konca Gradišča. Vozovi na tei progi bodo vozili iz St. Vida in šiške direktno do Gradišča in obratno. Postajališče za progo proti šiški in Št. Vidu bo v Gradišču pred pekarno Vidmar. Tudi promet na krožni bo spremenjen, in sicer tako, da bo vozilo 5 voz stalno v smeri od vojne bolnice mimo magistrata, glavnega kolodvora, po Jegličevi cesti proti vojni bolnišnici, trije vozovi pa bodo voziti po krožni progi v obratni smeri, t. j. Hrvat-ski trg — Jegličeva cesta, mimo glavnega kolodvora in magistrata na Hrvatski trg. 0 zgodovinskem mestu Ptuju, rimskih izkopaninah, posebnostih ler lepi vinorodni okolici, znamenitih Halozah, ho predaval v četrtek dno 1. oktobra ob 2 v prostorih direkcije državnih železnic v Ljubljani strokovni učitelj Fran Dostal. Vstopnine nil Izlet v Ptuj in Haloze organizira združenje žel. uradnikov dne 4. oktobra, v nedeljo, pod vodstvom banovinskega konservatorja dr. Frana Steleta. Prijave in informacije pri Putniku ali Združenju žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska 43, do 1. oktobra l. I Udeležba za vsakogar ter priporočamo to predavanje in izlet. Repertoar Narodnega gledaliiča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, SO. septembra: Za norodov blagor. — Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 30. septembra: Matija Gubec. Premierski abonma. Radio Programi Radio Ljubljana (nMčtreno’teUah)Pt0mbinaJ-HTVsc ul°Kored — 22.30 Oi.tre 6oi<>, gosp. Emil Mct,stolH«. Drugi program^ Sreda, 30. septembra. Belffrad I.: 13.50 Radijski orkester. — 20.30 H umor intimni Časopis. — 21.30 Lahka fflasba. — 22 Kavarniška godba. — Bclprad //..•'20 Banja Llidža (Bralovič). - Zagreb: 20 Violina. -• 20.30 Prenos to Ljubljane — 22.05 Plesna glasba. - Dunaj: 19.f>5 Rihard Strava oj>era «Elektra«. — 21.45 Radijski orkester. — 23.20 Sram (J. — 20 Fleischmannov a ijfra «Palno6no sonce«. — 22.10 Operni orkester. — 23.30 ' Plesne ploSče. — Trat-Milan: 17.15 Plesna glasba. - I 30.M) Pihala. - 22 Violina, nato plesna glasba. — Rim —Bari: 17.15 Pestra glasba. — 20.40 Orkestralni koncert. — 22 Popevke. — 22.30 Plesna glasba. — Vrana: 19.50 Vojaška godba. — 20.JK) «Veseljak iv. Prage* (gletlalifik.i i večer). — 22.15 Stare vokaJne s-kladbe. — Bratislava: j 20 Radijski orkester. — 20.35 Igra. — 21.30 Stančakove 6kladbe. — 22.30 Lah S a glasba. — Varšava: 20 Plošče. — 21 O hop im ov e skladbe. — 21.30 Sc h n man o v klavirski kvartet. — 22.15 Veseli prenos iz Lvova. — 28 Plesne plošče. — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije. — Planica pred novo sezono Ljubljana, 30. septembra. Pred petimi dnevi je prinesel dunajski »Sport-tagblatt« poročilo — po njem so ga povzeli tudi naši listi — da je avstrijska smučarska zveza sklenila, da ne dopušča na svojih tleh skokov preko 80 ni. V zvezi s tem poročilom in spričo pred-sloječe zimskošportne sezone, posebno pa z ozirom na sklepe zadnjega kongresa mednarodne smučarske zveze, ki je zasedala v Ga-Pa, se je zopet poživilo zanimanje za usodo največje skakalnice na svetu — za Planico. Kako smo propadli na kongresu v Ga-Pa Planica je bila že ves čas od svojega obstoja predmet zanimanja vse svetovne športne javnosii. Nad uspehi prvega leta so Norvežani, dotedaj nedosegljivi mojstri skakanja, obstrmeli. Že naslednje leto se je pojavila tendenca, ki je šla za teni, da se Planica prepove. Ko se to ni posrečilo, so pripravili sovražniki Planice za tretje leto predlog, ki naj prepoveduje skoke preko 80 m. Prvič se je pojavil v smučarskem športu predlog, da naj prestopki proti pravilom Fi6e potegnejo za seboj tudi sankcije. To naj bi veljalo le za smučarske skoke. Sankcije naj bi bile v tem, da naj bi bili diskvalificirane i Zveze i tekmovalci i prireditelji, ki imajo opravka s prireditvami na nedovoljenih skakalnicah. Nedovoljene skakalnice naj bi bile vse one, kjer znaša maksimum možnega skoka 80 m. Na ta predlog je vstal naš delegat g. dr. Hadži ter razlagal, da je ta predlog za Jugoslavijo nesprejemljiv. Dokazoval je, da so skoki možni tudi preko 80 m, če so skakalnice pravilno zgrajene in je predlagal, naj se radi tega maksimum dovoljenih skokov zviša. Nato je vstal angleški delegat in vprašal predsednika, ali velja lo določilo samo za Fisine skakalnice (to je za vse tiste, na katerih se izvajajo Fis-tekme) ali splošno za vse skakalnice. Predsednik je odgovoril: če bo kongres predlog sprejel, bo veljalo določilo za vse skakalnice. K besedi se je nato oglasil češki delegat in izjavil, da kongres ni po njegovem mnenju pristojen za tozadevno razpravo, marveč naj o teni odloča strokovna komisija Fise za gradnio skakalnic. Na podlagi te izjave češkega delegata je dr. Hadži svoj predlog umakni 1. Kongresu