43. številka. V Trstu, v soboto 28. maja 1887. / Tečaj XI Opazke. Vri (lupini pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.\>ak lint mora biti frnukiran. Kokopini ne vračajo. Inseruti (rnziiP vrste naznanila in poslanico) h« zarai"unijo po pogodbi; pri kratkih oglasili v. drobnimi črkami ne plačuje za vnako besedo * nov Naročnino, reklamacije in inserate pre-jema opravniitvo, ulica Torrente 12. \ EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na teden, ranko areio in sototo ob 1 uri popoludue. cLarv.«) Cena z a vao leto s prilogo 1 for , im pol 3 for *>0 nov., za četrt let« I for. nov — Edinoit brez priloge *tnno za cela leto O for., za pol leta 3 for., za ivtrt leta 1 for. 50 nov. — Pmta-mezne Številke ne dobivajo pri oprav-niatvu, v prodajalnicah tobaka v Trata po r> nov., v Gorici in v AJdavićini po S nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinoati Je noti. Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje.) Vso to stvar Dimitz v svojoj velikoj zgodovini Kranjske še bolj natanjčno popisuje in po vsej pravici on pravi, da imajo Kranjci prvo zaslugo, da niso Habs-buržani, ki so najprej v Gradcu, potem pa na Dunaju imeli svojo prestolnico, uže pred 300 leti zgubili gospostvo na Adriji, in naj to stražo na Adriji in Soči, fie tako zanikajo nekateri, katere znači le malodušnost in oportuniteta. Slovencem gre tukaj za lastno kožo, kar ne morejo razumeti nekateri časnikarski „vanderČki". ki pišejo na povelje malodušnih in nezna-čajnih; danas pride kak tak urednik „van-derček" iz Lvova, jutri drug z Dunaja, ^ojutrašnjem iz Zagreba, potem iz kake češke vasi, in taki hočejo precej slovenski narod podučevati, ter žaliti ga, kakor jim to pride za isti dan. S tem pa se ljudstvo ne da slepiti; Slovenci dobro znajo, da imajo izdajice v lastnej hiši, oni vedo, da zvita lisica preži na meji, da se pri prvej priliki zapodi na Slovenijo. Zato pa ne bodo nikoli nehali spominjati krone, vlade in ljudskega zastopa, naj ne zaupa Italiji, in to pri rsakej priliki, kajti njim gre tukaj za kožo, ne pa za kako III. sekcijo Lloyda in njega tiskarno, katera tudi hoče delati politiko tukaj na robu slovenske dežele, uže znamo za kacega tiča račun in gotovo ne na čast Nemcem, ako se pomisli, da se Lahoni in njihovi listi le posmohujejo nepoklicanemu zagovorniku. Kranjski in sploh vsi slovenski poslanci se bodo pa še v bodočo brigali za Trst, kakor so se njihovi predniki pred 365 leti, in kakor je pisal italijanski pisatelj Paolo Tedeschi: ,1 nostri cari vicini a Lubiana, nel 1522, ci ruppero le uova nel paniere", prav tako bodo Slovenci odslej se bolj prežali na irredento, ter jej po mogočnosti ovirali peklenski nje posel. Gledali bodo na roko tudi takim patrijo-tom, ki resnico in nevarnost prikrivajo in to iz samega predsodka in sovraštva do Slovencev. Po zadnjih izjavah par tržaških poslancev v drž. zboru bi bilo soditi, da v Trstu sploh ni niti irredentarske stranke, kajti le zato, ker so kranjski poslanci govorili o tej stranki, in ne o tržaškem prebivalstvu sploh, le zato. pravimo, protesto-vala sta Burgstaller in Luzzatto. Morda pa da tudi nisra razumela kranjskih poslancev, ker notorično ne znata nemškega jezika; morda ravno, da sta imela govore uže tako pripravljene, ter^da nista dobro prevdarila pomembe posameznih besed; pri vsem tem pa je rieoclpustljiVo, aa sta šla tako na limaniee — kajti protestirala sta tako, da je vsak moral razumeti, da trdita, da v Trstu niti ni duha ni sluha o irredentarskej stranki. No, kako se to ujema z agitacijo pred volitvami še lansko leto, ko sta oba gospoda kandidirala v imenu stranke, ki je v svojih volilnih razglasih, potem v listih in ustmeno imenovala po „Progressu" nastavljene stranke, pristaše nepatrijotične in sploh take stranke, ki škili čez mejo? — Znano je tudi, da „Progresso" noče nič vedeti za državni zbor, ker njemu je tržaška autonomija pri srcu; on se pa za Dunaj, kakor znano, prav nič ne briga in njegova glasila, kakor znano, poročajo o Rimu, kakor središču, kamor spadajo, o Dunaju pa le kakor o čisto inostranskih zadevah. Ta glasila imenujejo našega cesarja „Imperatore d' Austria", italjanskega kralja pa „Sua Maestii"; o prvem molče, če le morejo, se celo takrat, kadar italijanskim občinam darove deli; o drugem pa vsak korak obširno in nadušeno popišejo. To so no da ta jiti, ker je konstatirano ne le po patrijotičnih in uradnih časopisih, kakor je „L'AdriaM, kateri list zdaj celo kakor kurijozum navaja, da se „L' Indi-pendente* in drugi enaki listi v zadnjem času več pečajo z Dunajem. Zdaj pa naj nam dovolita oba poslanca še nekatera prašanja. Kje je bil vzgojen Oberdank ? V ka-kej družbi jo on postal, kar je bil ? Ali ni bila to tržaška družba ? Kako bi bilo sploh mogoče, da so se metale bombe 1.1882., tudi poprej in poznej, ako stranka irre dentov nema zavetja v Trstu ? Zakaj se odteguje toliko tržaško mladine vojaškoj službi ter beži v Italijo ? Zakaj je tržaški magistrat poslal leta 1873. vsem mestnim šolam zemljevide, na katerih so bili zaznamovani nekateri deli avstrijskega cesarstva, kakor pripadajoči k italijanskemu kraljestvu, ter ukazal, da se morajo ti zemljevidi v šolah razobesiti ? (Te zemljevide je potem c. kr. deželni šolski nadzornik zaplenil.) ! Ali sta omenjena poslanca pozabila, kaj se je vso godilo v mestnej zbornici, ko jo umrl italijanski kralj Viktor Ema nuel; kako je mestni zbor za ponesrečono v Casainiccioli demonstrativno dovolil veliko svoto, mej tem, ko so za nesrečneže v Avstriji malo ali nič ne meni; kako je nadalje poslal kralju Humbertu zahvalo za podarjeno Dantejevo knjigo, katero zahvalo je sam kralj spoznal za kalečo mej- PODLISTEK. Tri deve. (Sentuvi! Ivo TroitJ Slikarjev zapisnik. Med zelenim drevjem, z bujnim poljem obdana, stoji hiša, pravo vilinske bivališče. Srce človeka nehote vabi in zna-tiželjnost ga sili, da ogleda in promotri notranje skrivnosti toli romantičnega bivališča. Niti okolica, ki je v istini krasna in cvetoča; niti divno, v najnovejšem ukusi grajeno poslopje; niti umetno 'in lepo urejeni vrt s hladnico, no vzbude v mladega Človeka srci toli nožnih, za lepim, dobrim •in vzvišenim tožečih čutov, no samo pogled na okno druzega poda. Lep, mil, z ono besedo: nebešk obrazek devo krasotice gleda solnčni zahod. In to solnoo! Ipak je tako brezstidno, da pred menoj poljublja lice in ustnico ne-doseglj ive božice, lložice, pravim, ker jej je sama oblika človeka. Ugledavši me, izgine milena božica-dova za zavesami ter so no pokaže več. — Stopim v hišo. Fino oblečen, uže postaren mož, stopi mi naproti. Bil jo, po moji sodbi, gotovo presrečni oče onemu nebeškemu stvoru, ki se jo umaknil liki metuljčeku s cvetličnega venca, ko ga vznemirja roka brezsrčna. Obavim svojo prošnjo, ki je bila k malu popolnoma odobrena. Bival sem v prijazni hiši uže nekaj dni. Vsak dan sem zrl prekrasne deve milo ličice, slušni nje zvonki glasek in užival sadove iz njenih prozornih ročic. Ko sem o jutranji zori šel slikat na vrt, bila jo gospica Ivanka gotovo brzo poleg mene. Ščebetala jo liki tičici neprestano ter mi pripovedovala to in ono. Brezkončno rad sem poslušal popise te in one njene ljubljenke, procvitajoče vrtno cvetice. Solnčna svetloba in njega gorkota ne delujeti brezuspešno. Prouzročiti, da klije zrno, raso kal, vzbudi se brst in dije cvet. Tako je bilo i z menoj in nebeško lepotico devo Ivanko. Ljubila sva bo dan od dno bolj goreče, a eden do druzega sva mislila, da je to nama vsakemu posamič skrivnost. narodne razmere in