187. stalita. f IJiillnl, i toni 12. nputi 1919. M. lito. SLOVENSKI l*h*\n TMLk dan iveder, Utm-aAI nedalit In praialae. Ins sratl t Prostor 1 mm X 54 mm za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naroČila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov rta) se priloži znamka za odgovor. Upravniitvo „81ov. Naroda" ln ,,Narodna TIskarna9* Enaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon it 90. „■lovanaal Marod* velja v L|aal|aal ta po petni v JafobUy1|1 i celoletno naprej plačan . K 84*— polletno" 42*— 3 mesečno...... „ 21*— i 7«_ ¥ laeaeaaatve t celoletno...... K 95*-— polletno.......50*— 3 mesečno...... ,, 2Sr— mm ..... M 9" Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno W po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredntttvo HSlev. Naroda11 Enatlova nliea> Teieloa fttev. 34. it 5, I. nadatrople. Dopise sprelsma le po d pisan • ln sjsF~ Rokopisov no vroča Posamezna Številka veliš 40 vinarjev. It o vit V glasilih, ki so mu politično sorodna, to je v »Samoupravi« in v »Slovencu«, finančni minister Ninčić priobčuje zagovor za svojo valutno politiko.Pred-vsem trdi, da je bilo znano žigosanje najboljše, kar se je dalo napraviti v varstvo tiste krone, ki se je nahajala na naših tleh. Največje zadoščenje mu je. da tudi češki finančni minister R a-§in s svojim načinom biliegovanja ni uspel, kar po mnenju NinČičevem že dovolj dokaže, da ima on prav. Vendar to ni istina. Češki minister je napravil to pogreško, da je z umetnimi sredstvi povzdigoval vrednost češke krone v inozemstvu v pretirani meri, tako da je bila razlika med njenim kurzom v inozemstvu ln med njeno nakupno vrednostjo v lastni državi velikanska. Mnogo več nej>:o je Rašin pokvaril s tem pretiravanjem, je Ninčić pokvaril s tem, da je storil vse, da jugoslovanska krona v inozemstvu nič vredna ni in da moramo danes liro plačevati po 4 K 50 vin., Švicarski frank pa celo po 7 K. Češke razmere so veliko neugodnejše za ureditev valutnega vprašanja kakor naše. Češka mora ogromno uvažati, medtem ko imamo pri nas srečo, da z žhilskimi izvozi sproti moremo regulirati stanje valute. Reči bi morali: »Mogli bi« regulirati kajti to se v resnici ni zgodilo in vsa ona živila, ki so se v ogromnih množinah izvozila oficijelno in neoficijelno preko severne granice, naši valuti niso nič pomagala, nasprotno škodovali so ji, kajti za nje smo prejeli nove krone. Vsak od nas ve* dobro, da se more zapreci ti inflacijo nemške in madžarske krone končno samo z zamenjanjem. Dasi je minilo od sestave prvega našega ministrstva že devet mesecev, surogata za krone še ni. NinČič trdi, da se ta surogat tiska v Parizu, Zagrebu in Pragi. To je morda res, vendar je znana da ga do danes še ni niti za eno miljardo. Čehi naročajo pod posebnimi nadzorstvi tisk novčanic na Dunaju, da bi prišli preje do. njih, mi pa v Pragi. Za naša živila bi nam bili na Dunaju natisnili že zdavnaj 8 milijard surogata, pri čemur nam je popolnoma vseeno, ali bi bile te banknote tehnično krasno izdelane, samo da so zavarovane proti ponarejanju. Vsaj tisočake in stotake bi se bilo zdavnaj lahko izdelalo in s tem zaprečilo neizmerno škodo. Zdi se pa, da poj de še mesece naprej, predno kal dobimo. Ako se danes predlaga bilje-govanje z razrezanimi bankovci, bi to bila odpomoč za trenotek, ki je potrebna le za to, ker je finančni minister tako zakasnel. V nadaljnih izvajanjih očita gosp. Ninčić, da je naša kritika izzivala Srbijo. Ni ga dovolj energičnega izraza, da zavrnemo to insinuacijo. Če se smatra za separatizem, da opozorimo vlado na globoko vznemirjenje, katero se je polastilo dveh tretjin našega naroda, ki žal še vedno posedujejo bivšo avstro - ogrsko novčanico, in ki se boje, da jutri zapadejo ruinu, potem mirno iemljemo ta očitek na sebe. Mehanična izmenjava krone za dinar v visokem razmerju, ne da bi se obenem zagotovilo, da se povsem analogno uredijo cene vseh glavnih življenjskih potrebščin, bi bila velika nesreča, ki bi utegnila v nevarnost spraviti vso državo. Država, ki danes ni v stanu ugnati verižnikov in ki je proglasila skoro popolno svobodo trgovine, ne more riskirati takega izmenianja. Mi dobro vidimo slabe strani dualizma v valuti in radi smo nriDravlieni. odkupiti dinare po iako uerodnem razmerju, samo da se temu dualizmu konec stori. Očitek, da hočemo lastnike din arov oškodovati, je torei nrazen. Rešiit hočemo samo sebe. kaiti Če propad eio lastniki kron v naši državi, po-teerneio v nrepad tudi ln etnike dinarev. Vzdržati moramo stališče, da ie bila Ninčićeva valutna Dolitika za nas pogubna in da so še nosrubneiSf niejekleni može, naju je poslal v Maribor k 4. nadomestnemu bataljonu, da bi tu izgajala novince- Trident je bil navzlic vse mestne in okoliške krasote jako neprijetna garnizija- Irredentizem je tam najbuj-neje cvetel. Nas avstrijske vojake so Lahi sovražili nad vse, ogibali so se nas v javnem življenju, kakor da bi bili mi gobavi- Vojak ni bil življenja varen, napadali so zavratno posamezno idoče vojake po zakotnih ulicah kar ob belem dnevu- Spopadi med civilisti in našimi vojaki so bili običajni- Naš brigadir, Hrvat general Kilić je bil napram irredentovcem premehak in tako so si vojaki na svojo roko s trdo slovensko pestjo skrbeli za potrebno avtoriteto. Včasih je tekla kar curkoma kri in če so bili z bodali in nožmi obo- roženi Lahi tudi v ogromni premoči, naši fantje so jih vselej pognali v divi beg. V takih razmerah sva zapustila Trident in se veselega srca vračala v krasno zemljo slovensko, in vendar ne slovensko, kajti tujer je bil njen gospodar — zasužena je bila- Maribor e svojo lepo okolico se mi je kmalu priljubil, rodoljubnih in odličnih Slovencev je bilo mnogo tu. in našel sem med njimi mnogo pobratimov in vrlih prijateljev- Tako sva zahajala s tovarišem Margreiterjem, po njegovem odhodu s dragim prijateljem lajtnentom Ivanom Fritzejem večkrat na teden k gostoljubni odločno narodni obitelji Jenkovi (vpokojeni železniški uradnik v Litiji)- Tam sem bil kakor domačin- Visoko naobraženo Jenkovo ženstvo, soproga, njeni sestri teta Mica Hostnikova in tedaj neomožena Karolina Adamičeva ter mala domača hčerka Olga so bile naše dražestne družice- Kramljali smo, politizirali, čitali slovenske klasike, peli ob spremljevanjem klavirja domorodne pesmi, zabavali se po raz-hodnem vrtu, v jeseni pa pekli na vrtu koruzo, krompir in kostanj. Za večerjo nam je pa priredila gospodinja navadno kako izvrstno domačo kranjsko jed, ki je v gostilni ni bilo dobiti- Se danes me prešinjajo prijetni občutki teh prelepih dni mičnosti in lepega življenja-K tej obitelji so tudi zahajali moji po-bratimci železniška uradnikanepozabni mi Fran Podkrajšek (Harambaša). Anton Vrančič. ter moj ožji rojak in prijatelj iz detinske dobe hočki učitelj Mavro Tramšek (živi v pokoju na Vidmu') • Živahni Harambaša n~m je navadno načelom al in dobro se snomi ^jam. ko nam je prinesel nekega popoldne ravno izišle Gregorčičeve poezije. Te pesmi so napMale naša srca s tako slastjo, da smo jih čitali in čitali do polnoči. Ob nedeljah in praznikih smo pa izleteli v lepo mariborsko okolico- To so bili mladeniške dobe zlati časi- Ako sem iskal drugega razvedrila, podal sem se v slovensko čitalnico, ki je bila nastanjena v prvem nadstropju >Alte Bierquelle< v ulici Eugena Schmieda-Krasna mladenka je bila gostilničar-jeva hčerka Tinika, ki ee je ravno razvijala v bujno cvetočo rožo- Njeno ljubko priprosto vedenje me je očaralo, ni dolgo trajalo in vnela so se mlada srca in vzplamtela nama je v njih vroča ljubezen- Preteklo je že okroglo 20 let. da je zatisnila svoje lepe oči k večnemu počitku. Postal sem ud čitalnice (takratnega središča mariborskega skromnega narodnega delovanja), pod izmišljenim imenom Sevničan. ker je bil pristop v panslavičistno (sic!) čitalnico oficirjem strogo prepovedan- Dasi je bilo tedaj v Mariboru nekaj oficirjev, ki so se megleno zavedali svojega slovenskega pokolenja, v čitalnico se razen mene in lajtnanta Ivana Fritzeta ni upal nobeden- Tako sva midva takrat postavna fanta zastopala vojaštvo na eitalniških veselicah in res elegantnih plesih- To sva se nostavila in sukala po glasih godbe z lepimi damami — do ranega jutra. V Jenkovi rodbini in v eitalniških prostorih sem se Čutil najsrečnejšega, kot brat med brati. Pred mojimi očmi vstajajo mariborski čitalničarji. katerih večino že krije zelena plast- Največ sem občeval z notarskim kandidatom Koserjem, sodnikom dr- Pekoljem ter urednikom slovenskega Gospodarja« dr- Lavoslavom Gregorcem- Ta me je bodril, navduševal in vnemal za naša sveto slovensko stvar- V spominu so mi po 36. letih