je prisostvoval tudi član strokovne komisije za gradnjo skakalnic Švicar ing. Strau-mann, ki je izjavil, da je bil osebno že nekdaj sicer za velike skakalnice, da pa je nevarnost za tekmovalce in skakače pri velikih skakalnicah, če te niso prav skrbno in pravilno zgrajene, večja kakor pri manjših. Zato da smatra, da se skakanje na velikih skakalnicah prepove Kongres je osvojil mnenje ing. Straumanna in sprejel prvotno omenjeni norveški predlog obenem s sankcijami Ta sklep je stopil v veljavo s 1. majem 1936. Iz omenjenega zapisnika ugotovimo torej lahko dve za nas zanimivi stvari: Prva je okolnost, da je g. dr. Hadži umaknil svoj predlog, ne da bi njegov predlog sploh prišel v debato. Drugo pa je dejstvo, da je kongres sprejel za smučarske skoke usodni sklep na podlagi mnenja ing. Straumanna. O tem mnenju pa moremo reči, da je vse prej, kakor strokovno. On namreč v bistvu pravi: če velike skakalnice za skoke niso pravilno zgrajene, je nevarnost za nesreče večja Ali preneseno na drug primer: če avtomobil za hitro vožnjo ni pravilno zgrajen, naj se hitra vožnja z avtomobili prepove; ali: če aeroplan ni pravilno skonstruiran in pade z višine čez 100 m, naj se letanje nad 100 m prepove. Če torej natančneje premotrimo, kako je prišlo do Fisinega sklepa, moremo priti samo do prepričanja, da je bil ta sklep privlečen za lase in da se nam bodo zanamci — smejali. Dvakrat pa sebodo smejali delegatom, ki svojega stališča oh pravem Času in ob dani priliki niso zagovarjali tako, kakor bi ga morali. Kako je v Avstriji - Vse smučarske zveze so jx>stavljene torej pred dejstvo, da svoj program prilagodijo omenjenemu Fisinemu sklepu. Sklep se namreč dve leti ne da spremeniti, ker zaseda kongres samo vsako drugo leto. Tudi zadnji sklep avstrijske zimskošportne zveze je razumeti samo kot prilagoditev Fisinemu sklepu. Za Avstrijce je sklep njihove zveze merodajen seveda samo za njihove notranje prireditve. Te prireditve pa se tudi doslej niso vršile v večjem obsegu, kakor je to določil zadnji sklep. To se pravi, da je zadnja skupščina avstrijske zimsko- športne zveze s svojim sklepom samo potrdila nekak status quo v svojem zimskem športu. Avstrijci so lansko leto po vzorcu Planice zgradili med drugim tudi veliko skakalnico v Zeli am See, na kateri je postavil Bradi do tedaj najdaljši skok 80 m. To skakalnico je letos inž. Piiyerl, ki je funkcionar v Fisini komisiji za gradnjo skakalnic, povečal do kritične točke 80 m. Praktično to pomeni, da bodo dobri skakalci preskočili tudi daleč preko 80 m. - in v drugih državah Tudi Nemčija s svojo skakalnico v Ga-Pa ni zadovoljna in gradi znani nemški referent za gradnjo skakalnic Luther v Feldbergu skakalnico, ki po možnosti dolgih skokov daleč nadkriljuje ono v Ga-Pa in ki bo še pred letošnjo sezono dograjena. Čehi so zgradili lansko leto v Špindlerjevem mlinu svojo prvo skakalnico, na kateri so možni skoki do 80 m. Letos pa so poslali načrte inž. Bloudku, da jih pregleda, ker hočejo skakalnico še pred sezono izpopolniti. Italijani imajo že drugo leto skakalnico v Ponte di Legno, na kateri so baje skočili že črez 100 m s padcem. Če k tem skakalnicam prištejemo še oni dve švicarski v VVillars in Maloi, katerih kritična točka je tudi nekako 80 m, in pa tiste tri, ki so bile zgrajene lansko leto na Norveškem — vse s kritičnimi točkami preko 80 m (torej dejanska možnost skokov tudi do 100 m), potem pridemo do nepobitnega zaključka, da gre razvoj smučarskih skokov popolnoma v popolnem nasprotju s tem, kar odreja v tem oziru vrhovna smučarska organizacija. Vsa dosedanja zgodovina smučarskih skokov dokazuje, da je Fis-a s svojimi sklepi razvoju sledila, ne pa, da bi ona razvoj dirigirala. Zato smo lahko prepričani, da tudi zadnji sklep Fise razvoj smučarskih skokov ne bo zajezil, marveč da bo sklepu, kakor vedno doslei. sledil le napredek. Kako bo s Planico letos V ospredju zanimanja je seveda vprašanje, kaj bo spričo teh okolnosti letos z našo Planico. Iz krogov, ki so o tem poučeni, smo izvedeli, da bo šel razvoj Planice naprej, kakor doslej in da sklepi Fise tega razvoja ne bodo mogli zavreli. Ker ima sedaj Združenje smučarjev Planica skakalnice že dograjene in torej v tem oziru ne bo posebnega dela, bo posvetilo združenje vso svojo pozornost smučarski šoli, da tako pomaga vzgojiti tudi domače tekmovalce, ki se bodo lahko uspešno posluževali planiške skakalnice. Smučarska šola začne poslovati s 1. decembrom. Združenje je že zaprosilo za norveškega trenerja. Glede tekmovanj in prireditev na veliki skakalnici so predstavniki Planice že stopili v stike s predstavniki skakalnega smučarskega športa Srednje Evropo. S tem v zvezi upajo, da bo že v kratkem lo