kako so komandirani postopači pri istej priliki ploskali lahon-skemu činu ? Ali ni morda obema gospodoma znano, da je ob času razstavo leta 1882., ko jo cesar bil v Trstu, mestna policija bila v navadnej obleki, mej tem, ko mora pokriti svoj rudeči „kikiriki*, kedar koli kako italijansko društvo „di boneficen/au nastopi na korist italijanskih podanikov? (Dalje prihod.) Duhovni višji pastir pred lahonsko sodbo. (Dalje.) Na imenovano noto je škofijstvo od govorilo, da konvikt nema organičnega štatuta, ampak le neka notranja pravila, katera škof po potrebi lahko predrugači. Sploh pa veljajo v njem postave, uvedene za dijake na državnej gimnaziji. Škof odločno trdi, da druge korespondence z magistratom v tej zadevi ni imel, pri vsem tem so ga Lahoni v mestnej zbornici, po časnikih in pred vsem tržaškim prebivalstvom osmešili in obdolže-vali krivice. Zadnjemu državljanu je od državnih zakonov dovoljeno se braniti predno se obsodi. To pravico je pa slavni magistrat škofu zanikal. Govorimo sedaj o glasovitoj resoluciji in nje obdolževanju. Resolucija se je skle-nola zato: a) ker se oddajajo kuracijc in pre-bende laških cerkev skoraj vedno ali vsaj rajši slovanskim duhovnikom . . . Temu, kakor tudi vsem drugim očitanjem, odgovarja škof z jasnimi številkami, no pa z poetičnimi frazami. Iz škofijskega šematizma je razvidno, da se nahaja v obširnej tržaško-koperskej škofiji 155 beneficij, mej katerimi je samo 12 kuracij in prebend, kojih podeljenje pripada škofu, namreč: Gročana, Mune, Sterna, Kortedisola, Ivarkavce, Šmarje, Marezig, Truške, sv. Anton, Kubed, Šo-čerga in Valmovraza. Vse to prebendc pa se nahajajo v krajeh s popolnoma slovanskimi prebivalci; torej ni mogoče, da bi škof krivo počenjal, ako bi v njih slovanske duhovnike nastavljal. Vsi drugi 103 beneficiji so pod patronatom, nekateri vladinim, nekateri občinskim, nekateri privatnim. V teh je patronu na ljubo dano, imenovati onega duhovna, katerega sam hoče; še celo lahko odvrže patron vse tri duhovno, ki se mu navadno nasvetujejo. Zavezan je Bilo je nek večer. Nebo jo kazalo zamišljeno podobo, premda je bil dan povsem lep. Stal sem še s čopičem v roci na duhtečem kraji Milanovega vrta. Končam svoje delo. Ivanka opazuje, kaj sem bil naredil. Bilo je njene spalnice okno in ona — Ivanka na balkonu bližajočega se solnčnega vzhoda čakaje. Vpraša me močno zarudela Ivanka, kam mislim uporabiti te slike načrt. Povsem hladnokrvno odgovorim, da ga hočem uporabiti in ohraniti zase. Nikdar ne zabim onega Žarečega pogleda in onih Čarobnih očij, s kojimi me je pogledala in povabila k sebi na bližnjo klopico. Sel sem, da, sel prav tik nje. Užival sem mirisno sapo njenih ustnic, čul, kako burno polje njeno drobno srČice. Itoka moja je počivala v njenej. In iz srca globin liki proroku Jeremiji na mi-rišči jerusolimskein, izvinolso mi je vzdih: — O, Ivanka, moja ljubljena Ivanka! — Ona mo pogleda, pogleda s pogledom, za koji bi dal kedo morebiti pol sveta in praša me: — Kaj je, Dorko? — Doslej nisem še Čul imena svojega iz nje ust in zdelo se mi je, da ne bi zaslužilo tolike odlike. samo škof, ki mora potrditi in sprejeti onega, ki je imenovan. Nedavno jo bilo prazno mesto župnika v Skednju ; mestni zbor je imenoval izmed sedem konkurentov onega, kojega je škof najmanj priporočal. Mestni zbor so je držal svoje pravice in škof je volitev potrdil. Mej konkurenti za mestno župnijo sv. Jakoba bila sta pred leti tudi dva duhovna, eden Tržačan in eden okoličan. Slavni mestni zbor izbral si je pa nekega Slovenca. Kde so tedaj škofu predbacivano krivice? Ne spadajo li zadnje izključijivo na patrono ? Pri podeljenju kakega mesta ni pa umestno toliko gledati na narodnost izbranega, kolikor na njegovo sposobnost. Mej sposobnost voditi župnijo, prištevali bi mi tudi znanje deželnih jezikov. Enako krivice se očitajo škofu tudi pri podeljevanju kooperacij in kaplanij. Naj povedo pa lahoni v mestnem zboru, koliko laških kaplanov je nastavljenih po slovanskih kaplanijah. Pripoznajo gotovo, da nobenega. Kje so tedaj krivico, ki se gode laškim duhovnikom in katoliškemu laškemu prebivalstvu ? Će so nastavljeni v krajih z laškim prebivalstvom slovenski duhovniki, sposobni laščino, godi se to samo radi tega, ker laških duhovnikov primanjkuje. Ljudstvo radi tega ne toži, ter enako spoštuje duhovnika, ki se mu odloči, kakor Laha, čeprav mu ne more pridigovati v visokoj njemu malo da ne nerazumnoj las-čini, ampak jasno in po domače. Trdili bi skoraj, da ga pravo katoliško laško prebivalstvo tein bolj spoštuje ker vidi, kako težko so odloči laški mladenič za duhovski stan in kakih čutov jo večinoma tudi, ko je ta stan dosegel. Mi no bodemo tukaj navajali izgledov, ali ljudstvo vidi na lastne oči čestokrat siabo vedenje nekaterih laških duhovnikov. b) V obzir vzemši, da se vsi oni obredi, ki mo ne obhajajo v latinskem jeziku, v naših laških cerkvah v mestu, obhajajo v slovenskem jeziku . . , Toliko v tem, kakor v prejšnjem odstavku, se govori o laških cerkvah. Mi katoličani no poznamo prav za prav niti slovanske, niti laške, niti nemške cerkve: mi ne poznamo narodnih cerkev, ampak poznamo samo jedno katoliško apostoljsko rimsko cerkev. Lahko se na/.iva tudi škofa po njegovem narodonju Avstrijca, Spanjca, Laha, Amerikana itd. : ali kot škofijski predstojnik je on samo katoliški škof in kot tak mora enako ljubiti vse njemu poverjene vernike, naj si bodo katere koli narodnosti. V tem no sme biti razločkov niti političnih niti narodnih, kajti zadnje — Da Te ljubim^ mila moja Ivanka! — Stisnol sem njene prstke v svojoj roci in se predrznol pritisnoti prvi poljub na nedolžno ustne šestnajstletne dove! Ona se izvije mojemu objemu, položi roko na mojo ramo in se zjoče na mojih prsih.--Nisem se nadejala--ihti. Utrga cvetico, rdeč karanfil ter mi ga pripno na prsi, rekoč: Dorko, jutri odidem. Da si mi zdrav, mili moj. Kako rada bi, da bi Te le mogla videti vsak dan. Ali sedaj ni drugače mo-gače, no tako. V mesti se bova videla. Pojdem k sestrama. — In izginola je od mene, ko lahka meglica. Ostal sem sam' Zrl v oblačno nobo in premišljeval osodo svojo in osodo človeško. Nasloncn na klop mislim, mislim srečo, ki me je nenadoma prehitela, prečrtala mojo sicer lahkomiselne, a ipak skromne upe in nade. Bil sem srečen. (Daljo prih.) bi bilo nasprotno naukom Jezusa Krista. Vsakemu škofu mora veljati rek sv. apostola Pavla: omnibus omnia ut omnes Ohristo lucri faciat. In tega pravila seje in se bo tržaško koperski škof tudi vedno držal, dokler ga Bog k sebi ne pokliče. Znano je, da nobeden katoliški škof nema pravice sam storiti nobene prernembe. ki bi spadala k liturgičnim obredom katoliške cerkve. Ako bi se kaj tako arogantnega predrzno!, nakopal bi si največje cenzure, ter postal odpadnik od iste cerkve. Vsak katoličan, ki obiskuje tržaška svetišča, prepriča se lahko, da se vsi litur-gični obredi v njih obhajajo v latinskem jeziku rimskega misala in rituala. Samo nekatere pobožnosti, kakor božji pot, rožni venec, blagoslov, pridiga, vršč se v raznih cerkvah po potrebi v raznih jezikih : v italijanščini za Lahe, v slovenščini za Slovence in v nemščini za Nemce. Je li pa greh to, da v Trstu vsak duhovnik ve laško, slovensko in nemško, ter se k njemu zatečejo lahko grešniki vseh teh treh narodnosti, ter v svojem jeziku tola-žilno besedo slišijo P Vsaj se tudi v Rimu in na Dunaju enako počenja. Kje so tedaj škofove krivice v tem obziru P Tržaški Lahoni, ki po krivici sodć in svoje pantomine uganjajo, ter kozle pre-bračajo v