ostali se sledeči udje slovenske čitalnice: Odvetniki doktorji Glančnik, Sernec in Orosel. zdravnik dr- Rak, železniški uradniki Jenko, Podkrajšek in Vrančič, učitelja Miklošič in Tramšek, profesorji Koprivnik, Luka Lav-tar, Majcigar in šegavi dr- Pajek, ad-junkt Rotner, odvetniški kandidat dr« Holubar, notarski kandidat dr. Pučko (sedaj notar na Krškem), koncipijent Ulrich (mariborski don Juan), ki me je po zunanjosti spominjal na prvega urednika >Slovenskega Naroda« Tomšiča, posestnik Rapoc, trgovec Berdajs in notarski kandidat Korber (sedaj notar v mojem rojstvenem kraju Sevnici). Leta 1833-, ko se je ustanovil nov celjski polk štev- 87-, odišel sem s 4-bataljonom 47. polka v Ptuj, od tam po preteku enega leta v polkovno stacijo v nemški Gradec- Leta 1916- sem službeno bival za nekaj dni v drugič v Mariboru- Nikdar ne pozabim dogodka v mariborski Gospodski ulici- Oddelek 47. pešpolka je odhajal na bojno polje* korakali so naši fantje po Gospodski ulici na kolodvor. Nedolžno petje in vriskanje je bilo strogo prepovedano-Nemo, kakor se goni goveja čreda na klavnico, so gonili nemški častniki naše slovenske goriške vojake na bojno polje in v smrt, ako se je tu pa tam le oglasil kak razposajenec, že ga je plu-sknil narednik v obraz in blizu Pich-sove kavarne sem čul takega narednika krilate besede, ki mi še danes po uSe-sih zvone: »Kusch, windischer Hund!« Tako se je ravnalo s Slovenci! — Na Dunaju sem pa bil pri odhodu DeutscK-meisterjev navzoč- Vojaki korakajo po dunajskih ulicah na kolodvor, nobenega reda, sredi med vojaki žene, dekleta in nedorasli otroci- Tu nosi mali paglavec očetovo puško, tam koraka, veljak v objemu svoje ljubice, tu zopet vidiš soprogo rezervista s telečnjakom na plečih in majhnim dekletcem na roki-Vse vika, kriči, poje in vriska. Prijatelji, sorodniki in znanci spremljajo vojake in na kolodvor kako nepopisen krik in dir n da j- (Ja, Bauer, das tat waa anderes!«) Stran 2, „SLOVENSKI NAROD** dne 12 avgusta 1919, 187 itev. Temps< vest, da je eden od vladnih poslancev v beograjskem parlamentu predlagal, naj se ponudi apanaža rae-kraljn Nikoli, da je ta predlog bfl odbit z indignacijo od črnogorskih krogov, in dalje se navaja, da je na jesen h 1918 po premirju bila ponuđena kralju Nikoli osebno slična ponudba od strani diplomatičnega predstavnika Srbije- Popolnoma je izmišljena vest o kakšnem predlogu v beograjskem parlamentu- To dokazujejo s t eno grafske beleške in občinstvo, ki je redno navzoče pri parlamentarnih sejah- Res pa je, da se je o sedanjem držanju kralja Nikole govorilo v parlamentu pred kakimi 10- dnevi vsled interpelacije črnogorskega poslanca Takoviča, ki je trdil, da se je Nikola Petrovič; bivši kralj, združil s tujimi agenti, ki delajo proti narodnemu edinstvu in ruje jo v deželi s tujim denarjem, kakor je celokupna skupščina z indignacijo obsodila izdajalsko delo bivšega kralja črnogorskega- Kar se tiče oficijelne ponudbe apanaže, stoji stvar tako-le: Potem ko eo zavezniške armade zaposedle velike dele Srbije in Črne gore, je poklical kralj Nikola našega dipl. zastopnika g-Popovi ca v avdijeneo, čestital na uspehih in se mu zahvalil za delež, katerega ima Srbija za osvobojenje bratske Crne gore. V daljnjem razgovoru se je začel pritoževati, kako bo moral on na svoje stare dni ostati brez vsega na ulici in da se bo potikal od »nemila do nedraga< sedaj, ko se bo izvršilo osvobojenje in ujedinjenje, kar on ni zaslužil, »čeprav ne mara za krono niti toliko, kolikor za staro kapo.« ker je bil vedno za ujedinjenje, kar dokazuje tudi njegova zadnja proklamacija na Jugoslovane, s katero jih pozivlje na ujedinjen j e- Ginjen vsled pritožbe suverena, ga je g. Popovič tolažil, da on (g- Po-povič) govori sicer samo v svojem imenu, toda da smatra da naš ujedinjeni narod gotovo ne bo pozabil njegovih uslug, ker se je rudi on te dni izjavil za ujedinjenje in da s© bo ta Čut hvaležnosti izrazil najprej v dostojnem za-siguranju življenja dinastiji in da bo narod svoj dolg toliko raje plačal, na koHkor bi »ajle sapreke bo naletelo nje* govo ujedinjenja, katero naletava na neka tuja neprijateljstva* in slasti, 6a bi se narod uveril, da j* odklonjen]« teh težav 1 svršeno vsled njegovega sodelovanja- Povratak v dosaevtes* LDU* Beograd, •» avgusta. Ker se želi veliko število naših državljanov iz Amerike vrniti v domovino, se ustanove v olajšanje potovanja agencije v New Torku, Bordeauzu in Parizu- Agencije bodo imele nalogo, transporte naših državljanov ta Amerike kontrolirati ln posredovati pri zavezniških oblastih- Pregled vojsk. Prt pregledovanju čet v Labudu in Spodnjem Dravogradu dne 8. avgusta Je imel general Smilja-nić priliko, pohvaliti izvrstni red in disciplino, ki ju je našel v teh osvobojenih krajih pri naši vojski. Posebno dolgo se je razgovarjal s častnfkt in vojaki 45. (mariborskega) polka, Čigar poveljnik se je z iskreno hvaležnostjo spominjal slavnih del Mariborčanov, ki so v prvi dobi preobrata osvobodili našo lepo Štajersko in jo branili oroti vsem intrigam in agitacijam avstrijskih Nemcev in kt so prt osvoboditvi Koroške nesli slavo svojega imena skoro do VVolfsberga v Labudski dolini. Poln najboljših vtisov se je general v lepih besedah poslovil od tega lenega nolka. ki požrtvovalno in navdušeno vrši svojo dolžnost na Koroškem, kakor je prei to storil na štajerskem. Hraniti! LDU Beograd. 8. avgusta. Finančni minister namerava znižati dnevnice in doklade za vse vojaške delegate, kurirje in detažirane uradnike, ker so se življenjske razmere v inozemstvu znatno poboljšale. Zbor učlteljstva SHS. LDU Beograd. 8. avgusta Včeraj se Je zaključila skupščina učiteljev, kjer se je določil program za veliki učiteljski kongres; ta kongres bo dne 24. avgusta in se ga bodo udeležili učitelji iz vseh krajev kraljestva Proti morilcem reda* LDU. Z a -g r e b, 9- avgusta Ban je izdal naredbo, s patero prepoveduje nadaljnje izhajanje llstov»Istina< in »Plamene, komunističnih glasil, ker pisava teh listov ogrožava državne interese* Poročilo o avstrijskih tatvinah-LDU- Beograd, 9- avgusta* NaSa komisija v Avstriji, ki se je bavila z zbiranjem raznesenega blaga in z likvidacijo, je zaključila svoje delo. Predložila je natančno poročilo ministrstvu za prehrano. Komisija je zbrala veliko količino zaplenjenega blaga, ki ga bo transportirala v Beograd- Uvoz ln Izvoz. LDU Beograd, 8. avgusta. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se je osnoval centralni odsek, ki se bo bavil z reševanjem prošenj za uvoz in izvoz. Nov zakon. LDU- Beograd, 9-avgusta. Po naredbi ministrstva za trgovino so današnji srbijanski zakon o podjetjih (o radnjana) razširi na novo osvobojene kraje vse kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev- Zakon bo veljal, dokler ne nastopi novi zakon, ki se že pripravlja- Borza za delo. LDU. Beograd, 9- avgusta- Uprava borze javlja V6em delavcem in delodajalcem, da se je ustanovila v Beogradu na najširši podlagi borza za delo- Interesenti se prosijo da se e svojimi vprašanji in ponudbami obračajo na to borzo, ki je odprta ves dan- Svoje prostore ima v Ulici kraljice Natalije it. 1- Banat« LDU- Beograd, 9- avgusta (Presbiro ministrstva za zunanje stvari priobčuje oficijelno: Po vesteh iz Velikega Bečkereka, se v Romuniji, kateri se je na shodu srbskega prebivalstva odstopil znaten del Banata, nadaljuje agitacijo, da bi se izsilil se kakšen kos srbske zemlje. Ker Romuni s tem svojim postopanjem oči vidno manifestirajo, da niso voljni wmšntt odlok mirovne konference o Banata aa definltiven, namerava kraljevska vlada, kakor isvemo Is mer oda j nega vira, ponoviti pred mirovno konferenee svojo sahievo, da se te vprašanje resi aa podlagi plebiscita vsega Banata. Heodreiena domovina. Is Idr le, Idrijski uradi dobivajo polagoma laški značaj. Slovenski uradniki bodo morali zapustiti radi laških sika n in slabih razmer drug za drugim svoja mesta ln se izseliti, osimma pri-be*atl v Jugoslavijo. Rudnik |ma Že več laških inženirjev in tod! na občinskem uradu so se že dobro vgnezdlli upravni uradniki. Vojaštva je tu zadnji čas vedno več in izgleda, kakor da bi se pripravljala laška armada na ofenzivo proti Avstrijcem. Kantine so prevzele že precej prometa domačim trgovinam, tako, da se trgovci in gostilničarji močno pritožujejo. Cene, ki so bile prisilno padle o priliki dragjnjskih nemirov v Italiji, se zopet dvjgaio, da bo kmalu pri starem. Gotovo je, da Idrijčani težko pričakujejo osvoboditve od strani Jugoslavije, ker je skoraj za obupati. Obstoja nevarnost, da bodo Lahi že vsiljevali ob novem šolskem letu obvezno laščino in še kaj drugega v šole. RealČni ravnatelj, zagrizen renegat (dr. de Micheli), ki slovensko komaj razume, se je lotil pisati slovensko učno knjigo za ljudske šole; iz lasčjne mu prevala šolski sluga in drugi »strokovnjaki«. Dobil bo seveda za svoje »delo« lepo nagrado, ki je za to razpisana, — Domačini pisano gledajo laške lazarone, ki bi rad! uničiti blagostanje zasednih pokrajin, da bi uredili svoje zavožene finance. Tudi za zabavo skrbijo Lahi. Privedli so s seboj »družbo komičnih igralcev 56. divizije«, vendar pa se naslajajo na »umetniških« proizvodih le Italijani sami, ker domačini nočejo blizu. Dijaki, ki so doma tostran demarkacijske črte in so dokončali na idrijskih realki Šolsko leto, morajo Čakati po več tednov, da se Jim izstavijo legitimacije in so za ta čas gmotno navezani na laško milost in nemilost. Da smejo sploh prositi za potne liste, se morajo s podpisom zavezati, da se več ne vrnejo, četudi niso Še dovršili svojih Študij. Iz navedenega sledi, da ie pomoč nujno potrebna, da ne oslabi slovenski Živelj pod silnim laškim pritiskom. Slovanski svet. Rusi v Sarajevu. LDU S a r a j e- v o, 8. avgusta. Danes so dospeli semkaj ugledni ruski gostje, med njimi Ce-lorokop Rodičev, grof Bobrinskij in knez Brusov. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Na kolodvoru so goste pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pozdravili so jih načelniki mestne občine, deželne vlade m sekcije Društva slovanske vzajemnosti. Zahvalila sta se grof Bašmakov in Celorokop Rodičev. S kolodvora so odvedli goste na magistrat in Jih pogostili. Gostje bodo v treh dneh odpotovali iz mesta. ZaveznlM. Stavka v Svlcl. LDU B a s e I. 8. avgusta. (DKU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Zveza kovinarjev in tekstilnih delavcev je sklenila, da sjtav-ko nadaljuje. Pretežna večina baselskega delovstva je odločena, da se nadalje bori za svoja prava. — Tukajšnji mestni poveljnik je odpoklical vojaške posadke, ker so tiskarne nacijonalnih časopisov začele z delom. Zarote brez konca- LDU- A m -sterdam, 9- avgusta (DKU.) Po »Algemeen Handelsbladu« poroča »Dailv Mail« o mednarodni zaroti ki je imela svoj izvor na Angleškem in ki je nameravala razmere na Angleškem popolnoma p rev reči- »Dailv Mali« trdi, da odgovorni delavski voditelji pri zaroti niso udeleženi-Tajna policija je potem hišne preiskave pri nekem boljfte-viškem agentu zaroto takoj v kali udu-šila* Po vseh znakih ima zarota svoj pričete k v Busiji- Prt nekem delavcu v Giasgovu so našli dokumente, da je obstajal popolen načrt za ustanovitev Mirovna konferenca. Kov Član Zveze- LDU- Madrid, 9- avgusta (DKU) Zbornica Je po kratki debati sprejela predlog, da španska vstopi v zvezo narodov. ProtrpredlogL LDU Mila m 8. avgusta. »Corriere deli a sera« poroča Iz Pariza z dne 7. avgusta ponoči: Besedilo protipredlogov, ki jih je avstrijska mirovna delegacija predložila včeraj pred svojim odhodom na Dunaj mirovni konferenci, bo objavljeno šele hkrati z odgovorom, ki ga pripravljajo zavezniki. »Marin« pravi, da je izvedel, da avstrijska delegacija, ki se sicer odreka Tirolski in nemškemu delu Češke, nastopa proti rešitvi, predvidi eni v mirovni pogodbi glede celovškega 1 vprašanja, ter da zahteva, naj se določi Drava za obmejno Črto. Tittonijeni upi. LDU* Berlin, 9-avgusta- (DKU) >B. Z. am Mittagc prinaša iz Lugana »Secolovo« poročilo, da upa Tittoni, da bo do 25- avgusta reSil vea italijanska vprašanja Potem se bo podpisala mirovna pogodba z Avstrijo* sovjetske republike na Angleškem* Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Gospod Friedrich. LDU Bratislava, 7. avgusta. (CTU) Znan slovaški politik nas je mformiral o sedanjem madžarskem ministrskem predsedniku Štefanu Friedrichu tako - le: Štefan Friedrich je bil rojen v Malacki na Slovaškem kot sin tamošnjega lekarnarja, ki je bil rodom Čeh. Njegov oče je potoval vsako leto v Prago, kjer se je udeleževal sokolskih in drugih čeških slavnostL Ko je umrl, je v svoji oporoki zahteval, da prepeljejo njegovo truplo v Prago, in tamkaj pokopljeio. Ministrski predsednik Friedrich Šteje sedaj kakih 36 let. Njegova mati Je bila Nemka, ki je vzgajala svoje otroke v madžarskem duhu. Štefan Friedrich jo Študiral realko v Bratislavi in tehniko v Budimpešti. Potem je živel nekaj časa v Berlinu. Ko se Je vrnil, je poročil hčerko bogatega tovarnar, v Budimpešti in je postal sam tovarnar. S politiko se je pečal že kot dijak in je bil vnet pristaš Košu t o v. Skopno z Mihaelom Karolvjem i e bil v Ameriki, kjer ga je prehitela vojna. Ko se Je vračal, so ga na Francoskem internirali Domov se je vrnil leta 1915. Njegovo mišljenje je madžarsko, šovinistično, aristokratsko in reakcij onamo, dasi nastopa v Imenu liberalizma in demokracije. Bodo, ne bodo? LDU Lyon, 8. avgusta (Brezžično.) »Temps piše, da zavezniške čete ne bodo zasedle Budimpešte. Vsak tam se nahajaj oči h en-tentnih generalov ima le po eno stot-nijo kot spremstvo. Vsi Angleži niso zadovoljni. LDU Berolin, 9. avgusta. (DKU) »Lokal-anzeiger« javlja iz Rotterdama: Londonsko Časopisje v ostrih besedah kritizira imenovanje na a. vojvode Jožefa za diktatorja na Ogrskem. Tudi Francozi ne. LDU Berlin, 9. avgusta. (DKU) »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« poroča iz Pariza: Nova ogrska vlada velja splošno za reakcUo-narno in Je napravila v političnih krogih slab vtis. — Vrhovni svet, ki graja postopanje Romunov, je sklenil, da vpraša Romunsko za pojasnilo in Izjava aH misli Romunija ostati tudi še nadalje z Dunaja, kjer vlada v toaletah ženstva največe razkošje in mnogokrat prav vsiljiva pseudoeleganca. — je okusna in priprosta obleka mariborskih krasnih gospej in deklet. Na večer jo kreneva s soprogo k »Zamorcu«, kjer najdem vrle sedaj v Mariboru uelužbene prijatelje iz nekdanjih dunajskih centralnih uradov, ter večje uradniško in častniško omizje- Nas virtuoz na citrah gospod Omulec, ki je nekoč tudi svi ral v dunajski »Zvezdi«, nas je kratkočasil z izvrstnim izvajanjem slovenskih skladb- Po večerji pa grem v res veli-komestno okusno opremljeno veliko kavarno, ob novem veličastnem zidanem mostu- Iz verande prvega nadstropja se ti nudi krasen razgled po divnem Pohorju. Maribor ima lepo lego in ako si prijatelj daljšega pota in te ne straši brezsenčna pot, ima okolica mariborska dosti prijetnih krajev in letovišč. Mariborski Slovenci so krenili na pravo pot, ustanovili so izvrstno vspe-vajočo Glasbeno Matico- Rodoljubna in domorodna pesem je bila vsikdar naj-izdarnejsa in najkrepkejša buditeljica narodne zavesti, edini vir. iz katerega se more črpati pravo spoznanje duše našega naroda- V njo je tisočletni trpin izlil vso svojo radost, v nji se zrcali njegova bol • • . Tudi v narodnem zunanjem političnem življenju začenjajo poganjati nove kali, ker vlada v raero-dajnih slovenskih krogih narodna vzajemnost, katere smo najbolj potrebni-Vsa plemenita srca se nagibajo temu nazorjo« in vsg radostno deluje složno brez častihlepnosti v has domovine-Proklete domp.ee nesloge doslej v Mariboru ni in Vsemogočni daj, da je nikdar ne bo- Priznati se mora. da se tudi druge javne stvari obračajo na bolje, seveda da to ne gre tako hitro, kakor bi bilo želeti, to je vendar umevno. Ne da se popraviti v nekolikih mesecih, kar je politično grešila germanizaeujora avstrijska vlada v stoletjih- Od Marije Terezije pa do razsula Avstrije je bila nje glavna naloga, ponemčevanje Slovencev. Naša =lovenska pleča naj bi bila podstavek nemškega mostu do Adrije, in le naša žilavost in predniki naše od nemških Mariborčanov oplju-vane duhovščine so bili skozi stoletja edini jez, proti nasilnim tevtonskim navalom • , • Posetil sem nekaj uradov. Povsod vse na svojem mestu, povsod lep red. Prijazno in taktno vedenje od najvišjega do najnižjega uradnika, me je pa po ljubljanskih doživljajih prijetno presenetilo- Reči moram, da nam Slovencem primanjkuje tega čudovitega arka-numa, ki ga nazivljamo takt v vsem javnem in zasebnem življenju- Od Nemcev, naših gospodarjev, katere smo v marsičem posnemali si takta nismo mogli prilagoditi, ker ga bafi nri Nemcih nejbolj pogrešamo- Prisvojimo si ga torej iz Irsrnega nptlba in nujne potrebe- Tembolj demokraično bode naše čustvovanje *n miljenje, temveč potrebujemo takta Demokracija ne znači posurovelosti, nasprotno vljudnost! Da x Maribora seveda te ni y#* povsod kakor bi moralo biti, ni čudno. Vsak začetek je težak, a tu je še posebno računati s pasivno resistenco Nemcev in Ponemčencev- Tudi tu velja prislovica, da je Poturica huj?i od Turčina. S časom bo vse bolje, dokler se uprava politično ukrepi- Nova organizacija naj dela previdno in