vprašanje rešeno in da bo najdena primerna pot iz sedanjega položaja. Prireditev se bo torej na vsak način vršila in bo orvo nedeljo meseca marca. Zakaj borba proti Planici Zakaj je proti Planici takšna borba in zakaj prihaja ta b6rba ravno s strani Norveške, nam bo takoj jasno, če pregledamo sledeče številke, ki dokazujejo, da je Planica povzročila popoln pre-okret v skakalnem športu, na katerega je imela monopol do vstajenja Planice Norveška, a je potem Planica ta primat Norveške prenesla v Srednjo Evropo. Dokler ni bilo Plartice, je bil v svetu zaznamovan kot najdaljši skok brez padca 84 m in najboljši skok s padcem 85 in pol metra. Ti dve dolžini sta dosegla le brata Ruuda (v Švici). Odkar stoji Planica, je bilo na njeni skakalnici izvedenih skokov, dolgih preko 80 m vsega skupaj 113 (sto trinajst) — od teh samo 13 s padci. Od teh 113 preko 80metrskih skokov je 85 takih, ki so bili dolgi ckI 80 do 90 m (med temi Ie 9 s padci) ter so jih 41 od teh postavili Srednjeevropejci (ti samo 3 s padci). Skokov od 90 do 95 m je bilo postavljenih 16 (dva s padcem). Tudi od teh so jih 7 postavili Srednjeevropejci (samo 1 s padcem). Skokov preko 95 m je bilo postavljenih 12 (dva s padcem). Od teh so jih postavili Srednjeevropejci 5 (enega s padcem). Končno je bil postavljen 1 skok preko 100 m (101 m brez padca), ki ga je zopet postavil Srednjeevropejec — Avstrijec Bradi. Spričo teh številk nam |>ostnne takoj jasno, zakaj taka borba proti Planici in zakaj taka borba ravno od Norvežanov. Tatovi defilirajo pred sodniki Ljubljana, 30. septembra. Mali kazenslfi senat se je skorajda proglasil za permanentnega. Zaseda in sodi celi božji dan, dopoldne in po|>oldne v pozni večer. Včeraj so pred tremi sodniki defilirali izjemoma sami tatovi in vlomilci manjšega kalibra, drugače pa stari grešniki. Težki »kanoni« so za enkrat še ostali v rezervi. „Za šivanko še hujša kazen" Kuharica Lojzika je drugače čedno dekle. Komaj je sredi julija po 5 mesecih neprostovoljnega bivanja zapustila znani hotel »Arko«, že jo je skušnjavec premotil k novi tatvini. Tam na Starem trgu se je splazila skozi okno v pritlično stanovanje gdč. Kramarjeve, kateri je odnesla 390 dinarjev gotovine. Prve Lojzikine besede pred sodniki so bile apel, da stvar ne pride v javnost. Milo je prosila: »Slavni senat! Prosim, da moje ime ne pride v časopise. Samo začetnice!« »O tem odločajo gospodje za vami,« ji je odvrnil senatni predsednik. In Lojzika je vrgla milo-proseč pogled na reportersko klop. »Brez posla ste. In nezakonski otrok? Zanj malo skrbite! Pa okradli ste ubogo revo! Kdaj boste nehali krasti?« je segel g. predsednik v jedro stvari. , »Slavni senat! Prosim za milostno sodbo. Nikoli več ne bom kradla.« Kratka sodba: kriva zločinstva tatvine in se obsodi na 5 mesecev strogega zapora. Lojzika nejevoljna: »To je pa preveč! Za božjo voljo, kaj bo z otrokom? Se pritožim.« »Eno oko smo zatisnili! Varujte se kriminala! Drugič vas .samo zaradi ukradene šivanke doleti se hujša kazen,« je končal g. predsednik. Dolgotrajen inlet na velesejem Mladega natakarja Veselinoviča izlet na junijski ljubljanski velesejem se je silno zavlekel in bo trajal še par mesecev. »Zakaj ste prišli v Ljubljano?« je elegantnega dečka pobaral senatni predsednik. »Nikdar še nisem videl Ljubljane! O njej sem mnogo zanimivega slišal v Zagrebu,« je obtoženec tiho odvrnil. Z nekim žeparjem Petrovičem je 3. junija obiskal tvrdko »Elegance« na Aleksandrovi cesti. Izbirala sta fino blago. Pri ugodni priliki pa je obtoženec stisnil pod pazduho 2 kosa blaga, vrednega 2000 din in jo urno pobrisal iz trgovine. Bežal je, za njim njegov pajdaš, ki pa se je izgubil. Naposled po divjem begu so ga prijeli. Od takrat je ždel v zaporu, ker so poizvedovali o njegovih eventuelnih drugih sličnih podvigih po raznih mestih širne domovine. Sodba: 6 mesecev strogega zapora. Preiskovalni zapor se mu od 3. junija všteje v kazen. Mladi Veselinovič, ki je že izurjen žepar, je vzkliknil: »Slavni sude! Čemu naj se pritožim?« Stalen gost hotela „Arko" »Že 29 let sem paznik in je pri nas stalen gost Matevž Arhar,« tako se je izrazil jetniški paznik o 54 letnem, doka j čedno oblečenem obtožencu. ki je imel lase skrbno počesane po načinu grofovskih in knežjih lakajev. Bil je že nad 20kral kaznovan Matevž Arhar, doma iz Zgor. Bitnja pri Kranju. Čudno bolezen ima: krade le malenkosti, tako perilo, obleko in čevlje, da se kar mimogrede prelevi ko gad. Spomladi je kolovratil po Ježici in okolici. Na osmih krajih je pobral zanj potrebne stvari v vrednosti 450 din. Predsednik senata: »Ukradel ste klobuk?« »Vzel sem ga, ker je bil boljši, kot moj, ki je bil raztrgan. Tega sem kar tam pustil.