mestnej zbornici, pač vedo, katero vino in pivo je dobro in kje se nahaja dober pregrizek, da debele svoj častivredni in obožavani trebušek — v cerkvi pa ti delajo podobo suhega štora sredi vrta, okrašenega z cvetlicami. Vedo pač soditi, kako razgaljeno plesalko v kakem mestnem gledišču, cerkev in nje obredi so jim pa španjska vas, kajti vidijo je nikoli ne razen slučajno zunajnega njenega obzidja, ako mimo gredo. Obrede njene in duhovnike sploh iz vse Bvoje duše sovražijo in zasmehujejo, ako niso sadnji njim udani, ter bolj posvetnega, nego cerkvenega duha napolnjeni. „Kopitar naj kopita »odi!". (Dalje prih.) GOVOR drž. jiohI. J. Nabergoja v seji drž. zbora dne 24. maja 1887. Izprosil sem si besedo pri proračunu poljedelskega ministerstva, da priobčim visokemu zboru naše poljedclstvene razmere in da stavim ob enem predlog, da dovoli vis. vlada za povzdigo domače deželne kulture odnosno svoto podpore. Večina mojih volilcev se bavi s poljedelstvom in to so zopet večinom mali posestniki, koji se bavijo z vinskim pridelkom in zelenjavo, nekoliko tudi z cveti-čarstvom in vrtnarstvom sploh. V vrtnarstvu so naši kmetje se dosti dob ro napredovali, ker imajo v Trstu in drugod dobro polje za razprodajo svojih pridelkov, le škoda, da jim je nastala velika konkurencija vsled olajšavanj, katere imajo italijanski poljedelci po trgovin-skej pogodbi. Bilo bi tedaj jako dobro, ako so čuvajo kolikor mogoče pri bodočih dogovorih domači pridelki zelenjav in cvetic ter se s tem ohrani tujezemska konkurenca. Pri vsem nagibu naših tržaških malih posetuikov pa je vendar še dosti posla, da se povzdigne dobrostanje in da se jim omogoči izdatno obdelavanje malih posestev. Vsakemu je znano, da je v okolici tržaškej Se mnogo lepega zemljišča neobdelanega in vendar niso gospodarski napredki v tržaškej okolici taki, kakoršni bi mogli Irj morali biti in to ozirom na lepo lego blizo velicega mesta ob plodovitej obali, koja ima najboljše klimatično razmere. Moglo bi so tedaj v tržaškej okolici veliko napraviti, ako bi se prožila dotičnim posestnikom priložnost, da se povlaste z vso eneržijo najnovejših napredkov. (Tako je! na desnici.) Vendar pa ne morem reči, da tržaško kmetijsko društvo prav nič ne stori, da pozdigne poljedelstvo v tržaškej okolici, nasprotno se opazujejo tu in tam hvalevredne, dasiravno enostranske naredbe tega društva. Da pa društveno delovanje vedno ne vspeši dobro, vzrok temu je mej ostalim ta, da priobčuje društvo vsa svoja naznanila v italijanščini, če prav je prebivalstvo, koje se bavi^ z poljedelstvom, skoz in skoz slovensko. (Cujte! na desnici.) V tem slučaju zdi mi se praktično in racijonelno samo to, kar nas dopelje popred k cilju. Opuščanje materinega jezika pa nasprotuje na vsaki način nalogi gospodarskih društev. (Tako je! na desnici.) Tudi goriško gospodarsko društvo, čigar predsednik je visoko čislani član naše- zbornice, obstoji za Slovence in Italijane; ven-der pa so tam praktičnejši, ker se skrbi za to, da se slovenaki kmetje podučujejo na jako popularen način v svojem jeziku in tudi glasilo dotičnega društva izhaja v obeh deželnih jezikih, kar naravno stvar izdatno pospešuje. Ker so pa skoraj vsi tržaški kmetje Slovenci, zatoraj ne umejem, zakaj se glasilo tržaškega gospodarskega društva izdaje samo v italijanskem jeziku. To je tudi uzrok, da je to društvo mej tržaškimii gospodarji tako malo poznato. Vender, jaz se o tem nečem pritoževati, ampak samo povdariti, da je kmetski stan najmanj k temu nagnjen, da bi se podučeval v njemu tujem jeziku. (Prav, prav! na desnici.) Tudi priznam drage volje, da ima vis. vlada najboljši namen, da pomaga gospodarstvu. Visoka vlada daje podpore za poboljšanje, plačuje potujočo učitelje in pred malo časom je omogočila, da je mogla iziti slovenskemu ljudstvu jako koristna kmetijska knjiga. To je namreč ravno izilo slovensko kmetijsko berilo Kramarjevo, katero bode najbolje služilo toliko kot pomočna knjiga poljedelcem, kolikor daljnim šolskim tečajem, koji se naslanjajo na ljudske Sole. — Ako pa moremo imenovati to izdajo srečno, vender ne moremo istega reči glede naših potovalnih učiteljev, vsaj, kolikor imamo do sedaj izkušnje. S temi učitelji se redko kedaj doseže pravi namen, posebno pa takrat ne, ako dotični učitelj ne zna narodnega jezika, ali pa, ako nima daru zgovornosti. (Res je tako! na desnici.) Taki učitelji so včasih komaj sami Soli odrasli ter nemajo tedaj nobenih praktičnih izkušenj in vsled tega trpi tudi njih avtoriteta. (Tako je! na desnici.) Potovalni učitelj more le tedaj kaj doseči, ako ima pred vsem nekoliko prakse in ako zna narodni jezik ter more navdušenim govorom ogreti ljudstvo za napredek. Mehanična predavanja mladeničev pa so bob v steno in škodujejo stvari več, kakor koristijo, kar bi mogel dokazati z izgledi iz svoje pokrajine. Po takih izkušnjah se jaz naravno ne morem veliko navduševati za osnovo potovalnih učiteljev in tako misli tudi več strokovnjakov o tej zadevi. Zatorej mislim, da bi bilo splošno izobraževanje v gospo-darskej stroki najlažje, ako se omogoči raznim elementom kmetskega stanu, da se izobraže na nižjih gospodarskih šolah. Taki ljudje stopijo po dovrsenej stro-kovnaškej šoli s kmeti svoje domovine v ožjo zvezo in nadarjeneji izmej ovih postanejo pravi apostoli gospodarskega napredka; taki ljudje delujejo potem ne le z govorom, temuč tudi z dokazi, to je z praktičnimi izgledi in poskusi. Ako bi se tedaj opustila osnova potovalnih učiteljev, ter se za oni denar, koji se troši v to svrlio, raje podeli nekaterim nadarjenim mladeničem, kateri so dovršili ljudske šole z dobrim vspehom, stipendije, da morejo obiskovati nižjo gospodarske šole, imelo bi gospodarstvo sploh gotovo več dobička, kakor po potovalnih učiteljih. (Priznanje na desnici). Posebno za tržaško okolico je imelo do sedaj delovanje potovalnih učiteljev jako malo uspeha; gotovo pa bi bila stvar popolnoma druga, ako bi mogli z časom nekateri mladeniči, koji so izvršili gospodarske šole z dobrim vspehom, nastopiti doma z dejanjem in dobrim svetom z roko. Ako se potem prepriča večina posestnikov o koristi racijonelnega gospodarstva in o novostih, koje so v tem smislu potrebne, bodo gospodarstvo gotovo napredovalo, kajti kmet je sploh jako konservativen in sodi samo po vspehu, katerega more tako rekoč prijeti. Druge pokrajine imajo gospodarske šole. Trst enake šole nema in jo skoraj gotovo tudi ne bode imel, kajti stroški zanjo se tem manj izplačajo, ker imajo enake šole bližjo večje pokrajine. Naši sosedje na Goriškem imajo izvrstno gospodarsko šolo z poskusnjimi postajami. Ta šola je razdeljena po deželnih razmerah v dva oddelka s posebnim vodstvom, to je v italijanski in slovenski oddelek. Ker so pa v tržaškej okolici enako, toliko kulturne, kolikor ntlrodne razmere kakor v Gorici, bilo bi jako umestno, ako bi obiskovali nekateri mladeniči iz tržaške okolice to šolo iu želeti bi bilo, da se dotičnim to obiskovanje omogoči. Ker pa naši, večinom mali gospodarji navadno nemajo sredstev, da bi mogli vzdr-| žavati svoje otroke v vanjskih strokov- njaških šolah, ker dalje ni nade, da bi si tržaška občina naložila čeprav majhne stroške, ker tudi naae gospodarsko društvo brez dovoljenja visocega ministerstva tega storiti ne more, in ker visoka vlada vsako leto potroši izdatno svoto za gospodarske s«rhe v našej pokrajini, radi tega stavim na visoko vlado ponižno prošnjo v imenu svojih volilcev, da stavi v državni proračun za leto 1887. iznos 360 f. za osnovo 3 štipendij po f. 120 za