lagano. Vse se ne da na hip preustrojiti in odpraviti, kar nam ne ugaja- Nemška gospoda mariborska, ki obstoji kakor po vseh naših mestih in trgih večinoma iz ponemčenih Slovencev, stiska za hrbtom pesti, in z nekim oblastnim preziranjem gleda na slovensko upravo mariborsko, na-dajoč Be. da bodo Slovenci kmalu do-igrali, in da se bode njih pregnano tev-tonsko gospodstvo naskoro povrnilo-Skrbeli bomo, da se tej gospodi vroča želja ako Bog da nikdar ne bo izpolnila Ta nemškujoča svojat še vedno škili preko Spilj. od koder bi imel priti nemgki odrešenik- — Toda ne bodimo nestrpni napram pravcatim in spodobnim Nemcem- Pokažimo jim, da ©o slovenska srca plemenita! Nočemo jih sovražiti, psovati ln opljuvati, kakor so kot naši valpeti nas. iz katerih žuljev edinole so si nakopičili svoja premoženja- Pokažimo jim. pri vsej vrlo potrebni strogosti, da neverno posnemati njih brutalnost; boMmo jim pravični ^osnodarji. da morejo ako se uklonijo n^*5m nrređbam svobodno in neomejeno živeti v n^si sredini. Za tiste za-grizence in državne sovražnike ki se ne vklonijo preobratu, pa nema prostora v Jugoslaviji- Suntarskih gadov ne trpimo x naši domovini! brezobzirno jih je treba izgnati, naj si imajo ▼ naši državi domovinsko pravico ali ne. — Naj jo odkurijo v blaženo nemško Avstrijo, kjer vlada najkrutejši terorizem enega sloja nad vsemi drugimi državljani. Kjer najde zaščitja edino le delavec a tudi le ako je socijalist vse drugo se mora ukloniti železni pesti vladajoče klike- — Ker me v svoji gorid tam doli v lepem Posavju čaka mnogo nujnega dela, ni mi preoatajalo časa za poset svojih znancev, vendar Jo pa v naglici krenem na dom staroste mariborskih Slovencev, častitega in veleučenoga gospoda — kateri Mariborčan in naobražen Slovenec ga ne pozna — dr. Pavel Turnerja, ki me je po stari slovenski šegi gostljubno sprejel- Tam pod nemškim, z tr imi obraslem griču (»Deutscher P>erg< ga imenujejo nemčki Mariborčani), na čigar vrhu si jo sezidal razgledni stolp, s katerega se ti odpre čaroben razgled po mestu in okolici, eamotari v svojem lepem prostornem, z zelenjem obdanim »tu-skulu<- Zviseno ideje ga navdajajo, in iz srca se veseli našega narodnega vstajenja in ujedinjenja po tisočletnem robstvu« Gospodinji mu pa vzorno, prijazna gospa, navdušena Hrvatica- Med gromenjem in hudim nalivom se poslovim od ljubeznivega gospodarja; iz-pivši še jedno čašo na »razstanku«, si rečeva: >Na veselo svidenje po trgatvi c, kadar se v mariborski Prešernovi ulici nastanim- V Sromljah, na dan sv- Jakoba 1919, 5tev. 1S7. .SLOVENSKI NAROD", dne 12. avgusta 1919. Stran 3. v zvez! in aH hoče poslušati povelja mirovne konference. Romuniji nasprotujeta zlasti Amerika in Angjjja. — V Franciji nastopa posebno socijalistično časopisje z ostrimi besedami proti nadvojvodi Jožefu. Italija. Kaj Je pravzaprav v Italiji? LDU-Dunaj, 9- avgusta. (ČTU-) >Abend<: poroča: V Parizu se govori, da je postal položaj v Italiji zopet zelo resen-V severni Italiji so nastali novi nemiri-Meja proti Franciji je odprta samo za blago- Italijanska vlada očita nekaterim inozemcem. da so pripravljeni na silen prevrat- Stavka kovinskih delavcev se je razširila že na vse tovarne. Stavke v Italiji. LDU Berlin, 9. avgusta. (DKU) »Vonv.rts« javlja, da se stavka kovinarjev v Italiji vedno bolj širi Od 7. avgusta stavkajo kovinarji v Toskani, Lombardiji in Genovi. Delodajalci so nastopili proti delavcem s tem, da so zaprli tovarne, Mada je zaprla meje za popotnike, Lahi se že boje novih dogodkov na O/rrskem. LDU. Dunaj, 10- avgusta-(ČTU-) >Neuer Tagc poroča: Italijanski listi se se "^Mno vzdržujejo komentarja o nejasnih in mučnih dogodkih na Ogrskem, kakor se izražajo- Edino topolo Romano« se vprašuje, ali se bo nadvojvoda Jožef dal proglasiti za kralja. Vsekakor preti nevarnost da se Dunaj in Budimpešta združita in obnovita staro državno enoto ali vsaj deloma. Združenje Avstrije z Ogrsko bi pa imelo za posledico spojenje s Hrvatsko in Slovenijo- Pomorski pristan novega habsburškega cesarstva, ki bi izgubilo le Poljsko in Češko, bi bila seveda Reka- In vsled tega bi za Trst in za Italijo nastala zelo slaba "Perspektiva- Razgled. Rekord- LDU- S t- Germain. 9-avgusta. (DKU.) Francoski avijatik Maurice Wallbaum je dosegel svetovni višinski rekord, ko je preletel z enim pasažirjem višino 7800 m- Dosedanji rekord je bil dosegel Avstrijec Bier z višino 6100 m. Sokolsfvo. Novomeška Sokolska 2upa priredi ob vsakem vremenu v petek 15. avgusta t. 1. okrožni zlet v Št Rupert Spored: 1. Javna telovadba ob 16. uri (4. Dopoldne). 2. Ljudska veselica prostem. Sodeluje godba novoveškega Sokola. Odhod članstva iz Novega mesta ob 9. uri zjutraj (ugodna zveza za Novo-meščane tudi z vlakom ob 13. uri (1. popoldne), iz Št. Ruperta domov s posebnim vlakom ob 23. uri (11. zvečer). Da okrepimo novoustanovljenega Sokola v St. Rupertu. poživljamo bratska društva in prijatelje Sokolstva k čim največji udeležbi. Zdravo! — Odbor. Zlet Ljubljanske Sokolske Zupe se vrši 7. septembra t. 1. na Viču. Zlet je celodneven. Zajedno praznuje Sokol na Viču lOletnico svojega delovanja. Opozarjamo bratska društva, da začete priprave vstraino nadaljujejo, da bode nastop dostojna manifestacija sokolske misli. Ljubljanska Sokolska Župa. Odboro- va seja župe se vrši v petek 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih SSZ. v Narodnem domu. Ljubljanski Sokol priredi dne 31. t m. popoldne javno telovadbo na prostem nred državnim kolodvorom. Slovenskemu Sokolstvu! Dne 15. t. m. se vrši v Sinči vasi na Koroškem veliko manifestacijsko zborovanje. Koroško slovensko ljudstvo bode proslavilo svojo osvoboditev ter protestiralo proti krivicam, ki se mu Jih hoče naprtiti. Naša dolžnost je, da prihitimo našim bratom na pomoč in jih podkrepimo v težem in trdem boju za naše narodne pravice. Poživljamo vas, da se udeležite tega slavja v kar največjem številu. Vsa društva z zastavami! Iz Ljubljane v Sinčo vas preko Maribora vozi poseben vlak. Vožnja cena polovična. Cas odhoda pravočasno naznanimo. — Zdravo! — Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Delni zlet Slovenske Sokolske Zveze se vrši 21. septembra t. 1. v Ljubljani, na kar bratska društva opozarjamo. Poživljamo vsa bratska društva, da pošljejo zanesljivo svoje zastopnike, ki naj prinesejo točna poročila svojih društev. Vsako društvo mora poslati svojega zastopnika. Laško. Sokolski dan v Laškem je dne 24, t m. Celjski Sokol poleti tjakaj korporativno. Obeta se pa tudi mnogobrojna udeležba iz Ljubljane. Ta zlet je tako važen, obenem pa bo tako lep, da bi naj nobeno društvo ne izostalo. Prihod v Laško z opoldanskimi vlaki, odhod z večernimi. Prijave udeležencev ro tip,* rw*$Hejo; Prinravljalnemu odboru. Spominjajte se zaklada „S!ov. sokolske zveze". Dnevne vesti. Zadnji čas prihaja na predsedništvo deželne vlade vedno več proseni za raznovrstne državne službe, zlasti za mesta pisarniških pomočnikov in pomočnic Ker predsedništvo samo nima prostih mest, mora prošnje kratkomalo zavrniti ali pa jih kvečjemu poslati drugim oddelkom deželne vlade. Vsled obilosti poslov pa je predsedništvu popolnoma nemogoče, v vsakem slučaju posredovati. Prosilci se na to opozarjajo s pristavkom, da naj se obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, Gradišče (nasproti dramskem gledališču), ali pa da vlože prošnje pri onem poverjeniStvu ali oddelku deželne vlade, pri katerem žele biti sprejeti. Tudi v vseh drugih stvareh naj se naslove vloge vedno na stvarno pristojno poverjeništvo ali na pristojni oddelek deželne vlade. Naslov: »Deželna vlada« ne zadostuje in obremenja urade samo z nepotrebnim delom, ker mora potem Šele tisti urad, v Čiear delokrog vloga slučajno sega, isto postati na pristojno poverjeništvo ali oddelek. Lep vir dohodkov za državo. Znano je. da je dal bivši knez Auersperg \z svojih neizmernih gozdov le toliko posekati, kolikor je rabil letno za sebe in za uradnike. Rekel je opetovano sam, da ne proda več, ker je njegovo posestvo fideikomis in bi moral oddati državi ves denar, ki bi ga več iztržil nego ga je rabil sproti. Zato so ostajala v gozdu tudi zrela in prezrela debla, sušila se, padala in trohnela. Kakor sem se pred par dnevi sam prepričal, je samo v gozdih med Kočevsko Reko. Gotenico, GlaŽBtO in Ribnico pav mnOKo debel, ki imajo nad pol metra v premeru. Vprašal sem veščake, ki so mi rekli, da se more brez škode za gozd in za prihodnjost prodati in posekati nad pol metra debelih debel gotovo več nego za sto milijonov kron. Rekli so. da bi bilo gozdu naravnost v prospeh. ako bi se posekali ti velikani, ker je mlad podraščen gozd itak povsod