« je Matevž smehljajoč pristavil. »Ukradel ste stare čevlje in suknjič?« »Oboje imam na sebi, gospodje,« se je Matevž zarežal ter s prstom pokazal na čevlje in suknjič, nadaljujoč: »Moje vse je bilo umazano in raztrgano. Sedaj sem vsaj človeku podoben.« »In srajca?« Od tu in tam Stavka zagrebških gradbenih delavcev sc nadaljuje v polemiki. Hrvatski radnički savez razlaga v proglasu na delavstvo, zakaj je bila stavka potrebna: da se onemogoči glasovanje 12 tisočem delavcem, ki so bili v stavki in ki bi glasovali v predvidenih volitvah v delavsko zbornico proti socialistom. Zagrebški velesejem bodo odprli 17. oktobra. Zatrjujejo, da se je prijavilo izredno veliko število razstavljalcev, domačih in inozemcev. Angleško letalo je včeraj prisilno pristalo pri Lescah. Izstopila sta dva Angleža, ki sta bila na poti iz Budimpešte v Benetke. Pristati sta morala, kakor pravita, radi mraza in megle. Prenočila sta na Bledu in danes ob desetih odletela dalje. Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je prispel včeraj na Bled, kjer bo ostal nekaj dni. Za komisarja pri kmetski posojilnici v Ljubljani je imenovan dr. Šink. SK Ljubljana, v katerem je, kakor znano, v zadnjem času nastal neki razcep, je razposlal včeraj pojasnilo, zakaj je do tega razcepa prišlo. Cestarji na banovinskih cestah bodo odslej za svojo označbo nosili rumene zastavice. Rdeča zastavica bo pomenila le opozorilo na nevarnost. V Dubrovniku zborujejo te dni pobornice za pravice žend. Zastopane so Angležinje, Amerikanke, Japonke itd. ter armada Jugoslovank. Včeraj so odprli razstavo del ženskega učiteljišča v Dubrovniku. Sneg je pokril pri nas vse visoke in nizke gore. Mrzli val je tako osrečil tudi Hrvatsko in Primorje. V neposredni zvezi pa so po morja vzbesnele burja in nevihte. V redkih kosmičih je včeraj naletaval sneg v ljubljanski okolici. Ponoči pa je naletaval tudi v Ljubljani. Razvrednotenje francoskega franka je prizadelo dalmatinske brodolastnike in cementne tovarne. Svoje kupčije so namreč v območju Sredozemskega morja sklepali v frankih. 116 tisoč dinarjev odškodnine zahteva s tožbo neki kmet v Visokem v Bosni od bivšega okrajnega glavarja. L 1933. ga je dal ta zapreti, banska uprava je to potrdila, a upravno sodišče obsodbo razveljavilo Mož je zaradi tega izgubil službo. Pač demokratska praksa sedaj demokratske JNS. V Split je prispel znani francoski pisatelj Claude Farrere, ki je napisal ljubljanskim obiskovalcem drame dobro znani roman »Bitka«. Farrere je bil navdušen nad lepotami naše obale. Hercegovski kadilci tobaka zahtevajo, da se jim dovoli nasaditi novih 200 milijonov stebelc. Hercegovski tobak slovi po svetu, zraven pa je edini vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva. Zahtevajo tudi, da država zviša odkupno ceno za najmanj 20 odstotkov. Z vinom so pogasili velik požar v bližini Velike Kikinde. Nekemu kmetu je zgorela hiša v času, ko se je nahajal na polju. Gasilcem je prehitro zmanjkalo vode, pa ni preostajalo nič drugega, kakor da so se lotili velike kleti in z vinom ogenj končno pogasili. V Novem mestu je ban dravske banovine postavil novega gerenta Mestni hranilnici, sodnika g. Savla Antona. Novi sosvet pa šteje 11 članov iz vrst trgovcev, obrtnikov in uradnikov. Ifmečki tabor na Brezovici . ,Y. na Brezovici pri Ljubljani velik kmečki tabor za okraj Ljubljana-okolica. Vsi člani Kmetske zveze v ljubljanskem okraju se bomo tabora udeležili. Prosimo pa tudi svoje stanovske tovariše iz vse Slovenije, da pridejo na tabor, kjer bomo po dolgem času spet lah-ko enkrat jasno povedali svojo besedo o vsem javnem, zlasti gospodarskem življenju in to brez ozira na levo in desno. Moralna dolžnost vsakega stanovsko zavednega kmeta je, da se tabora udeleži. Padec franka Razvrednotenje francoskega franka, ki je sicer koristilo naši državi v pogledu dolgov, je zaskrbelo dalmatinske lastnike ladij. Vsi naši brodolastniki so imeli namreč navado, da so vse svoje posle in vo/.arine zaključevali enotno v francoskem franku. Bili so prepričani, da bo frank ostal nadalje na višini, kakor je bil doslej. Razvrednotenje jih je. pa zadelo prav v času, ko so imeli izterjati ?e nekaj milijonov frankov. Seveda se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da bodo za svoje franke, ki jih bodo i/.terjuli, dobili tretjino manj. Mariborsko gledališče Četrtek, 1. oktobra ob 20: 2ivi mrtvec. Otvoritvena predstava. Bloki. Petek, 2. oktobra. Zaprto. Sobota, 3. oktobra ob 20: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Premiera. Bloki. Prve predstave. Novo sezono otvorijo z dramo v enajstih slikah »Živi mrtvec«, ki jo je napisal veliki ruski pisatelj L. N. Tolstoj. Režija je Kovičeva. Sodeluje