mladeniče iz tržaške okolice, koji so dovršili ljudske šole z dobrim vspehom in žel6 obiskovati slovenski oddelek goriške gospodarske Šole. To bi bil majhen izdatek, koji bi pa vendar stvari samej mnogo koristil; ako bi zraven tega visoka vlada Se dovolila tri enake stipendije po f. 120 za slovenske kraje Istre, potem bi se mogli stroški za potovalne učitelje popolnoma izbrisati in gospodarstvo na Primorskem bi pridobilo mnogo, mnogo domačih potovalnih učiteljev ali bolje rečeno, aposteljev napredka. Priporočam najtopleje to zadevo viso-kej vladi, koja se gotovo trudi, da pomaga gospodarstvu in upam, da sem s tem pomagal stvari samej in deželi, kojo zastopam. (Živo odobravanje na desnici). Govor drž. poslanca dr. Dinka Vitezica. Toliko gosp. posl. Burgstaller, kolikor oni drugi gosp. poslanec govoril je v smislu, kakor da bi mi hoteli italijanski jezik iz imenovane obrtne Sole izključiti; to pa ni resnično. — (Klici na desni: Ni!) Ker sem uže pri g. pl. Burgstallerju, tudi omenim v kratkem njegov prejšni govor. Kar se tiče njegovih opazk radi dveh resolucij, koje smo vložili za uvedenje slovenskega in hrvatskega jezika v srednjih šolah, da so imati ti resoluciji tudi razširiti na nemško gimnazijo v Trstu — oziroma na italijanski jezik — jaz se ž njim ne strinjam. Ako uže obstoji v Trstu italijanska gimnazija z izključljivo italijanskim učnim jezikom, tedaj mislim, da je popolnoma nepotrebno, da se še na drugej gimnaziji posebno italijansko po-dučuje. S tem pa, kar je omenil o učiteljskej pripravnici v Kopru, sploh se strinjam, kajti tudi jaz mislim, da je organizacija tega zavoda nasprotna njegovej svrhi. — Ta zavod je razdeljen na tri oddelke in to na hrvatski, italijanski in slovenski. Ako bi se pa dotični predmeti predavali v teh jezikih, ne bi se moglo kaj reči; toda kolikor višji so tečaji, toliko več predmetov se podučuje v nemščini in v zadnjem tečaju vlada v vseh treh oddelkih samo nemSki jezik. Vendar pa je treba, da si predočimo svrho zavoda. Ta svrha gotovo ni druga, kakor da se izobraže učitelji za Italijane, za Slovence in za Hrvate. Čemu pa se potem mučijo z nemščino? Jaz želim, da se predava nemščina kot obligaten predmet, da jo pa nemški jezik v četrtem tečaju izključljivo učni jezik za hrvatske, italijanske in slovenske učitelje, to ne odgovarja svrhi zavoda. Zatoraj se splošno strinjam z nazori gosp. p. Burgstallerja, kar se namreč tiče organizacije te šole. Ker me je pa dotični gosp. poslanec za to prosil, moram še nekaj omeniti, o čemur je namreč govoril posl. Hock. — Očital je namreč mojemu somišljencu in prijatelju, gosp. kanoniku Klun-u da je navedel svojevoljne statistične številke, ko je cenil Slovence na Koroškem na 130.000, ali jih je samo 102.000. To pa, mislim, ni ravno velik razloček. Ako so pa obziramo na način, kako se prešteva prebivalstvo posebno na Koroškem, kjer slovenski element nema niti najmanjšega vpliva, tedaj sem prepričan, da je številka, kojo je navel gosp. poslanec Klun, mnogo verjetneja kakor ona, kojo izkazujo statistične knjige. (Posl. Ghon: Da, na koji način se je na ljudstvo pritiskalo? — Dokažite ta pritisek !) Dasitudi je osmešil poslanec, koji je govoril za g. posl. Klunom, izvir, iz katerega je gosp, Klun svoje številke, — gosp. Klun jih je neki zajel pri raznih župnikih, — (Posl. dr. Poklukar: Šematizem!) — vendar so te številke veliko bolj resnične, kakor one, koje je sestavila vlada. — (Posl. Klun: Gotovo! Posl. Auspitz: Komur gre ravno v prilog! — Posl. Ghon: Popolnoma nemogoče je na ljudstvo pritiskati, ker je vpisovanje prosto!) — Gosp. posl. Klun je tudi razlagal, da so šole tako slabo osnovane, da se otroci niti slovensko čitati in pisati ne naučč. Gosp. posl. Hock jo proti temu opazil, da ima društvo hv. Mohorja toliko članov, da je popolnoma nerazumljivo, ako ljudje ne znajo čitati in pisati. — K temu pa moram opaziti, da so udje tega društva večinoma iz bližnjih pokrajin in ne iz dežele same, iz česar se tudi lahko razvidi, zakaj ima to društvo toliko članov in baš radi tega je v kratkem času tako naraslo, ker udje dobč za malo denarja mnogo izvrstnih knjig. — Zaključil pa je gosp. poslanec svoj govor s tem, da ne mislijo Nemci ponem-čiti koroških Slovencev, ampak da delujejo samo na to, da se šole preosnovč po razmerah. No, gosp. poslanec je pa sam trdil, ja je Korošcem znanje nemškega je-"ka potrebneje, kakor slovenščine, ker občujejo več z bližnimi nemškimi pokraji-nami, kakor z slovenskimi deželami. Te trditve pa ne verjamem. Ali gosp, poslanec je s tem dokazal, da se prebivalstvo res hoče ponemčiti in tudi dejanje to dokazuje, ker je splošno znano, da je uže v prvem razredu ljudskih Sol nemški jezik obligaten. (Posl. Ghon: V drugem in tretjem!) To je toraj evidentno, da gre Vaša smisel na ponemčevanje! Moglo bi se zadovoljiti, ako bi se počel nauk v nemščini v tretjem? in četrtem razredu, ali, da se uže v prvem razredu začenja z nemščino, to se odobriti ne more. (Klic na desnici: In slovenščina se zanemarja!) — Seveda se vsled tega zanemarja slovenščina. Nadalje se je gosp. poslanec ne ravno lepo pošaiil o toposti koroških Slovencev. — Da je gosp. poslanec čul, kar jo govoril g. posl. Klun, gotovo bi mu pritrdil. Gosp. posl. Klun je namreč samo rekel, da je bil ta izraz v nemško-liberalnih listih. On pa tega ni hvalil, ampak — grajal. Gotovo ni bilo umestno, da se j,e gosp. poslanec tako slabo pošalil. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje delala. V obeh sejah poslanske zbornice dne 24. t. m. se je končala razprava 0 proračunu poljedelskega ministerstva. Ta dan je govoril tudi poslanec Nabergoj 1 mej drugim rekel, da je nujno potrebnof da se slovenskemu prebivalstvu tržaške okolice, ki nema nobene kmetijske šole, omogoči obiskovanje goriško kmetijske šole. Neznatni troški, ki bodo za to potrebni, gotovo obrode dober sad in s tem lahko odpado troški za popotovalne učitelje, ker načelo popotovalnih učiteljev je sploh pomanjkljivo. On je stavil v tej zadevi tudi resolucijo ter priporočil nje sprejem. V Beji 25. t. m. je poslanska zbornica sprejela državne pogodbe z Grško, Belgijo in Dansko, potem pa začela razpravljati proračun pravosodnega ministerstva. Poslanec Bareuther se je hudo zakadil v vodstvo pravosodne uprave, grajal posebno jezikovni ukaz, ki je napravil na Ceskem velike zmešnjavo ter izrekel upanje, da se v odločilnem času potrdi nemškega ljudstva notranja moč, ki se je v češkem deželnem zboru uže pojavila. — Poslanec Ferjancič je „pojasnjeval pravosodne razmere v slovenskih deželah ter predlagal resolucijo, v katerej se zahteva, naj se v okrožjih graškega in tržaškega višjega deželnega sodišča sprejema primerno število slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožnih avskultantov, da se nastavljajo na višja sodniška mesta, pri katerih je znanje teh jezikov potrebno. Poslanec Foregger odreka slovenskemu jeziku rabljivost sodnega jezika, Slovenci, ki se zapirajo nemskej kulturi, obsojajo se k sinrti. Tako trdi Foregger, a nam se to zdi popolnoma narobe: Slovenci, ki se ponemčujejo, obsojajo se k smrti. Minister Pražak jo izjavil, da upa, da mu bodo zbornica hvaležna, ako se ne spuša več v razlaganje zakonitosti in potrebe jezikovnega ukaza, toliko bolj, ker je zbornica ob svojem času sama razpravo o tej stvari odbila. Nasproti poslancu Uareuther-ju, ki je na to kazal, da so češki uradniki nastavljeni v nemških krajih, opazil je minister, da se pri nastavljanju v ozir jemlje rabljivost iu službene potrebe, in da se tudi