pregost in je dreves v debelini 30 do 50 cm še toliko, da so tudi ta precrosta- Ker je zdaj cena visoka in bi izvoz dvignil našo valuto, industrijci pa bi radi žatrali in delali, bi država lahko igraje dobila najmanje sto milijonov denarja, ne da bi le količkaj škodila pri-hednjosti. Medvedov pa itak mislim, da ne b<>mo več redili v knezovo zabavo. Povišanje draginjskih doklad in cene. Ko so zvedeli novomeški okoličani, da se je izplačala ta mesec draginjska doklada javnim uslužbencem, so takoj občutno dvignil cene. Smetani so dvignili ceno od 3 na 4 K za lonček, kumara je bila dne 8. t m. ena majhna za krono, dočim so se dobile preje tri tako velike, oziroma tako majhne za krono. Splošno so dvignili cene za vse za 25 do 30^o. Neka kmetica je odkrito povedala, da je zdaj za to vse dražje, ker gospoda zdaj več zasluži. Kar pridobi uradništvo po dolgem boju, razdere producent. M. G. Velikega ljudskega tabora v Sinči vasi na Koroškem, v petek 15. tm., se udeleži tudi ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, ki daruje ob 9. pontifikalno mašo. — V petek vsi v Sinčo vas! Lovska dražba. V torek, dne 16. septembra 1919 ob 11. dopoldne se odda pri okrajnem glavarstvu v Radovljici na javni dražbi v zakup lov občine Koroška Bela za dobo 3*A leta, to je od 1. oktobra 1919 do 30. junija 1923. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri radovljiškem okrajnem glavarstvu. Na naslov gospoda predsednika društva nižjih državnih uslužencev. Prizadeti društveni člani prosimo pojasnila glede Vaše obljube, da nas obvestite v časopisih o Vašem delovanju, kaj se je vendar ukrenilo glede pomožnih slug in službene obleke. — Prizadeti društveni člani. Beseda gg. trgovcem. Iz krogov trg. nastavljencev nam pišejo: Sedal, ko je država svojim uslužbencem izboljšala plače, ko je isto storila y pre-izdatni meri železnica, ko so storili to tudi različni drugi zavodi in podjetja, bi vendar že bil skrajni čas, da to store tudi gg. trgovci — ki med vojno vendar niso obubožali — ljudje, ki jim je baš uslužbenstvo pripomoglo, do tako lepih dobičkov: gg. trgovci torej naj se zganejo in naj svojemu usluž-benstvu zboljšajo plače, to se pravi, plačujejo naj jih tako, da bodo mosrli izhajati. Istina je, da jg irgov. uslužbenstvo ponekod--in to niso osamljeni slučaji — navezano na zaslužek, ki niti ne dosega dohodkov najnavadnej-šega cestnega delavca, ki QUi ni treba nobenega znanja, nobene prakse. Menda bo res treba, da nekatere takih ne-socijalnih izkoriščevalcev javno ožigosamo. Naj torej prizadeti gospodje upoštevajo ta naš opomin in naj store to, kar je prav. kar je pravično in zasluženo. Obratno vodstvo električne cestne železnice v Ljubljani obvešča podpisano ravnateljstvo da se mali otroci, po-največ Šolska mladina, mnogokrat brez vsakega nadzorstva igrajo na cesti ter mečejo kamenje in druge stvari na tir cestne železnice in cejp v električne vozove. S tem povzročajo vodstvu električne železnice mnogo Škode, pa^ sažirjem samim veliko nevarnost V ponovnih slučajih se bo najstrožje postopalo posebno proti staršem, Icaierj zanemarjajo svoje otroke. — Policijsko ravnateljstvo. K. k. Bezlrkshaflfrtmanflscfcaft L*. bseh Itd. se še vedno pritiskajo Stam-Pilke okrajnega glavarstva SftS v Ljubljani. Ker so si slovenske lahko le davno nabavila okrajna glavarstva po ćeli Sloveniji, bi bilo to tem lažje storiti ljubljanskemu, ker imamo traverja tu. Kaj neki čakajo? Pozdrava U Slovenske*a Korotaoa pošiljajo naši planinci od stotnlje strojnih pušk: četovodJa K. Kamensek, četo-vodja F. Klopčič, desetniki: J. Jemec, f. Frlan, J. Petemel A. Ulčar, M. Ravnik; strelci: A. Habjan, J. Rak, J. RepŠe, A. Kurent Fr. Zupane in R. Zupan. Ljubljanska garnlzljska sodba. Gospod kapetan dr. Cerin, kapelnik garnl-zijske godbe, se Je Že vrnil s Češkega. 2 njim je prišlo večje število godbenikov, tako, da je garnizijska godba skoro že kompletna za orkester na pihala, ka-kar tudi na lok. Društva in podjetja, katera bodo potrebovala godbo za prireditve, naj se obračajo na kapelnika ka-petna dr. čerina, Marija Terizeje cesta št. 14 (Novi Svet). Ameriška zastava, katero so naši tamošnji sorojaki poslali kot časten dar in znak vdanosti mestnemu magistratu v svobodni Jugoslaviji, je Že precej Časa razstavljena v izložbi tvrdke OriČar in MejaČ v Prešrnovi ulici. Zastava dela čast našim »Amerikancem« in jasno govori o zavednosti in ljubezni slovenskih sinov in hčera do svoje prave domovine. Skrivnosti Kolizeja. Na Marije Terezije cesti se nahaja znamenita palača »Kolizej«, ki slovi ne samo po svoji zunanjosti, temveč tudi po umazani notranjosti. Prekupčevalci duhana, blaga in živil imajo tu varno zavetišče. Tu stanuje isto več rodbin, ki so nemškega ali italijanskega mišljenja. Gode se notri rudi stvari, ki so politične važnosti. Nai navedemo samo sledeč slučaj: Nekako pred enim tednom ustavil se je pred »Kolizejem« avtomobil s Častniki m vojaki tukajšnje italijanske komisije. Dva vojaka sta zginila v palačo k neki stranki, ki je z vsem naklonjena Italijanom in Švabom. Cez deset minut prideta nazaj; oseba, ki ju je opazoval, je videla, da eden nosj v rokah ovoj popisanega papri rja in nekaj pisem. Vse to le skrbno shranil v avtomobilu pod sedež. Ta manever se ponavlja večkrat, včeraj (petek) dogodilo se je isto. Ljudje se Že kar zgražajo in pravijo, da kaj imajo Italijani iskati v tem kurniku. S tem izročamo te »tajnosti« javnosti. Vojaške oblasti pa prosimo kot zavedni Jugoslovani, da to stvar preiščejo. Častnim članom je imenovalo sror> njegrajsko učiteljsko društvo na svojem zborovanju v Rečici svojega bivšega predsednika, sedaj nadučitelja v Celju, gospoda Josipa Bizjaka, spričo velikih zaslug, katere si je ta pridobil na polju okrajne stanovske organizacije. Čestitamo! Tourist oflice Bled naznanja športno prireditev 15. avgusta t. 1. s sodelovanjem športnega kluba »Ilirija« in ljubljanskega kolesarskega društva s sledečim sporedom: 1. Koncert zdraviliške godbe na Bledu. 2. Plavalne tekme za dame, senjore in Junjorje med grajsko kopeljo in hotel Malnarjem. 3. Kolesarska dirka krog jezera. 4. Regata krog otoka. 5. Razdelitev priznanj v Zdraviliškem domu (Casmo) in venček. Pri Klasi za tekme do četrteka 14. avgusta pri športnem društvu Ilirija, Nova ulica št. 2 in Tourist office na Bledu. Novomeški frančiškan]. Znano je, da so imeli preteklega šolskega leta novomeško deško ljudsko šolo v rokah tukajšnji frančiškani. Zadnji čas pa je frančiškanski red imenovano šolo nenadoma razpustil, češ, da mu primanjkuje učnih oseb. Drugi viri trde, da zahteva vlada izprašanih učiteljev — kar pa frančiškani niso, — tretji si zopet skrivnostno namigujejo o notranjih samostanskih razmerah itd. No, naj si bo že tako ali tako, dejstvo Je, da so se frančiškani odpovedali Uudskošolskemu pouku v Novem mestu. Bog ž njimi! Toda s tem dejstvom pa se nikakor ne more sprijazniti par starokopitnih oseb (o spolu ne govorim), ki skrivnostno love podpise, kateri naj bi frančiškane še nadalje obdržali na tukajšnji deški ljudski šoli. Kje ima ta komedija svoje korenine in kam polž roge moli, ne bo težko uganiti. Ti podpisi naj bi namreč aprobirali frančiškane Še za nadaljni pouk, — ker oni nočejo, ali pa se ne upajo pred izpraševalno komisijo. Zahteva vseh zavednih staršev je, da se redovniki nadomeste s posvetnimi učitelji, Id bodo prav gotovo delali vsaj toliko, kakor frančiškani in skrbeli, da se pouk in vzgoja na novomeški šoli vzdrži na višini, ki jo zahteva značaj mestne šole. In če slednjič omenimo, da bi pet učiteljev - očetov lažie študiralo svojo deco na realni gimnaziji, dekliški osemrazrednici aH trgovski Šoli, bo vsakdo, ki ima količkaj čuta pravičnosti, prisodil ta učna mesta posvetnemu učiteljstvu. Zavednim pfiberšklm Slovencem v album. Že dlje časa sem se zanimal za razmere lepega mesta Pliberk. Bral sem v raznih časopisih razvijanje narodnega življenja in želel si vas zopet po daljši odsotnosti obiskati. A kakšno presenečenje me Je zadelo, ko sem prišel zopet k vam. Nedaleč od kolodvora v lepi Malgajevi ulici zagledam na neki hiši. ki si jo predstavljate kot gostita napis »Gostilna pri junaku Malgaju«. V srce me je zabodla ko sem to videL Pomislite, Pliberčani vsaj tisti, ki ste osebno poznali Malgaja, kaj bi rekel on k temu. Že večkrat se vas je opominjalo — ne bodite tako kratkovidni in ne osmešite se pred svetom — a nič nI pomagalo — zato vam kličemo mi. ki nas razni opravki kličejo k vam, da najhitreje odstranite ta napis m si zapomnite, da ne pustimo imena naših velikih jnakov naslikati na vsak »Pajzec«. Sava si je vzel napitnino. Lepega zimskega