ves gledališki ansambl, komparzi m zbor. ki zapoje v drugem dejanju niz ruskih pesmi. Odmora sta le po 4. in 9. sliki. Kožuhovino, ki jo nosi v 2. sliki gosp. Gorinšek, je iz prijaznosti posodila krznarska tvrdka Peter Semko, Maribor, lyrševa ulica. — Druga letošnja prenrera bo to soboto. Uprizore kot spominsko predstavo ob 60 letnici največiega slov. dramatika Cankarja njegovo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji in inscenaciji glavnega režiserja J. Koviča, 7 ?OV^ /as«i,bi: Rasbergerjeva (Jacinta), Nakrst (Peter) Gorinšek (zlodej), nadalje Kraljeva. Savi-nova, Zakrajškova, Starčeva, P. Kovič, Rasberoer,' Košuta, Blaž, Borko, J. Kovič, Verdonik, Košič! Malec, Crnobori, štandeker. »Na sebi jo imam. Moja je bila vsa razcefrana!« »Raje bi prosili, pa bi vam ljudje dali.« »V teh hudičevih cajtih ljudje neradi dajo.« »Kdaj boste nehali krasti?« »Za enkrat bo pred menoj gtnah. Pride pa spet cajt za mene!« Sodba: 4 mesece strogega za'pora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 30. maja dalje. Predsednik: »Dobili ste samo 4 mesece. .Jutri boste šli ven.« Matevž je potrt zamrmral: »Hvala! Sem mislil, da boni do spomladi spravljen.« Matevž je bil enkrat obsojen na 18 mesecev, drugič pa na 3 leta težke i^*- Življenje milijonskega mesta, ki ga bodo anarhisti pognali z dinamitom v zrak Barcelona pod crnordecim terorjem Ze dva meseca živi Barcelona svoije najbolj mračne ure. Od stare Audiencie do Sarrie, kjer se razteza barcelonska četrt samostanov in cerkvenih zavodov — ki danes služijo rdečim in črnim organizacijam za zborovalnice — ali pa v središču velemestnega vrvenja, ki ga kažejo Ramble, nam Barcelona danes nudi žalosten pogled: velemesto, ki je v obsednem stanju. V Parizu in drugod po Evropi listi mirno po-natisikujejo vesti katalonske vlade ter hladno poročajo, da je življenje v Barceloni normalno, da kar mrgoli sprehajalcev po Ramblah in v palmovi senci Pasea de Colon, da so gledališča in kinematografi odprti. Kar se tiče sprehajalcev in življenja na cestah, zaradi katerega je bila Barcelona še letošnjo pomlad glasoviita, ne srečate danes po desetih zvečer, ko se je življenje tega sončnega mesta ob Sredozemlju ponavadi šele pričenjalo •— na cestah nikogar, razen patrulj, ki imajo na rokah rdeče in črne trakove s kraticami F. A. I. (Fcderacion Anarquista Iberica) ali U. H. P. (Union de los Henmanos Proletarja — Zveza proletarskih bratov), ki je najstrahotnejša organizacija, kar jih je Španija v krvavi zgodovini državljanskih vojska poznala. Gledališča so zaprta in oropana, ali pa v njih tabori milica. Nekaj kavarn je odprtih — kdo, ki je bil kdaj v Barceloni, se ne spominja kavarn na Rambli de las Flores, na P a,s e o de Gracia, ob pristanišču. Kar jih je odprtih zdaj, ni niti senca tega, kar je dajalo milijonskemu mestu tako poseben značaj. Sovjetizacija na hftro roko Danes so v Barceloni odprti le tisti lokali, ki jih je C. N. T. (Confederacion Nacional de los Tra-bajadores) sovjetizirala. Vodstvo in upravo teh lokalov so prevzeli natakarji in služinčad, organizirana v anarhistični ah socialistični delavski zvezi. Vsaka restavracija, vsaka kavarna ima svoj sovjet. V te sovjetizirane in socializirane lokale pa ne smejo vsi, marveč samo zanesljivi, ali kakor se imenujejo sami, »čisti«. Sumljiv pa je v Barceloni vsakdo, ki ne tuli z volkovi. Po ulicah je tiho, le zdaj pa zdaj zatuli mimo tovorni avtomobil, ki vozi mimo nesrečnike, katere obdajajo mladi ljudje v modrih delovnih oblekah — uniformi rdeče milice. Ti ljudje gredo svoji usodi nasproti — kam, ni treba vprašati. To so sumljivi. Sumljivcev je danes v Barceloni večina. Miličniki jih ponoči vlačijo iz hiš kar v gručah. Vsakdo ve, kaj jih čaka, toda nihče si ne upa pokazati sočutja na obrazu. Vsa obličja so negibna in zapečatena s pečatom neusmiljene usode. Nihče ne more nič, nič storiti, mogoče je samo čakati v mlačni brezbrižnosti, čakati med življenjem in smrtjo v negotovosti in brez upanja, zakaj vsi vedo, da. Barcelona nikdar ne bo rešena, anarhisti bodo vse mesto pognali v zrak z dinamitom, preden se bodo morali umakniti iz njega. To so prisegli in anarhistična prisega je nekaj, kar drži celo preko smrti in sile. Vsi mestni predeli so do treh četrtin podminirani. Edino vprašanje, ki se človeku ob tej strašni gotovosti vsiljuje, je: ali bodo ti zločinski, zmešani apostoli nereda dobili dovolj razstreliv za svoj usodni namen. Odkar je pretekli petek pred barcelonsko carinarnico pristal »Magallales«, ni več nobenega dvoma in nobenega vprašanja. Ta ogromna ladja /e priplula iz Meksike. Njen tovor obsega dvesto-petdeset ton dinamita, dvajset tisoč pušk in nekaj sto tisoč ročnih granat. Nihče