nemški uradniki nastavljajo v čeških krajih, ako znajo češki. Sicer pa z veseljem konstatira, da mlajši rod napreduje v učenju deželnih jezikov. Kar se tiče očitanja, da se v zadnjem času niso izvršili večji zakoni, kaže minister na mnogo važnejša nagodbena pogajanja, ki so se morala rešiti. Kar se tiče pritožb Slovencev, uvede natančne preiskave, in poskrbi, da so bo pravica godila Slovencem na južnim Štajerskem. En del opozicije je govoril na tak način, ki je parlamentarizmu nevaren. Na visoke uradnike se je valilo zasramo-vanje in sumničenje. Ministri morajo dosti prebiti, če se pa o nepričujočih tako govori, mora se to z nevoljo zavračati. Prvi govornik je zabrenkal na tako struno, katere glas, kakor upa, vsako patrijotično srce užge, imel pa bo popolnoma nasproten učinek in odpre oči mnogim ljudem, da spregledajo, kam gotove težnje merijo. Ministru je razumljiva občutljivost neke stranke, ki je dvajset let gospodarila sama, zdaj pa mora gospodarstvo z drugimi narodi deliti/ali on se nadeja, da solnce resnice in pravice nazadnje vse duhove v Avstriji ogreje i narodom prinese upravo. Naj tedaj najplemenitejše duhove raznih narodov napolnjuje pravo ljudoljubje v pravej kršanskej morali: Kar nečeš, da se tebi stori, tega tudi druzemu ne stori! (Živa, dolgo trajajoča pohvala na desnici.) Poslanec Neuner se je izjavil zoper porotne sodbe, svojo izjavo vtemeljeval ter rekel, da nobeden ne bo za njimi jokal, če se bodo le pri sodiščih varovale javnost, ustnost i neposrednjest. Potem se je razprava sklenola. Govoril je le še glavni govornik Jaques. V večernej seji se je po več interpelacijah nadaljevala proračunska razprava. Glavni govornik Zucker je pobijal Ba-reuther-jeve izjave; govornik meni, da se nemško-česki razpor v tej zbornici ne reši; on dokazuje, da je imela vlada pravico izdati jezikovni ukaz in da ta ni le zakonit, temuč tudi namenu primeren. Govoril je še poročevalec Lienbacher in potem se je sprejel naslov „osrednja uprava". Poslanec Vošnjak je pobijal Poreggerjeve izjave ter navel mnogo pritožb zoper nem-Iko uradovanje z slovenskimi strankami. Potem se je sprejel naslov „najvišje sodišče", kakor tudi naslova 3 in 4. V seji 26. t. m. je zbornica rešila še ostala poglavja državnega proračuna in finančni zakon. Mej razpravo je izjavil pravosodni minister, da ni posebno unet za naselbine kaznovancev ter se je nanašal na to, da Angleška take naselbine opušča. Vladin zastopnik dvorni svetovalec Picks 1*e izjavil, da se je prodaja izdelkov v :aznovalnicah popolnoma ustavila, temu nasproti pa se kaznovanci vedno bolj rabijo za dela deželne kulture; sicer so pa državne potrebščine vedno večje in se ministerstvo prizadeva obrtna dela v kaz-novalnicah vedno bolj omejiti. Poslanec Zallinger je interpeliral, ali ima finančni minister voljo zarad velikih vremenskih poškodeb na Tirolskem davke znižati. Včeraj je bila zadnja seja. Levičarji poslanske zbornice imajo nov klub. Iz nemškega kluba izBtopivši poslanci, katerih je 16, združili so se namreč v poseben klub pod imenom „Deutsch-nationale Vereinigung" in je bil pri ustanovitvi izvoljen za načelnika Steinwendor, za njegovega namestnika Bareuther in za perovodjo Fusb. Nemškemu klubu so poslali pismo, v katerem izrekajo upanje, da bodo v prijatelj skej razmeri z njim in v narodnostnih prašanjih skupno delali. Naznanili so ustanovitev tudi nemško-avstrijskemu klubu, a nič niso omenili o prijateljskej razmeri Hrvatski sabor se je 24. t. m. zaprl. Za nove volitve so uže vse stranke živo pripravljajo. Ogerskega državnega zbora ob o zbornici sto imeli 25. t. m. zadnjo sej«. Novo volitve so k malu prično. Ogerski državni zbor se je 26. t. m. zaprl s prestolnim govorom. Kralj z radostjo pripoznava domoljubno požrtvovalnost, s katero se je k ljubu neugodnega finančnega stanja skrbelo za prestolno in državno varnost. Zakon o črnej vojski je bistveno ojačil brambeno moč, srce navdušajoča onodušnosts katero so se v sredi nevarnega stanja zunanje politike zahtevane svoto za varstvo in brambo države dovolile, priča, če tudi Vi z Nami vred želite ohranitev miru, da je vsak sin ljubljene Ogerako pripravljen, drago in blago za interese prestola in drage domovine žrtvovati. Ta požrtovalnost. kakor tudi to, da se je mej obema državnima polovicama dosegla nagodba nu prijateljsk način, dnje našim vladam krepko podporo v razmerah, v katerih smo danes do vseh vlad, da se bodo vspešno varovali životni naši interesi in da so mir vprihodnje vzdrži. Vnanje dežele. Papež jo 23. t. m. pri nagovoru naglašal verski mir, ki se je dosegel s Prusijo. Co tudi je marsikaj želeti, moramo se vendar veseliti tega, kar smo dosegli, posebno prostega papeževega postopanja v cerkvenih zadevali na Pruskem. Papež se nadeja dobrih vspehov tudi v drugih nemških deželah, posebno v Hessen-Darm-stadtu. Nazadnje želi, da bi se tudi Italija okoristila iz papeževega pomirljivega duha. ki vso narode osrečuje, da Italija stori konec osodopolneinu razporu s papeštvom i napravi tako stanje, da papež ne bo podvržen nobenej oblasti, da bo užival por polno in resnično svobodo, kar interesov Italije nikakor ne bo žalilo, ampak blagost Italije močno pospeševalo. Na Francoskem ni mogoče sestaviti novega ministerstva. Načelnik republike Grevy jo 24. t. m. rekel Floquet-u, da je vse mogoče ministerske sestave poskusil, pa vse brez vspeha. On apelira pri teh okolinostih na njegovo udanost da sestavi vlado. Floquet ni nič opravil. Ruski vladini časniki obsojajo Tiszin odgovor glede interpelacije o zasedenju Bosne in Ilrcegovine ter pravijo, da je bil nepopolen in strankarsk, kar drugače ni moglo biti, ker je imel vplivati posebno na volitve. Iz Aten se 24. t. m. poroča, daje stanje na Kreti še vedno zelo kritično, ker se turška vlada brani ustreči želji narodne skupščine. Governer preti z obsednim stanom, ako se bodo krščanski poslanci branili udeleževati se razprav v narodnej skupščini. Razjarjeni kristijani pa se pripravljajo k uporu z orožjem. Iz Aleksandrije se poroča, da je tamošnji ruski generalni konzul abisin-skemu kralju naznanil, da Rusija ne pripoznava blokade Masave, ker Italija nema nobene pravice na Masavo. DOPISI. Izpod Slavnika dne 23. maja. — Kakor čitamo po raznih časopisih zaradi napisov na tržaškej postaji nove železnične proge Hrpelje-Trst, neki je določeno, da ima biti napis samo nemško-italijanski, slovenski bo pa odstranjen; to odstranjenje pa da se je zgodilo le na zahtevanje tržaškega magistrata, ker mu je trn v peti. Draga Edinost pa je uže večkrat dokazala, kar tudi vsak pravičen nepristransk človek sam pripozna, da je v Trstu za Italijani slovansko prebivalstvo najmočneje in sicer po ljudskem štetji 1880. — 26,389, katera številka je pa še jako premajhna vsled pritiska magistratovcev. Ako pa pride-nemo še ostalo Primorsko, namreč Goriško in Istro, potem je pa razmera po vladnem ljudskem štetji 1. 