dne je jezdil kaplan iz šent Jerneja na lov proti Tolstemu vrhu. Tu se je zbralo že več drugih lovcev in gonja na zajce in drugo z ver jad in perja d se je začela. Po končanem fbvu so šli vsi lovci po lepem lovskem običaju na malo okrepčilo v Novakovo gostilno v Hrastiu. Med tem je bil prjvedel An-drejčev Tone z Mokrega polja kaplano-vegs konja, ki ga je bi! pustil lastnik na Mokrem polju pri Turjaku, pred Novakovo gostilno in se podal v gostilno. Mirno Je Čakal, da bi se ga usmilil s kako »božjo kapljico«, toda zaman. Ker pa je mislil, da mu gre po vseh božjih in človeških pravicah napitnina za to, da je pripeljal konja, je porabil mak> živahnejši razgovor lovcev, vzel kaplanovo puško in jo odnesel Iz sobe ter Jo skril zunaj. Čakal je. če bo padlo kaj napitnine pri odhodu lovcev. Ti pa so oči-vjdno čisto pozabili na žejnega siromaka |n odšli, kaplan pa je odjezdil. An-drejčičev Tone pa Je natihem hvalil boga, da ni dobil napitnine, kajti opravičil se je s tem pred svojo vestjo, da je odnesel zdaj puško, krasno puško, risano, vredno med brati 500 kron, na svoj dom. Toda sreča je opoteča, orožniki so zvedeli zadevo, puška je šla, napitnino bo dobil pri sodniji. Neprijetno presenečenje. Georg Dronka iz Ara da se vrača iz Amerike in je izstopil z drugimi tovariši na tukajšnjem kolodvoru. Ko je danes nameraval kupiti potni listek za nadaljevanje potovanja, je pustil za trenotek listnico pri blagajni ležati ter ni opazil, da mu jo je neznani zlikovec skrivoma odnesel in zginil. Listnica je bila iz črnega usnja ter je vsebovala 180 rtafiranskiri lir, 12 dolarjev ter več potnih in drugih listin na ime ovaditelja. Ker so za oškodovanca posebno listine velike vrednosti, prosi isti, da bi mu zlikovec vsaj povrnil iste in jih tukajšnji policiji odposlal. Dva tiča. Dehja Rasim, rojen 1894 in Sujko Sulejman, rojen 1890, oba iz Visokega v Bosni, sta bila dne 4. t m. zasačena od nekega policijskega agenta, ko sta skušala z vetrihi odpreti neko pronočevalno sobo pri Orehku v Kolodvorski ulici. Za vse slučaje sta imela tudi vsak svoj nož v rokah. Varnostni organ je takoj poklical svoje tovariše, katerim se je posrečim oba are-tovati ter sodnrJi oddati. Umrl Je v Ljubtfani g. Jernej S t e niša. čevljarski mojster. N. v m. p. KDltora. Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Kočevju. V nedeljo popoldne bo prvič v Kočevju javno zaorila jugoslovanska pesem. V dvorani hotela »Trst« priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« eoo umi koncert. Na sporedu so narodne in umetne Jugoslovanske pesmi. Predpro-daja vstopnic v trgovini g. Šlehta v Kočevju. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes ob 19. uri ženski zbor. jutri ob 20. uri vsi! — Važno! Odbor. Zvesa gledaliških igralcev- LDU Beograd, 9. avgusta. Danes se vrši tu zborovanje Zveze gledaliških igralcev in sicer ob devetih- Nadaljuj© se v ponedeljek ob devetih- V ponedeljek pred skupščino se vrši v saborski cerkvi parastos za vse igralce, ki so padli ali umrli tekom vojne- V ponedeljek zvečer bo koncert, pri katerem bodo sodelovali Rijavec, Križaj, Polakova, Trauttnerjeva in Pospišilova, V torek, dne 12- t- m- bodo vpri»orili >Fauna«, pri čemer bosta sodelovala Rajič In Pavič- Po drugem dejanju se vrši mal koncert z gospodom Primožičem in Križaj em- V sredo, dne 13* t. m-, bodo igrali >Mamseli Nitouchec- Nastopili bodo člani beograjskega, zagrebškega, ljubljanskega, novosadskoga in sko-peljskega gledališča ter člani gledaliških družb HajduSkovič in Gundulič- Gospodarstvo. Nase in me- LDU. Beograd- Po strokovnjaaki oceni znaša osnovna vrednost vseh gozdov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se računi jo %% letnega dohodka 1 milijardo 800 milijonov dinarjev-Seveda te glavnice ne moremo doseči, ker eksploatiranje gozdov ni dovolj intenzivno- Današnja renta naših gosdov maša le 40 milijonov dinarjev* Urad f a pospeševanje obrti ima na razpolago anilinske barve. Te barve prodaja po 80 K kilogram. Zelo značilno pa je tole dejstvo. Barve se ne izdelujejo pri nas in jih je treba kupiti v Inozemstvu. Tudi urad za pospeševanje obrti je moral te barve kupiti od Retab-Herungsanstalt ter je plačal za barve pri tem zavodu od 10 do največ 24 K. Kljub J Bfoifi uviizfli carini fig asObfi Uko cenejše iz inozemstva ter le upravičena domneva, da se je tudi teh barv polastilo veiižništvo ne na korist obrtnikom in splošnosti. Nadzorovanje. LDU. B e o g r a d, 9- avgusta- Ministrstvo za trgovino je sklenilo nadzorovati denarne zavode in, industrijska podjetja, kakor se je to vršilo dosedaj vsako leto, ako komisija najde, da se knjige ne rodijo v redu, ki ga določa zakon, ali ako najde druge netočno« t i pri poslovanju, bo postopalo po >zakonu o podjetjih in akcijskih družbah.«. Jugoslavenski kompas. Te 'dnf es razpošiljajo vprašamo pole na posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslavenskoga kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Čeme v Ljubljani, vrnejo- Ker centralna vlada v Beogradu, kakor tudi vsvj pokrajinske vlade priznavajo veliko vrednost tega dela za eelo državo, ao naprošajo tudi čč- župni uradi ln p- n* Šolska vodstva, da gredo Županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vpra-šalnih pol, ker je od točne izpolnitve teh pol odvisna porabnost in vrednost oeiega dela* Kompas bo v svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vBem uradom, znanstvenikom in prostim poklicem- Za prospekt se je obrniti na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Čeme v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka. V mesecu juliju vložilo se je na vložne knjižice in na tekoči račun 20,959.801 kron 4 vbL. dvignilo pa 17,970.673 K 20 vin. Stanje vlog koncem julUa 93,527.495 K 69 vin. Jugoslavenski kompas izide koncem tega leta, m sicer trgovski del, dočim izidejo L 1920 v presledkih po 4 mesece še ostali 4 zvezki: Industrijah ni, obrtni, agrarni m financijami. Celo delo stane vnaprej vplačano 200 dinarjev, vsak zvezek zase 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode pad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, industrij ca, obrtnika, agrarca in finančnika, za vsak urad m vsako pisarno, ker bode edino informativno delo za celo državo. Naročila in oglase sprejema Jugoslavenski kompas (Gospodarska pisarna dr. Ivan Čeme) Ljubljana. _ Najnovejša poročila. Vesti LDU. KONEC KRIZE V SREDO. LDU. Beograd, 10. avgusta. Z največjo gotovostjo se more računat!, da bo kriza rešena v sredo, ko bo došlo do sestave kabineta. KEDAJ KONCA MIROVNA KONFERENCA. LDU. Pariz, 10. avgusta. (Presa- burean.) Nekateri listi so poročali da namerava mirovna konferenca završiti svoje posle do konca meseca avgusta in med drugim rešiti tudi jadranski problem. Potem bi nastopile počitnice v mesecu septembra. Te iirforinaciie niso točne. Nikakor ni mogoče, da bi se ti posli mogli že sedaj definitivno rešiti. V resnici obstoji možnost da bodo zavezniki podpisali mtr z Avstrijo, a id zelo dvomljivo, da bi v tako kratkem času mogli likvidirati z Bolgarijo, a zlasti ne iz razloga, ker se rdso prodali prelhninarfje in se pozitivno ve, da se bo proti Bolgarrtf rmorabilo enako postopanje, kakor se je z Avstrijo m Nemčijo. Iz vsega tega ni mogoče razvi d eri, kako bi bik) mogoče rešiti vse posle do konca avgusta. Kar se tiče jadranskega vprašanja. Je istotako dvomljivo, da bi se moglo refflti v tem času to vprašanje. Vrhovni svet je preobložen z delom, zlasti z mirovnimi pogajanji z Avstrijo in dogodki na Madžarskem, pa vse to dokazuje, da rruTovna konferenca ne more likvidirati v mesecu avgustu, a se manj. da bi odšla na dopust in da bi ne rešita vseh teh problemov. KONKURE AVSTRIJE. LDU- Dunat 9- avgusta- (C I IT.) >Wiener Mittagspost« poroča: NaS dopisnik jo imel ras govor s odličnim amerikanskim diplomatom. Nemški Avstriji naložonl mirovni pogoji se kljub nadvse sprotnemu mornar andu dr- R c-n nori o v omu bistveno ne bodo iz-premeni! i- Ko je dopisnik omenil, 'da se bo na ta način Avstrija zrušita, je rekel diplomat« Entema si bo od upnikov Nemške Avstrije dala izstaviti zakonit mandat, da razglasi takorekoč konkuri te drfcave- Tozadevno Je te vse ukrenjeno; najbrže se bo hnen o vala komisija 7 članov kot prava upraviteljica kofikurzne mam; v to komiRijo bodo menda imenovani po en Anglež, Francoz, Amorikanec, Italijan, Belgijec, Nizozemec in Švicar. Vse kar se bo »godilo, bo prav Isto, kakor ako postane kaka velika delnižka bančna ali zavarovalna družba nezmožna plačevanja NASI VJBTNIKI T ITALIJI- LDU- Dunaj, 9- avgusta, '(CTU.)' >Neuer Tag< proča iz Pariza: Jugoslavija jo zahtevala v Parizu, da se vrnejo vsi vjetniki, ki se nahajajo na Italijanskem- Na Tittonijev predlog pa jo konferenca sklenila, da ee mora počakati na sklep mira z Nemško Avstrijo-BOLGARSKE TEŽAVE. LDU- Bukarešta, 9- avgusta* (CTUJ (RDU-Dacia) poroča: V Rano vem so Strna 4. u ( SLOVtlN^KI NAKUD\ Cuc l2 av^USta l^i*. 