ni vedel, da je Me-ksika tako bogata na orožju in strelivu! .. . In medtem, ko v pristanišču razkladajo z »Ma-gallalesa« pogubni tovor, ki bo sesul v prah čudovito lepo mesto Barcelono, po mestu lepijo plakate, ki oznanjajo zmage rdeče milice tu in tam, ki prerokujejo, da je anarhokomunistični raj že čisto blizu. Toda to, kar danes vlada v barcelonskem življenju, ni le smrt in obup, marveč vlada nad mestom — špijonaža. Previdno in pametno je, da človek ne zainpa nikomur in ničemur. Bati se mora slehernega človeka na cesti, bati se mora najboljšega prijatelja, bati se mora lastnega brata, da, celo svoje sence. Zato ni čudno, da nima nihče potrebe, da bi hodil na cesto ali sploh z doma. Življenje za spuščenimi zavesami in za zaprtimi oknicami je sicer postalo napol blazno, toda edino tako človek ne čuti smrti nad sabo in se mu zdi, da je varen. Ljudje zapuščajo svoja zatišja 6amo, kadar gredo na svoje mesto v dolge vrste, ki čakajo pred vrati socialističnih konzumov z izkaznicami za kruh. Izkaznice? Da, kajti kljub vsemu besedičenju Radio Ca-talunya in levičarskega časopisja po Evropi, trpi Barcelona, mesto, ki je bilo glasovi to po svoji sladkoisnednosti, na pomanjkanju sladkorja, mleka, petroleja. Dovoz mesa je nereden zaradi rekvizi-cij, ki jih oddelki milice vsako noč izvršujejo po okolici Barcelone, ki je bila še letošnjo pomlad en sam vrt. MR m mi ife kr. si Taka je sedaj podoba Alcazarja v Španiji, kje r so boji prenehali šele, ko je bila vsa utrdba v razvalinah. Vsa podjetja, odnosno sedemdeset odstotkov vse barcelonske industrije stoji. Izvzeta »o samo podjetja, ki delajo za vojsko in za vojno: »Hispa-no Suiza«, ki izdeluje letalske motorje, »General Motors Peninsular« in »Maquinista«, ki dobavljata oklopne avtomobile in tanke. Vsa ta — inozemska — podjetja so nasilno socializirali, prejšnjo upravo pa pozaprli. Ni bilo lahko vzpostaviti delo v teb industrijah, ki so za sedanjo strahovlado v Barceloni in Kataloniji življenjskega pomena. Ko je izbruhnila revolucija, so anarhisti vrgli med barcelonske delovne množice geslo o splošni 6tavki. Komunisti in anarhisti so se sporazumeli in so neredu, ki je zaradi stavke izbruhnil, dali ime »zanos ljudske nediscipliniranosti«. Nedisciplina v vojski, nepokorščina in neredi v tovarnah, v občinskih upravah, povsod. To je stara zgodovinska taktika katalonskega anarhizma. Toda, ko so postali anarhisti gospodarji položaja, so morali lastno dete: nered, zadušiti, če 60 hoteli sami živeti. In ti oznanjevalci nereda po prepričanju so naredili red s streli maU6erjevih pušk v vrstah tistih, ki so po njihovem nauku zahtevali enakopravnost. Zdaj se v Barceloni vse življenje razvija zaenkrat še v znamenju Ljudske fronte in boja proti fašizmu. Vse se sme delati z opravičenjem, da gre za boj proti nacionalistom. Komunisti s skrajne levice, trockisti in anarhisti groze o posvečeni zvezi za obrambo katalonskega naroda, katerega pa nihče ne vpraša, kaj in kako misli. Dejansko pa vse tiste, ki ne stopijo v to zvezo, proglase za upornike in za zaveznike »poniglavih generalov«. Anarhist Posta, eden od tistih, ki so zažgali in razstrelili Irun in potem pobegnili čez Francijo na varno v Barcelono, na razvalinah pa kot branilce pustili inozemske — francoske, nemške, italijanske, bolgarske, jugoslovanske komuniste — je preteklo nedeljo govoril na seji Gospodarskega odbora, ki ga imajo v rokah anarhisti. Dejal je, da si demokracije ni moče ustvariti drugače kakor s tem, da se do korenin uniči fašizetm; najboljše in najuspešnejše sredstvo za uničenje fašizma pa je v tem, da se zruši njegova gospodarska in politična moč — torej je treba družbo gospodarsko organizirati na novi podlagi. In anarhistični Gospodarski svet v Barceloni organizira neprestano. Od 14. do 20. septembra je izšlo štirideset odlokov, ki socializirajo trgovino in industrijo po najboljših navodilih Marksa in Bakunina, ki sta se v Barceloni združila v eno podjetje. Ti odloki proglašajo za ljudsko lastnino vsa podjetja, ki zaposlujejo več kakor sto delavcev. Razlaščena so vsa podjetja, ki niso pričela z delom do 15. septembra. Tisti lastniki tovarn, ki so z delom začeli, niso po sklepu Gospodarskega 6veta v svoji tovarni nič drugega več kakor »tehniki«, ki jim mezdo določi tovarniški sovjet. V strahu pred šentjernefsko nočjo Zaradi anarhistične socializacije so si socialisti, ki imajo take reči v zakupu, upali boječe protestirati pri predsedniku katalonske vlade Cosa-novasu. Zahtevali so, naj nadzorstvo nad socializacijo prevzame država. Anarhisti so jim takoj zavezali jezike, češ da so anarhisti po svojem prepričanju proti vsaki obliki kake vlade ali države; da so po svojem nazoru zagovorniki