1880. Italijanov 276.603, Slovanov pa 330.994, torej jo slovansko prebivalstvo za 54.391 v večini, pa tudi tukaj Še marsikaj manjka. Ako se hoče toraj prostor nemškemu jeziku na novej tržaškej postaji odločiti, godi se že tukaj slovenskemu jeziku krivica; še veča krivica pa je, ako se hoče slovenski jezik popolnoma odstraniti. Ker je pa po vsemogočnosti tržaškega magistrata od slavne c. k. vlade že sklenena stvar, zato bi bilo tudi dosledno, da bi se na drugih treh postajah namreč: Hrpelje, Draga, Boršt napis naredil samo v slovenskem jeziku, ker te postaje so čisto na slovenskej zemlji. Ako pa že ne more drugače biti, da je zraven slovenskega še kateri drug jezik, naj bi bil nemški; italijanski pa po zahte-vanji pravičnega slovenskega naroda odstranjen, ker tržaški magistrat slovenskemu narodu v Trstu z ovim napisom krivico dela, tukajšnji narod pa ne tržaškemu magistratu in nikomur krivice ne dela, na kar bi moralo i visoko c. k. namestništvo tržaško gledati in vpljivati, ako hoče biti po c. k. postavi vsem narodom pravično. Dobro bi bilo, da bi se v tem oziru in tem pomenu na nogo postavile bližnjo tukajšnje nadžupanije, ter naredila tudi kako peticijo na viaoko c. k. ministerstvo ▼ pomenu tega dopisa. Kaj misli slavno uredništvo na to P (Kakor se sliši, bodo napisi na trž. postaji hrpuljske-železnice vendar le v vseh treh jezicih; napisi so tako užo pripravljeni, ali pa sploh ne bode nobenega napisa. — Ako pa se res napravi samo italijanski' in nemški napis, potem je misel g. dopisnika vredna, da poBtano dejanje. Ured.) Iz Ajdovskega okraja, 12. maja. — [Izv, dop.] — (Opomin našim župa n o m). Kakor je znano, dobili smo volilci dr. Rojca tiskano njegovo interpelacijo zastran bolnišnice in norišnice usmiljenih bratov v Gorici. — V tej brošuri pisatelj razjasnuje reči, kojo zadevajo vso našo deželo. Vso, kar on v tej knjižici pripoveduje, vtemoljeno je z dokazi in zraven tega se naslanja g. dr. Rojic na 25 spričeval. On je nastopil javno pot in žo zavoljo toga je verovati, da se opira na resnico. Tudi ga niso doslej so nikjer spodbili z nasprotnimi dokazi. Kar so jo razglasilo od vladne strani, ni nasprotno z dr. Roji-čevimi dokazi, kajti pritožb dr. Rojičevih se to bistveno in v glavnih rečeh nikjer ne dotika. Misliti moremo toraj, da so izjave g. dr. Rojica gola istina. Vsled tega je dolžnost volilcev in posebno tudi občinskih zastopoy naše dežele, da v tej zadevi nekaj ukrenejo. Županstva naša bi morala na to paziti, da se odstrane vse one napake v imenovanej bolnišnici in norišnici, koje tu vladajo na veliko škodo bolnikom in vsej deželi. Naša županstva so prvi poverjeniki ljudstva, njih je naloga, da se obrnejo do pristojne gosposke s prasanjem, — ali so se hude napake odstranile in to toliko bolj odločno, ker je naše ljudstvo vznemirjeno. Potem pa je tudi dostojno, da se volilci našemu poslancu g. dr. Rojicu z primernim priznanjem za njegovo poslansko skrb in velike žrtve zahvalijo, da se je potegnol za našo ubogo deželo in ubožno prebivalstvo. Tako postopanje od strani županstev in volilcev dr. Rojičevih je toliko bolj umestno, kolikor bolj se vidi, da hočejo nekoji zasluge dr. Rojičeve ne toliko zmanjševati, kolikor v svoj prid obračati, sebi pripisovati. !* Menda to zadoščuje, da popravimo, kar smo do sedaj zamudili. Volilec dr, Rojca in človekoljub. Domače vesti. Birma v Ricmanjih se je vršila 23. t. m. Milostl jivi gosp. škof je pregledal ne le Ricmanjsko, ampak tudi Loško cerkev in se je jako pohvalno izrekel glede snaž-nosti in okrasja obeh cerkva, ter se je v gorkih besedah zahvalil č. g. duhovnu Koželju in prebivalstvu. Birmancev jo bilo okolo 90. — Ricmanjci pa ne morejo zadosti hvaliti č. g. Koželja, ki tako lepo skrbi za imenitno cerkev sv. Jožefa. 24. t. m. pa je bila birma na Kati-nari; tudi tam je mil. gosp. škof pohvalil č. g. duhovna in prebivalstvo zarad lepo okrašene cerkve; birmancev je bilo na Katinari okolo 100. Pri sv. iakopu, oddelku mesta Trsta prebiva kakih 18.000 Slovencev ter sta tam naatavljena dva policijska komisarja, ki ne znata prav nič slovensko. Ljudstvo se zarad tega močno toži. Mi pa prosimo vele-slavno policijsko vodstvo, da pošlje k Sv. Jakopu slovenščine zmožnega komisarja, ker ljudstvo vendar ni zarad komisarja na svetu, pač pa narobe. Zbor pekovskih pomočnikov bil je v četrtek. 26. t. m., v dvorani restavracije gledališča „Fenice". Udeležilo se je blizo 400 pekovskih pomočnikov in mojstrov. Predsedoval je g. A. Moder, zapisoval je g. Karol Dobčnik, vlado je zastopal gosp. policijski svetovalec, vitez Vidic. G. Moder je odprl zbor, pozdravil najprej navzoče sodruge, nadalje omenil novejših časov, v katerih je tudi delalcu odmerjena svoboda, posebno pa svoboda zborovanja, ali kakor zvesti državljani tudi peki nočejo začeti nobenega zborovanja, ako se pred vsem ne spomnijo očeta države, presvitlega cesarja; povabi torej zbor, da zakliče 3kratni: „Živio naš cesar Franc Josip I.". (Več sekund trajajoči navdušeni živioklici). Na to je predstavil g. Moder vladnega komisarja, g. vit. Vidica, katerega je zbor spoštljivo pozdravil in mu zaklical: „živiott. Govoril je g. Dobčnik o namenu zborovanja in mej drugim je rekel, da so se hoteli tržaški peki pred vsem poslužiti dobrot novo obrtnijsko postave, ter so uže leta 1885, vložili prošnjo in pravila za osnovo pekovske zadruge; toda magistrat in trgovska zbornica sta nasprotna vsakej zadrugi in zato nista v tej zadevi ničesa storila. Peki so potem poslali več depu-tacij na deželno vlado, da bi ona primorala njej podrejene obrtnijsko oblastnije, da potrde postavni obstoj pekovske zadruge iu jo postavno uvedu. Ali vse zastonj. Zato je treba storiti skrajne korake in opomniti gosposko, da peki stoje danes na podlagi zakona, mej tem, ko se magistrat in trgovska zbornica protivita postavi in jo zadosti Žalostno, da morajo priprosti delalci obrtno oblastnije opominjati na izvršitev postave. Se ena pot je odprta in ta je, prošnja na ministerstvo, da ono z močno roko poseže v to zadevo. Na to naznani g. Moder, da je odprto zborovanje. Oglasi se g. BitiŽnik in predlaga, da je treba prošnjo na ministerstvo precej odposlati in vso žalostno zadevo natanjčno razjasniti ministru trgovinstva; nadalje pravi, da so se uže nekateri peki v tej zadevi obrnili do poslancev na Dunaj in da jo naš tržaški poslanec uže bil pri ministru v tej zadevi, ter da jo nj. ekseo- Ienca minister za trgovino zagotovil istemu poslancu, da stvar precej poapešj. Zbor je to vest pohvalno na znanje vzel in pri glasovanju o prošnji na mini- ' sterstvo, je bila ta sprejeta soglasno. Na to se oglase nekateri peki in pra-šajo, kaj pa potem, ko bi tudi ta korak ne pomagal. Na to so vsi, kakor iz enega grla zakričali: „potem pa ustavimo delo". Predsedovatelj g. Moder nasvetuje po kratkem pogovoru z g. vladnim komisarjem, da se počeka še vsaj 6 tednov, in ko bi tudi potem ne bilo nič, naj bi se zopet zbor sklical in sklenili skrajni koraki. Ta predlog zbor potem odobri, na kar se jo razišel. Pekovska stvar je torej postala nujna in uprav zdaj se pokaže, ako veljajo na r Primorskem druga načela, kakor na Kranjskem. Pekovska zadruga menda tudi zato '< ne diši nekaterim oblastnijam, ker bi bila čisto slovenska, kajti od 700—800 pekov v Trstu je 95% in še več Slovencev. Sicer pa bi bilo vendar čas pokazati magistratu, da Trst ne Btoji zunaj avstrijskih zakonov, kakor so tega prepričani Raskovič e tutti quanti. Pobirki Iz časnikov. G. Burgstallerja ima Salobarda v eni zadnjih številk zopet Erav dobro pri fraku. Ne le, da mu ni nič valežna, ker je nje pristaše zamarce pral, ona mu celo očita, da se v vsako stvar meša, kakor stare babe, pa da pri vsem tem ne bode tržaški podestk, po načelu: „Pfcrde machen wir zu Doktoren" itd.