15/ i»cv. coškiti vojakov garnizije- Bilo je 36 mrtvih- V Ruščuku so Bolgari umorili dva francoska civilista, ki sta prišla tja, da preiskujeta cestne izgrede-Francoski poveljnik je odredil nove aretacije- LDU. Saint Germain, 10. avgusta. (Dim. KU.) »Temps« poroča iz Bukarešte, da bodo francoske Čete, ki so bile do sedaj nastanjene na Romunskem, zasedle Bolgarsko in izvršile razorožitev. Pri Bolgarih v Dobrudži se je našlo 60.000 skritih pušk, mnogo strojnic in ročnih granat. Društvene vesti in prireditve. Ustanovni občni zbor slov. pevskega društva Krakovo - Trnovo se vrši dne 16. t. m. ob 20. uri popoludne v prostorih otroškega vrtca v Cerkveni ulici št 21 z običajnim dnevnim redom. Postajnih odpravnikov jui. in drž. želez, važen sestanek se bo vršil dne 15. avgusta ob 14. uri pri »Novem svetu. -Poživljam tovariše, da se temu vabilu poinoštevilno in zanesljivo odzovejo, ker je dnevni red službena pragmatika. — Sklicatelj. Prostovolino gasilno in reševalno društvo v Kranju izreka tem potom vsem zahvalo, ki so tako lepo pripomogli, da je 401etnica vsestransko ta- ko dobro uspela. Osobito se pa zahvali cenjenim damam, ki so pod spretnim vodstvom g. Viki Kotzbek, vzorno in Pazljivo stregle pri vrtni veselici. Posebna zahvala pa še vrlemu čitalniške-mu pevskemu zboru in njegovemu pe-vovodji g- Vilkotu Rusu za prijazno so-delo vanje. _ Aprovizacija- -f Amerikanska živila za šol. otroke. Otroci, ki so dosedaj dobivali kuhan kakao, naj se zanesljivo zglase v torek dne 12. avgusta ob 8. uri zjutraj v oni kuhinji šole oziroma zavoda, kjer so dosedaj dobivali svoj zajutrek, da prejmejo nove izkaznice za amerikanska živila. Na te nove zelene izkaznice dobe šolski otroci iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti po 75 dkg sladkorja, 60 dkg kakave, 65 dkg moke in 5 pušic kondeziranega mleka po sledečem redu: Št. 1 do 300 dne 12. avgsta od S. do 11., št. 300 do 600 dne 12. avg. od 2. do 5., št. 600 do 900 dne 13. avg. od 8. do 11.. št. 900 do 1200 dne 13. avg. od 2. do 5., št. 1200 do 1500 dne 14. avg. od 8. do 11., št. 1500 do 1800 dne 14.avg. od 2. do 5., št. 1800 do 2100 dne 16. avg. od 8. do 11., št. 2100 do 2400 dne 16. avg. od 2. do 5., št. 2400 do 2700 dne 18. avg. od 8. do 11., št. 2700 do 3000 ane 18. avg. od 2. do 5., št. 3000 do 3300 dne 19. avg. od 8. do ti. št. 3300 do 3600 dne 19. avg. od 2. do 5., št. 3600 do 3900 dne 20. avg. od 8. do 11. Za vsacega otroka se plača 1 krono za režijske stroške. t Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so izčrpane zaloge domačih sladkornih tovarn in zadostujejo dovozi iz inozemstva le za neposredni konzum, se letos ne bo delil poseben sladkor za vkuhavanje sadja. Tozadevne prošnje so brezpredmetne in se ne bodo reševale. — Odsek za prelrano Slovenije. t Razdelitev mineralnega olja. Iz Poljske sta dospela kot prva pošiljatev dva transporta različnih mineralnih olj. Ker je bilo ogromno število prosilcev za to blago, je odsek za prehrano pri razdelitvi tega kontingenta pritegnil zastopnike vse-, prizadetih strok, in sicer zastopnika kmetiistva, montanističnih obratov, trboveljske premo^okonne družbe, južne in državne železnice, obrtne in trgovske zbornice ter avtore-ferenta. — Došli kontingent se je razdelil popolnoma, in sicer tako, da je krita najnujnejša potreba posameznih obratov. Posameznim prosilcem se dostavijo neposredno po pošti nakaznice, na katerih je zaznamovana odkazana za petrolej se proda. Poizve se v trgovini Benedikt, Prešernova ul. Hissča sobna svetilka Moško kolo z daljšo prakso želi službe. .Šifra H. K. 7832' na upr. Slov. Naroda. 7832 Proda se sortni čoln. Prulami št. 23. Poizve se pri g. Koširju, Pred 7817 Svinčene cevi ?d,W M: kupi Ivan Savnik. Kranj. 7846 Leptrasla!nDiUn2kosSsrccea no proda. Moravs, Dolenjska cesta 18 II. Dr. Alojz Kraigher. Poljanska c. 18, odpotuje 11- t. m. za štiri tedne na počitnice. 7349 Ornd? tfl sal°nska kompletna garnitura rlUtiu Vb in dva otroška vozička. Vpraša se na dvorišču Sv. Jakoba nabrežje Št. 29. 7841 na kosilo in večerjo iščem Pogoj dobra domača hrana! Cenj. ponudbe pod „bančni uradnik 7753" na upravo lista. 7753 Jahko priprosto, sicer snažno opremljeno Išče soliden višji uradnik. Ponudbe pod .Snaga 7S48a na upr. Slov. Naroda. 784S 1^nil R dobi, kdor mi preskrbi v Ljub-: J lili !\ ljani lepo stanovanje s 4—6 sobami. Ponudbe pod ,1. K. 7830" na upr. Slov. Naroda. 7830 Cifiln predeno in nepredeno v 3VIIU štencan kupuje po visoki ce -ni tvrdka Fran Kos, Ljubljana, Sodna nlica 7. 7856 Portal ali Izložbena okna, Xt mtr. dolg, 3 mtr. visok, se ceno prod a pri Ivanu Savnik, Kranj. 784 4 vfcfi'lnilr že rabIien> na 21/2 plošče, tJitUlilliin, za levo stran, z belimi ploščicami, je naprodaj pri Ivanu Savnik. Kranj. 7845 in premog se proda ali da v najem. Išče se gostilna v najem ali se kopi. Naslov: Ana Hemaas, Terezija Penič, pošta Loka pri Žusmu. 7836 Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino že nnu Obvezne ponudbe s izgotovljenih URI skrajno ceno, dobavnim časom in opisom na: Ljubljana, postni predal 151. 7820 s hrano pri boljši rodbini. Plača v živi-vilih ali v denarju. Ponudbe na Uprav-ništvo Slov. Naroda pod .realec 7825". Izvrsten rudokop s prostim tek^m se proda za 350 kron. Dunajska cesta št. 75. (Pisarna). 778* množina ter tvrdka, pri kateri cjobl isto. Vsako nadaljno dopisovanje na odsek za prehrano, kakor tudi tozadevno posredovanje naj se opusti. Kakor hitro bo na potu nova pošiliatev. se prizadeti krogi pravočasno opozorijo, da javijo svoje potrebe. t Vazelin. Odsek za prehrano ima na razpolago dva vagona prvovrstne vazeline iz Poljske. Reflektanti za to blago naj vlože prošnje do 18. avgusta pri imenovanem odseku. Poizvedba. V soboto 9. t. m. popoldne ob 3. uri som se s tramvajem voz št. 5 od kolodvora peljala do pošte. Zraven mene je bil star nemški gospod (exterieur starega gospod Samassa) in gospa, katera sta ce rePata naprej do Marijinega trga in moj, na klop sloneči dežnik, pričo kondukterja, tega voza seboj odnesla. Zatorej se opozarja, da naj dežnik vrneta v Gosposki ulici št. 6, II. nadstropje, na desno, da ne bo treba drugih korakov. Išče se Ivan B a č a r iz Ustja 59 pri Ajdovščini. Kdor ve za naslov, naj javi posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Pozabljen je bil 4. t. m. pred odhodom jutranjega zagrebškega vlaka na kolodvoru svilen dežnik z belim držajem. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvu »Slov. Naroda«. Ona dama, ki je dne 6. t. m, ob 9. uri zjutraj pomotoma vzela damski dežnik v električnem vozu na progi Mestni trg - deželna bolnica, se poživlja, da ga nemudoma vrne upravništvu »Slov. Naroda«, da se izogne sodnemu postopanju. Pozabil se Je v petek dopoldan okoli desete ure črn ženski svilen dežnik v električnem vozu od ^arnizijske bolnice do glavne pošte. Prosi se pošteni naiditeli. da ga odda v upravništvu »Slov. Naroda«. Ušla je lovska psica - prenellčarka, kratke rjave dlake z belo lisco na prsih, dolgimi dol visečimi ušesi in kratkim odsekanim repom. Sliši na ime Janči. Kdor jo izsledi, naj jo odda proti nagradi lastniku Antonu Korošec, nadživinozdravniku v Kranju. Zgubil se je v Ljubljani pes brez marke, srednje rasti, svetlo - rjave barve, ki je tekel za vozom. Najditelj se prosi, da sporoči na naslov M. R a n t, Kranj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarn««. finrnfiv rna iš*e stanovanje s hrano. Lui[JUU■•Ild Ponudbe na u?ravriš'vo Slov. Naroda pod .1. september 7786V D?a dečka (pikolo) se sprejmeta za restavracijo in kavarno v Narodnem domu. 7776 ffirtar priden in pošten se takoj sprej-uUUul me. Pismene ponudbe na uprav, ništro »Slov. Naroda* pod .Sodar 7711** Kup! se \M. v Zg. Gameljnih nad Ljubljano. 741H DflTUU'la žepnih ur, zlatnine in sie-rUPluIilu brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Irlftfnl/tflF gimnazijec se takoj spreime lilMlUnluI Ponudbe pc 7794* na uprav. Si. Nar 7794 Drva ljani. cele vagone in tudi na m3 oddaja Gospoda rska zveza v Ljub- DrniJA fD dams^a z'ata ur* in dolga illlllu mL zlata veriga. Poizve se v trafiki Dolenc, Prešernova nlica. 7807 Mm vet motornih koles, tovorni avto 3 tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič, Šelenbnrgova nI. 6. 