brezvladja. Vsaka oblast in vsaka vlada je nesmisel, ki jo je treba spraviti s poti 6 silo. Ker socialisti niso bili s tem zadovoljni, je Protifašistični odbor, ki je druga tvorba v rokah anarhistov, »prejel »klep, da morajo vsi prebivalci mesta takoj vrniti orožje, katero jim je razdelila v začetku državljanske vojne vlada. Orožje bo Protifašistični odibor »pet vrnil, toda samo bojujočim se antifašistom. ,To pa ©o po mnenju odbora samo anarhisti. Kdor ne vrne orožja, bo na mestu ustreljen. Ta sklep anarhistov ne pomeni nič drugega, kakor da ti ljudje, ki prisegajo na evangelij nereda in brezvladja, ne zaupajo več svojim zaveznikom in jim ježijo lase z obljubami na pokolj v bodoči šentjemejsiki noči, ki ne bo treba nanjo dolgo čakati. Barcelonske ceste so priča, da anarhisti ne premišljajo nič dolgo, preden ustrele. In socialisti vedo, da bodo morda oni, kakor komunisti, prišli pTej pred puške anarhistične milice, kakor ujeti legijonarji Francove vojske. Vedo — . S. ' ^ , * .«? A* ;*i!% :‘v I š 1 ‘V . .» -:*5 > -‘■'j .«? -« Hrast, ki mu je na spodnjem koncu debla zrasla skoro popolnoma pravilna krogla. Podoben primer smo videli tudi na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. pa ne morejo nič proti temu — prepozno je. F. A. 1. vlada nad Barcelono, nad Katalonijo, nad Španijo. In šentjeraejska noč se je prav za prav že pričela. Tedaj, ko se je čez francoski Narbonne vrnilo v Barcelono tritisoč socialističnih branilcev iz Iruna, ki so — kakor pravijo anarhisti — iz oblegane trdnjave pobegnili in jo izdali četam generala Mole. Vračali so se v Barcelono v majhnih skupinah, ki so govorile o izdajstvu. Anarhisti pa so vedeli 6Voje. Na Paseo de la Aduana je begunce izpred Iruna čakala gla»ovita anarhistična »črna legija« z navarskih bojišč pod poveljstvom še bolj glaso-vitega Joseja Garcie Garide. Ta je razcapane in osmojene socialiste s puškinimi kopiti gnala naravnost v trdnjavo na Montjuichu, kjer se je vršil obračun. Montjuich ima vse, kar je potrebno, da se taki računi hitro razjasnijo: tam so plesnive ječe in zidovi, ob katere postavijo sumljivce s čelom v zid. Pokopališče je petsto metrov od .tega zidu. Vojaško sodišče na Montjuichu je sestavljeno iz sedmih miličnikov, članov F. A. I. Sodba je izvršena v petih minutah po izreku, naj bo to nad ubežniki, nad fašisti, nad sumljivci ali nad socialisti, ki so se rešili iz irunskega pekla. Tam je dvatisoč od treh tisočev pobeglih socialistov dobilo plačilo F. A. I.: po tri kTOgle v hrbet in, če je bilo potrebno, še milostni strel v tilnik. To je pravica U. H. P. — zveze proletarskih bratov. O njej evropski socialistični baroni od Leona Bluma do Topaloviča molče — morda jih je celo strah. U. H. P. je po priznanju najožjega sodelavca tajnika Protifašističnega odbora JacquesanMifnu.it-lesa, od 1. do 20. septembra poleg minskih branilcev, ki bi lahko slabo vplivali na Barcelono s svojim obupom, »neutralizirala« ob zidovi^,,Mont-juicha osemsto sumljivih ... - ww». V Barceloni človekovo življenje ni vredno več kakor krogla, ki ga pretrga. Ovadbe pretresa nekak odibor, čigar delo je zelo podobno jakobinskemu odboru za javno blaginjo v francoski revoluciji. Za nobeno ovadbo ni treba dokazov, ne prič. Delavec ovadi svojega delodajalca, gardist svojega poveljnika, dolžnik svojega upnika, služkinja gospodinjo, vlačuga poštenega moškega, ki se ji ni hotel odjvati — tako se poravnavajo v času anarhistične enakosti stari račun izpred kdo ve, koliko let. Ena beseda, ki jo kdo na listku pošlje tajniku svojega sindikata — in kocka je padla. Taka je šentjemejska noč v Barceloni. (Dalje prih.) Jean Rochard. »Pravite, da je moja roka že povsem dobra, gospod doktor?« »Da, lahko delate z njo, kar hočete, celo na gosli morete igrati, tako imenitno so se vam zrasle kosti in kite.« »Prekrasno! Tudi na gosli bom tedaj lahko igral, čeprav jih še svoj živ dan nisem imel v rokah.« 63 Zeleni pekel »Kje pod milim Bogom pa si staknil te mehurje in rane?« sva poizvedovala. »Ponoči, preden smo prišli v San Juan in so me tiste stenice grizle in bodle,« je odgovoril mrko. Videl sem, kako mu je po čelu tekel znoj. Pograbil sem brisačo in bil ter udrihal okoli sebe in okoli njega, da je lahko zavezal svoje noge, ne da bi ga mušice preveč motile. Na vsako rano je namazal nekoliko cinkovega mazila, potem pa je vse skupaj pokril z obvezami. Ko je to končal, se mu je videlo, da se je kar olajšal. Videli smo pa tudi, da se je komaj še mogel držati na nogah. Ti moraš nekaj ur spati,« smo mu povedali resno in ga položili na počivališče iz bambusa. Naslednjo sekundo je že ležal v najglobljem spancu. Prosil sem Bee Masona z znamenji, naj naju pusti sama. Ko