— „II Mattino*, ki po nekakem zastopa novo politiko na Primorskem, se je spravil na dopisnika v „Vaterlandu" in mu svetuje, naj se obrne na policijo, da mu dajo kaj iz skrivnega zaloga. Ako bi hotel dopisnik „Vaterlanda" res poslušati svet „Mattina", bi se gotovo moral najprej obrnoti na urednika „Mattina", kakor strokovnjaka. Tržaške novosti: Ogenj. Po noči v četrtek je jelo goreti v skladišču gg. Modich in Grebene v hiši št. 6 ulico sv. Ivana. Nevarnost je bila velika, ker je imel plamen mej papirjem v skladišču dosti hrane, vendar pa se je požarnej brambi posrečilo požar zadušiti, predno je začelo goreti v prvem nadstropju. Nastala Škoda iznaša par sto goldinarjev. Iz ljubosumnosti je neka Viktorija Danielis zabodla svojemu ljubčeku, vojaku Franju Rovis 97. peš-polka nož v glavo, ko se je ž njim razgovarjala pred veliko vojašnico. Vročekrvnega dekleta so zaprli, ljubček njen pa bode izgubil levo oko. Policijsko. „Gospa" G. je ukradla kuharici Ivani K., koja jo bila pri njej na stanovanju, 15 gl. denarja in nekaj oblačil. — Lepa gospodinja to! — Antonija I. in Liza C. ste se — Bog vo zakaj — steple. Pulile ste si tako pošteno lasč, da ste morali obe v bolnico zdravit se. — Ko sto si obvezali svoje rani, so ju doli pod ključ. Sodnijsko. Prodajalka Ivana N. je dobila 15 dni zapora, ker je prodala nekemu otroku kapsulje. Deček je prišel namreč vžigajoč kapsulje ob levo oko. [— Cigan Ivan Poropat je bil obsojen na 4 mesece ječe radi nevarnega pretenja, — Kočijaž Anton Miiller, koji jo 14. marca t. I. povozil 77-letncga težaka Angela Davide, koji je mej tem vsled pridobljenih ran umrl, bil je včeraj obtožbe rešen in iz zapora izpuščen. — Dokazalo seje namreč, da je bil starčeka svaril, toda ta jo bil gluh in kratkoviden ter mu je prišel pod konje, predno je mogel kočijaž voz ustaviti. Postavo o črnej vojski smo priložili denašnjemu listu in jo morejo čitatelji Edinosti kupiti tudi v vsih tržaških taba-karnah, kdor se prodaja po 5 kr. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico napravi na binkoštni ponedeljek 30. maja 1887. shod v Hlačah (Faak) v gostilni Ojcelnovi (p. d. pri Cvanc-gerju) ob 3. uri popoludne. „Znamnje božje4. Na hribu, imenovan „BolČine" pri vasi Malapristava na No-trajnskem, našel je nek kmet lansko loto, na sv. Ane dan podobo matere božje z Jezusom v zemlji, katera je bila okoli podobe od divjih živali le tolkajn razko-pana, da se je podoba iz porcelana, starodavno umetno delo, 20 centim. veliko, le nekoliko iz zemlje videla, imel je to neizrečeno lepo podobo shranjeno isti kmot do zdaj; ker so pa med tem easoin ljudje pokazali željo, sklenoli sino, za to podobo narediti kapelico. Še to pristavim, da jo bila pred 520 leti tu grajščina in kapela Matere Božje in sv. Margarete. 21. dan tega meseca, ko smo za kapelo kopali, našli smo več starinskih reči; 22. dan tega meseca pa smo ob 2 uri popoludno a slovesnostjo nesli podobo Matere Božje t kapelo. 12 Avberja nam pišejo: Naznanjamo vsim tistim kateri kaj davko plačujejo pod občino Avber, da bo volitev novega občinskega svetovalstva dne 2. junija t. 1. od 8 ure pred poludno. Uljudno vabimo ▼se volilce, da bi se vdeležili v obilnem številu. Dramatično društvo v Ljubljani namerava dati v tem poletju ali jeseni, tri glediščne predstave v katerem tržaškem gledišči. Mi se tega veselimo; toda naše menenje je, da bi bile predstave uspešneje na jesen ; pri vsem tem pa bi bilo treba gledišč* uže zdaj izbrati. Reški brodolattniki pri ministru Tiszi V Poštll. Te dni je bila deputacija reških brodolastnikov, katero je vodil g. Mate Polič, predsednik tržaške čitalnice, pri g. ministru Tiszi v Pešti, ter ga prosila za pomoč, da se zopet vzdigne avstrijsko trgovsko brodarstvo, nekdaj tako cvetoče, zdaj propadajoče. Minister je deputacijo prijazno sprejel in obljubil pomoči. Potem je bila ista deputacija tudi pri trgovinskemu ministru ogersko polovice, kateri jo je tudi prijazno sprejel. Stvar gre najbrže za to, da se brodarstvo ne monopolizuje, ter napravi konkurenca Llovdu. Tržno poročilo. Kava — vsaki dan draža; spekulacija je UŽ^ 1 re.kosila mej •; g« ho Slo morda par mesecev tako naprej, ali potem pa mora nastopiti reakcija Te dni se j« produlo 2000 vreč kave Rio p . f. 101-120, 5000 vreč Sunto« po f. 90-118. 4U0 vreč Javu po f. 118-122. 3' 0 vre?. Manila po f- 118-120. Moka stane f. 135-140, Portnricco f. 124-135, C-vlon plant f. 122-114. Sladkor — slaba kupčija po nižih cenan ; vendar pa se je nadejati, da se cene zopet vzdipnt-jo, ker slabo vreme neugodno upliva na pridelek puse. — Prodalo se ju te dni 5000 vreČ sladkorja po t. i7.25- 19.'»0. Sadja — slaba kupčija, cene niž\ Pome-runče, limoni f. 1—6, rož či grški f. 4 50, pu-IjiSki f 7-8, fitfe v vencih f 10.50-12, o paša f. 21-22, cve >e navndn- f. 10-14, Elem6 f. 15-24. Sultanlna f. 5:4-28. Olje — boljša kupiMja po trdnih in nekoliko viših cenah. Dane« slan-* jedilno olje f. H6—41, namizno f. 52—G8 Petrolje — rusko f. 6 50 - 6 75, amerikanska f. 8 50—8 75. Domači pridelki. - Fižol rud^či f 8 50, bohin. <• f. 'j.50, koks f. lo 5u ; umulo dobro štajersko f H4—91 Žito — slabo obrujtnno, cene jako nizke Les — tudi prav slaba kupčija brez po-B-brif nade. Seno - nm jrt te dni ceneje prodajalo ■ konjsko f 136-160, volovsko f 1 70-1 80. Borsno poročilo. Te dni je bila borz« še prec j živuhna in kurzi *o Brt tudi više pomikali, ali včeraj je l>astopil;i tnalu reakeja in so kurzi postali ne-kol ko niži. Tedenca pa ni slaba. Dunajska borsa dne 27 muja, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 81'90 , v srebru — — — „ 8 J'.45 Zlata renta— — — — — — - _ n 112-40 5®/0 avstrijska renta — — —--w 96 95 Delnice narodne banko — — — — „ 8>4*— Kreditne delnice — — — — — — „ 2*1.40 London 10 lir Hterlin--— — — „ 127 05 Francoski nnpoleondori — — — — „ 10*09 O kr cekini — — — — — — — n 5,97 Nemške murk« — — — — —--„ 62.37'/t St. 850. Oglas dražbe. A. MAYER-jeva zaloga piva v Ljubljani priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz* vožno pivo v steklenicah iz pivovarne bratov Koaler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—9 CigSBBMfSHSHI Na obroke! (b6"70 dHj* pohištvo tapecarije, razno strižno« blago za ob'eke. ura vsake vrsta ]YT. Coreni vi« deli a Ln?na it*. 1 p. J|, •••NMMMOM* % Proti hemoroidam! 9 Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv uji-hov pri notofcnonti, slabo-Rti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodoč- nem kataru, goreČife frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumeniei blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz žolodca)krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je 7. nakazom vred samo 85 nov Olavni zalog ima lekar-ničar „k angel j u varhu". 53 -21 Dr. Drady Kremiiler, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I-Seravallu blizo starega sv. Antona O & 9 a Kdor hočo čuvati svojo zdravje, naj rabi v prave* A meniške krogljice • (Pillole dei Frati.) ® kri čisteče ln proti hemoroidam, V ESšT" koje izdeluje P. Fonda O farmacista v Piranu ^^ Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zuba*unju, brezteS- Q nosti, gluvoboiji, t-r sploh veliko sedi, < n-' Šistij 1 Uri in dober vspeh potr- JJ jnjrjo zasebna in zdravniška spriče- ^p vala. koju ko priložena z podukom za A porabo vsakej Skatljlcl v slovansketn, J* nemškem in italijanskem jeziku. ^P Prodajajo se po 20 nvft -katljica v ^fc vsih lekarnah Trst*, Reke, kakor ^ tudi Istre, Dalmacije, Goriškoja in W Trenta. 11-52 £ Krojačnica A. Bonne. trg Sv. Katarine št. 1. 36-11 izdeljuje fine, cene obleke po najzndnjem krom. (Preseli se 24. avgustu t 1. na Corso št. 4, II) nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«. ; odčeva esenca : \ lekarjaPicCollja v Ljubljani . < >d c. kr. okrajne sodnijo v Komnu razpisuje so javna dražba posestva, vknji-ženega pod kat. št v. 2, ti, 0. 