7447 Sveže maline s^-^rs.0: stilacija esenc in Izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljubljana, Slomškova ul. štev. 27 7251 Dve gospodične iščeta h. stanovanje s rano pri boljši družini. Cenjene ponudbe prosim na uprav. Slov. Naroda pod .bančni nradnici/7804^ 7804 damsko sedlo, konjska brzda, damski jahalni škornji, žoge za tennis. Stvari se morejo ogledati v Gosposki ulici št 15 2 nadstropje od 9. do 11. ali od 14. do 16 uri 7797 HaHorlsti! 51 se večja množi-papirnatega blaga za en.baliranje. Ponudbe z navedbo kvantitete, cene. če mogoče vzorca na naslov: Živko Frković, Ljubljana. Stari trg št. 3, II. nadstr. 7795 Kdo sprejme 11 letoeoa, „I£Ugid™. vega dečka v vzgojo. Odgovor prosim takoj na uprav. »Slovenskega Naroda* pod: .nesebično 7840' 7840 2 tatina motorja Stm..«*; 7 HP prevozni, posebno pripravna za kmetijstvo. Kupim večjo množino eternita. A. Eremtar- strojno ključavničarstvo v Š:. Vidu nad LJubljano. 7816 Išče se v stali složno % knjigovodkinja) z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, slovenskoj i nemškoj korespondenci popolnoma samostojan (bilanzfahig). Samo prvorazredne sile neka svoje ponudbe s plačilnimi zahtevami in s prepisi spričeval šalju na: Ivan Dumič, Import-Eksport, Zagreb, Zri-njevac 15. 7755 Belin bdi djevojko. Se™ ostale kućne poslove, traži mala obitelj uz dobru plaću i vrlo dobru ob-skrbu za dulje vrijeme u Crikvenicu, Hrvatsko Primorje. Ponude kao i eventualno osobno prijavu prima do 15. rujna (septembra) 1919. Ponude slati na gosp. Ing. Deidesbeimer - Potočnjak Crikvenica, 7855 Izjava. Podpisani preklicuje vse sumičenje nasproti gospe Elizabeti Skočir, veleposestnika soprogi v Ribnici na Pohorju ter prosi, da mu oprosti. Proti vsakem razširjevalci enake govorice bodem sodnjisko postopal L Juni". BiMia u Pooorjo. Drnria CD hifa 2 gostilniško koncesijo. rlUliu UliU vrtom in hlevom za več glav živine. Primerna za vsakega rokodelca, na glavni cesti blizo Ljubljane. Kje pove upr. Slovenskega Naroda. 7801 VporaHen pisalo! stroi kupi. Vprašati je na Dunajski ces. 50 pri oskrbnici med 1—3 uro popoldne. ____ 7835 Valeotio MaCeK tovarnar. Domžale 43 sprejemam v popravilo, po nizkih cenah vseh vrst klobučevinaste (iilcaste) klobuke za gospode in dame. Mlad inteligenten gospod išče sobo pri samostojni gospodični ali vdovi ter plača sam celo stanovanje. Ponudbe pod .SOBA* na I. Jngoslavanskl anoečni in informaćni zavod Beseljak & Rsžanc4 Ljubljana, FrančeTO nabrežje 5. 7775 Kupujem smrekov les. si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 jj-pjij za dva u^enca petega in šeste ga razreda nemške gimnazije se za bodoče Šolsko leto išče pri meščanski rodbini. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev na: N. Einlcher, Mut3 ob Dravi._________7725 veletrgovina, ki bila voljna ustanoviti v lepem orometnem kraju filijalko na lasten račun trgovsko izobraženemu premožnem možu. Ponudbe pod .Vele trgov i na/7723 na uprav. Slov. Naroda. 7723 se Gostilniška oprava SMčJSK svetilke, kuhinjska posoda, žlice, vilice in noži, vsakovrstne steklenice, kakor tudi buteljke po '/*» Vi in 1 liter vsebine: nadalje tudi 100 po 2!/2 cm močne in 100 komadov po 4 cm smrekove deske, akoravno so bile že rabljene. Vse zgorenje reči se vzamejo tudi na posodo proti primerni odškodnini. Cenjene ponudbe z zadnjo ceno in napovedjo množine na naslov .Gostilntika Cfrsra." na upravniStvo tega Usta. 7686 Soba in Iraoa za eno gos^o za en mesec se išče v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe z navedbo cene na upr. Slov. Naroda. 7828 Cisto nov sis neprodoj. Ponudbe na Ferdinand Ferfan, Jesenice, — Gorenjsko. 7854 Odda 80 300-400 k$ zasanja. Ponudbe je nasloviti na: Paoirnico Go-ričane, pošta Medvode, Gorenjsko. 7826 Karbida vsaka množina najceneje se dobi pri Ferdo Ussar, Meljska cesta št. 57, Maribor. 7822 Strojepiska, vešča perfektno slovenske in nemške stenografije se išče za elektrctehčini obrat. Ponudbe s spričevali, navedbo zahtevkov pod šifro: .Elektro 7643* na uprav. Slov. Naroda. 7843 Ižče se vzgojiteljica, vešča slovenskega in nemškega jezika ter igranja klavirja. Dobra in ob'lna hrana zasigurana. Nastop po dogovoru septembra meseca. Ponudbe pod naslovom: Marijana Komes, Laško. 7834 Iščem mladega trgovskega sotrudmka; Šrecerijsi'e stoke, dobrega pro-daialca ki bi bil sposoben za potovanje Ponudbe * navdbo starosti in referenc pod .Trgovec 7782* na ui»rav Slovenskega Naroda. Kupujemo vse vrste količino in 77*2 vsako od proizvoditeljev. Em. We»§s 1 drug, Zagreb, Kurelčcva _nlica 6._ Stanovanje : v neposredm bližini glavne poŠte obstoječe iz 2 sob, 2 kabinetov, kuhinje, prostorne predsobe, podstrešja in kleti, se zamenja za stanovanje, ki je najmanj tako veliko čeprav bolj oddaljeno. Ponudbe na upravništvo tega lista rod Voćin 7747". 7747 Motecyk@! če mogoče s priklopnim vozom in □ avto kupim. Lastniki samo prvovrstnih strojev naj pošljejo svoje naslove na Ulrih Bakovsky, restante Ljubljana. glavna pošta. 7709 Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni preminul previden s sv. zakramenti za umirajoče v 56. letu svoje starosti, nad vse ljubljeni mož, oče, stric, gospod Jernej Sterniša Čevljarski mojster. Pogreb se vrši dne 12. t. m. ob 4. uri iz deželne bolnice na tukajšnje pokopališče. Priporočamo blagega pokojnika v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 11. avgusta 1919. Žalujoči ostali. Društvo deželnih uradnikov javi pretužno vest, da je preminul po dolgi, mučni bolezni njegov član, gospod dr. Gvido Zbašnik tajnik Kranjske detelne banke. Pogreb preblagega člana bo v nedeljo, dne 10. avgusta 1919 iz hiše žalosti Beethovnova ulica 9. Ohranimo mu blag in časten spomini r okrajni glavar Leon Grasse/li Profesc Lea Grasselliroj. Levčeva —do<^ poročata. «tc>«o— ljuhjana. U avgusta iS?9. 7851 Javna dražba. Stalno provijantno skladišče dravske divizijske oblasti bo v sredo dne 13. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne prodalo potom javne dražbe 1365 raznih lesenih zabojev. Dražba se bo vršila v javnem skladišču „Balkan1- na Dunajski cesti. Kupci se vabijo. Mestni magistrat v LJubljani dne 7. avgusta 1919. Gospodinja ki rabi 4( štedi s perilom, časom, trudom In denarjem. Poiskusni zavoji a 4 Vi kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila In sode, Kranj« in kozje volne kupujem oprane in neoprane samo cele vagone. Ponad- 2 be z vzorci in zadnjo ceno ter količino poslati na tvrdko RUDOLF POLAČEK, Zagreb, Jurišičeva ul. 24. Dame ki želijo kupiti fine nogavice jih dobijo po jako nizki ceni v hotelu Malic soba 58 Od 3—5 pop« Zdravnik in zobozdravnik So"^^^^ fr» V i urinu ni fcv¥Wfcvi w* f ti iiv* (interni in kirurgični oddelek, porodništvo, ginekologija in zobozdravniStvo) privatno lekarno, kompletnim zobozdravniSkim ateljejem in ordinacijsko opremo, slovenskega, nemšk. in italijanskega jezika vešč, ieli slnibe kot vodilni zdravnik pri privatnem tehničnem podietju velikega obsega. Vprašanja naslovite: Mariborl 1 po« ftinl predal 12. 7824 Dr. Anton Ogrizek le otvoril odvetniško pisarno v Celjn, Kralja Petra ul. 28 (prej Graška), nasproti gostilne - Branibor. - Brasno (moka), pšenicu, kuku-ruz, ječam, zob (oves), posije (otrobi) i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo na veliko Telefon 22-69. 15, Javna dražba. Po nalogu dež. vlade za Slovenijo, oddelek za trgovin' obrt se vrši v sredo dne 13. avgusta 1919. točno ob 2. uri popoldne prostovoljna javna dražba sekvestrirane-ga blaga, ležečega v blagovnem skladišču južne železnice v Ljubljani, glavni kolodvor. Dražba se vrši na licu mesta poleg cari-narne. Dražili se bodo: 1 balon žveplenega etra, vazelin, o7 zabojev črne kreme za čevlje, 4 bale vreč, 1 motor na bencin (pomanjkljiv), tovori žične vrvi (Drahtseil) 100—200 m dolžine in 20 —40 mm debeline, 200 kg železnih 7/8 col vijakov (matice). Uprava Beogradske zadruge izdaje pod zakup svoj hotel „Bri-stol" koji se nalazi u Beogradu u palati zadruginoj iznedju ulica: Kara-djordjeve, Hercegovačke, Zvorničke i Sv. Nikolskog trga u neposrednoj blizini železničke i parobrodske stanice. Hotel ima oko 60 soba za putnika, dve trpezarije, restoracija, lift i sve ostale prostorije potrebne modemom hotelu. Hotel se izdaje: bez nameštaja, u kome slučaju zakupac je dužan da unese sav nameštaj, koji odgovara hotelu prvog reda; a izdaje se i sa nameštajem bez posteljnih stvari, tepiha i posudja kafanskog. Ponude reflektanta sa oznakom, da li se hotel želi uzeti pod zakup bez nameštaja ili sa nameštajem; za koje vreme i po kojoj ceni, imaju se predati lično Upravi Zadruginoj u Beogradu najdalje do 15. avgusta. 11 Beogradu, 29. Jula 1919. Upravo Beogradske Zatirate. ■ SLV C4//39/1B 97 UU 3TU