je potekla ura, se je vrnil in prevzel delo z brisačo, jaz pa sem odšel na sprehod. To je bilo čisto podobno Urriu, sem mislil sam pri sebi. Skrival je svoje težave in križe ter nemo prenašal vse muke, da le ne bi svojim prijateljem pripravljal nič težav. Ni ga bilo boljšega prijatelja od njega. Ko sem stopil iz koče, je stal mesec že nizko na nebu, ves svet je obdajalo zanimivo napeto molčanje. Volovske žabe so spale, godci iz rodu mrčesov so se napotili domov, samo zdaj pa zdaj je kratko topotanje v močvirju sporočalo, da se tam pasejo naše živali. Nenadno pa me je preplašilo iz misli zamolklo grmenje, kakor da bi kdo zabobnal. Donelo je od lesenega mosta sem. Obrnil sem se in videl, kako krevsa proti meni mezeg počasi in z opotekajočimi se koraki. Najbrž ga je kaj bolelo. Pobesil je ušesa in se premikal z nemirnim, mučnim naporom, kakor da išče olajšanje. Šel sem proti njemu in odkril, da je to moje lastno jezdno živinče. Trebuh uboge živali je bil kar posejan z mušicami. Mezeg je od časa do časa sunil z nogami, se sključil, drgnil nos ob mojih hlačah in me gledal s prosečim izrazom v temnih očeh. Kmalu so me mezgi na gosto obdajali, se drgnili ob me in me prav tako gledali, kakor da prosijo pomoči. Nazadnje sem razumel. Živali so bile lačne. Zaradi nadloge mušic na močvirnem ozemlju niso mogle jesti. Odvedel sem jih k zabojem z živežem ter jih nakrmil s kruhom. Naslednjega jutra ob petih zjutraj je preteklo že 55 ur, kar z Bee Masonom nisva niti očesa zatisnila. Toda bila sva dosti manj utrujena, kakor po prvih 24 urah. Ves dan sva jezdila pod žarečim nebom skozi žgočo zatohlost pragozda. Proti večeru je začela pot iti v breg. Nad ravnino se je dvigalo skalno gorovje. Steza je postajala kamenita in strma. Da bi olajšali ži- valim breme, smo hodili povečini peš in polagoma se nam je odprl krasen razgled. Do tja, kjer se je obzorje raztekalo v scparici, smo milje in milje daleč videl^ samo drevesne vrhove. Nobena sapica ni gibala vej, niti list se ni zganil, vse je bilo kakor orjaško zeleno jezero iz drevja. Pogled na to je v človeku vzbujal strah in prvič smo docela razumeli, kakšen mora biti neukrotljivi pogum bolivijskih letalcev. Svoje življenje ■ zaupajo vrsti eksplozij v letalskem motorju ter drve 200 milj daleč čez to nevarno neizprosno morje. Ko smo prišli na vrh skalovja, se je sonce pred nami vprav potapljalo v zlat ognjen požar. Drevje se je kopalo v trdi luči, ki se je polagoma spreminjala v škrlat. Deset minut pozneje pa smo že stali v popolni temi. Bili smo še zmeraj tri ure hoda oddaljeni od našega cilja. Če se nam je kdaj kaka pot 15 km zdela dolga, je bilo ta večer. Po polževo smo lezli čez strmo padajoče ozemlje in smo se silili, da bi zaupali živalim, čeprav smo vedeli, kako so zdelane. Govorili smo malo, zlasti Urrio, kateremu so noge prizadevale peklenske muke, čeprav se ni pritoževal. Samo enkrat, ko je z golenjo udaril ob kamen, je od bolečine zavpil, toda naglo je krik pokril s kašljanjem in korakal dalje. Te tri ure teme, preden je vzšel mesec, so bile najdaljše, ki sem jih preživel v svojem življenju. Kakor da nas obdaja gost plašč, smo se slepo opotekali in spotikali. Pritisk teme nas je skoraj dušil. Kakor se plavalci zastonj bore proti močnemu toku, tako smo tudi mi brez koristi zapravljali svoje moči. Nenadno je eden od mezgov vzdignil gla-' vo in zarezgetal. Drugi so njegov klic povzeli in po pobočju brega je zagrmela mogočna zmeda živalskih glasov. Takoj se nam je volja poživila. Vedeli smo, da je nekaj blizu. Morda celo kmetija, katero smo iskali. Napeto smo čakali, kdaj bodo zalajali psi, toda slišali smo samo klepetanje nepodkovanih kopit, ki so udarjala ob kamen. Iz noči nam je prišel nasproti moški in nam vzkliknil v pozdrav vesel »Buenas no-ches, senores!« Potem pa je takoj izginili, mi pa smo obstali v še večjem molku, kakor smo bili prej. Čez čas, ki se nam je zdel neskončen, so se črni obrisi drevja pobarvali srebrno in mesec je vstal na nebu, kakor da ga je kdo izstrelil z loka. Pogled, ki se nam je nudil v dolini na desni, nam je dal pobudo, da smo se ustavili in se pogovorili. Iz gozda je molela orjaška trdnjava iz sivega kamenja, katero je kronal nazobčan stolp-Okrog njega so se v razkošni bujnosti vile ovijalke in se spuščale po zidovju, Človek je skoraj imel vtis, ko da se svetijo pošastne luči skozi razpoke razpadajoče hiše. »Grad,« sem vzkliknil začudeno. »Jezuitski samostan,« je samozavestno izjavil Bee Mason. »S strelnicami in prsobrani,« je potrdil Urrio. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva alica 6/IIL Telefon 2994 in 299b Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek. Uprava: Kopitarjeva 6.