10, 15 in 18 katastralnc občine Kobil jnglavn, lastništvo Alojzija Abrutna očeta in Antona Abraina sina iz TupelČ, na dan 4. junija 1887 za prvi. 5. julija 1887 za drugi in 5. avgusta 1887 za tretji rok z opazko, da se to posestvo, ako se ne proda v prvim ali drugim roku vsaj za proccnjeno urednost, proda na tretjem roku tudi izpod iste. Kdor želi kupiti, naj pride tedaj na omenjeni dan na lice mesta ter more uže sedaj ugledati zapisnik in pogoje dražbe v katastralnoj uradniji imenovane okrajne sodni je. —1 V Komnu, dne 2. marca 1887. C. kr. okrajni sodnik Wallenhof s. r. Dobiva so v vsih knjigarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MlILLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreskov itd. Pošilja se tajno za tiO nv. v pošt. markah K A HOL KREIKENBAUM 7 UraunHchweig. 15-52 ne ozdravila samo odrasle, marvefi je n:>j boljše sredstvo za glistave otroke, in innr-siktera nia l, ki je rabila to leSl.o za svoie otroke in družino, nam spričuju s hvaležnim srcem, da ji je to zdravilo obvarovalo otroke najnevarnejših bolesti', Iti tolik« krat izhajajo edino iz pllstavosti Izdelnvatelj pošilja jn v zabojgkjh po 12 steklenic po pl. |*:iO po pošlneni povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki V steklunicali po 1?» ni'', se prodaja v lekarnah: liiaxoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Po*«etto, Praxmarer, Prendini, lta-vasini, ltovis, Saravnl, za magistratom, Serra-vallo, Udovioich in Zanetti in v večjem delu lek arn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 50 Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema jeruzalemski balzam edini in nedonegljivi želodSni pijači. l)a ni človek izvoli nravi lek proti Želodčnim boleznim, pač nI tako lehko. posebno dandenen, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd . katere ne občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, nlao nič druzepa. nego škodljiva imes. Edini JeruzaloniNk.1 balzam nI je zagotovil vitled svnj^ priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne nv>či pravico prednosti nad vnemi donedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih »novih kineške robar-hare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljen)« ni 5lS8enJe, je zanesljivo sr-dstvo proti težuvam v želodcu odvisnim od alabega preb-tvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvodenci prlporočujejo proti nejeSčiiosti, zabasanjti, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred etane 30 novc«v. 18—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladfića v Trstu v lekarni Marku Rnrasint i O. B. Rovis, na Reki v lekarni al Hedentore, G. Omeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Pallsca. 95—48 LINIKA; za spolne in želod-čev« bolesti, nastop« —------»-okuženja I oslabenja možke slabosti, polucij-, ignčo vodo, močenje postelje, puftčanje krvi, zabi je vi de, in za vse bolezni mehurja, rtroba ln živcev. Tudi pismeno po nujnovejSein znanstvenem postopanju z neškodljivimi ■redstvi. 12-25-104 C. Stroetiel, •pecljalal zdravnik Llndan arn Bedentee. juliju'grimm, dežniknr, Barriera Vecchia št. M je zelo bogata zaloga sohičnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčnlkl za gospode od 90 novC. naprej. — Najnovejši „Entrecotsu za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cone. 8i —104 Ljubljanski Zvon. I Gld. 4.60. I | Gld. 2.30. - Gld. 1.15. Mlekarska kranjska zadruga v LJUBLJANI daj e s tem naznanilo, da more portreti s finim namiznim sirom ki su prodaje po s'e-dečih cenah : Namizni pretolsti sir I. vrste kilo f. 1. tolsti „ II.....f. -80 „ poltolsti „ III. „ „ f. _ 60 Namizno izvrstno surovo muslo kilo f. 1.40 Kupcem večjih množin dov. li so primerno znižana cena. I Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 37 6BiBiSatlSSiS5tl ti n__i____i:____: i-J Lr! raa Lm Ozdravljenje plučnih bolezni Hkj Tuberkulože, (sušice, jelikc), naduhe, zaprte supe), kroničnega bromhijalnega katara Itd LJl| do plinovi l|i (po rektalnej injekciji). NajtiBVHrjfitniji, skoraj n^doiegljivi idsjal zdravnikov je r ovim postopanjem po- Lit m Hi ur m ^ j ........................... jjkj polnoma dosežen 1 rt > osupljivih, "nepogrešivih vspahlh govore najjasnejša \iedaSa f=f] Mjll pisma slavnih profesorjev, koj i navedem» v kratkem, toda kolikor nioRofie z lastnimi besedami, ln koja »o bila tudi potrjena po -H Pror dr. Bergcon. trldnevnej pline I —I nni om •«. n 1M Unikia i»i r/vrilf ttatij tn n.ktkAli zdravniških listih tii- iti inožemstva: i Bergcon. Po tridn^vnej plinove] ehalac.ijl po rektalnej Injekciji, izdatno |=! pojomanje kašlja in r/.vržka, potem popolno prenehanje, — m'illca, pot in hripavost L-1 Jjll j« posve izginobi. — Truplo Re re
  • rzo oz- IT4 |T| dravljenje tudi pri starej, c pri miliarnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more lilll LjU tudi najtejfjiu posel zopet opravljati. —u It! Prof. Dr Cjrnil Fri na iuhi Ne more pol ure po plinovej exhalacljl lugljn sonsti Ako su exhalacija dalji rabi, nh naduha ne povrne vefi. Zoper Šsulel in naduhi je Ji Ln- ______________ _______________________ _____________________ i L| plinova exlialaeija i,kušano, izvrstno sreditvo" lHfl LJ1 Prof. l)r. Dujardin Baaumetr: »Celo pri ufonlčnern prlu. poškodovanemu po tuber- [lil fW kolo i, so ne v 2—H lednih zacelile otekline daniruvno je bila už<* polovica pljuč ra- Hln ^J]] z lejun h • [rjd C |l __________________________________________ ________ _____________ m navadenih spriiVval š-< mnoeo druzih o>ei bol- JlH i L) niči na Dunaj o se unaja se vporahljuj** stroj za plinovo «xhalai*.ijo. — Imamo muouo spričeval HTf Ljjl odiravelih. C. kr. Iz'tlj. prlv. str >j za plinovo ex lalaoijo (Uectal-Jn jeetor) se doniva z ITI ny vselili pripravami za pripravlj nje plivi in z popisom za vporuvo za zdravnike, ter ga [Uj^ Lji) more rubili tudi vsak bolnik »am pri 1 Glavni zgo.j UP'iaS i Z ri**8^".4 i & i sgodlfke 1500.000 ^ j amči ;marakah.j ttt I država. Poziv na sudjelovan e kod L-utrijskog srećkanja koje garantira Hamburg li kojeg 6e se stalno 7 milijuna 222.000 marakah dobiti. Sg' d tel ove unosne novčana Atrije, koja sastoji polaR nacrta od strnih 97 000 sre-(Šakah, jesu sljedeći : N.ijvećl sgoditak jest 11-15 event. SOO.OOO mar. murnk. Premija 900,000 I agodituk il«00,000 'isgoditak 4 lOIMMIO 1 sgodltak i\ HO.OOO 1 sgoditak A 1A OOO 2 sgoitit.uk il 90 OOO 1 sRodit.uk A OO.OOO 2 SL'fditak & r»0 OOO 1 Sgoditak a »O OOO 5 spodi tak A {OOOO 26sgoditiik i\ IO,OOO mnrAk. & OOO :• ooo *,ooo i.ooo SOO "6 »(roditak d U »li sgoditak A 25fi«eodltnk A 51? sp.>,Jitnl< 791 sgodit'ik A 15'i s«rod. 300,200,150 '950 "godit »k A 115 799i»sqod a 1 vM.ln1i.94 7rt50sgi)d.AO» I0.90 ukupno 4M.900 sp. »ditiikuh m Dr. KARLU ALTMANN, \Vicn VII., Mariahilferstasse N. 80/A P -ruj ter stane r1. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenja ni niti jjji .|U| K! nnuin ni. o .JU e. uiiiuik'MI JIIUII l-\teJHvn'<, niti ovira vsakdanji posel. It H -7 ovakovih izadje sjegumo u malo mj s 90 nvč * te razpošiljam ove od drŽave zujumiVne originalne srećke (nikakvo zahrani-oie nro mese; vucidbenlm nacrtom sa dr|avn;m grbom uz frankirann pošiljku sv. 1 i n najdalje krajeve Svaki sudionik dob j - od mene nakon s^ ake vu -i.lbe listu sg'tditiika badava- — Vuoidbeni nacrt sa državnim prbom, nti kojem se mnaze 6 u ložo i razdioba Mtfoclitn 'tali polatr 1 razredah razn"šilj«m unnpreil i l»u(Iuva 0 15 Izplatu i pošiljku dobivenog novca ša'j- m sani izn.vno na intoressute uz naj-»trožljn tajiiOMt. Svaku naru^bu moža se poslati nn-f^SM V>al>ii