po&nrnA «»ATSALmAirA I 1 1 ■1 1 Izba]* vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v. slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine' v srbohrvaSkem narečju. ■■■■■■ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TFLKFON ŠT. 174 Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserat! po posebnem ceniku. ŠTEV. IO. J. J V It L J A N A, I>XE 1». .11A It C A 1931. LETO III. BSHffiH m * La JUGOSLOVANSKA BORSA“ parait unefoispar semaine, en cleux editions (slovene et serbo - croate) et est adressee gratuite-ment k tous les Commer-5ants,Industrlels et Societes commerciales, ainsi qu *aux etablissements ouverts au public et aux Administration. Les personnes desi-reuses de recevoir la col-lection du Journal au com-plet droit vers la somme de 24 K-SHS par an, par frais de poste et de manu-tention. — L’envoi gratuit de la „Jugoslov. Borsa“est une garantie du succes de la publicite qu' y est falte. _______________ »Jyröcjianf'HCKA öypaa« Hd.lasH neAca»HO y jibh uri.aaiba (y oJtoBeuaiKOM u cpncKO-xpnaTCKOM jeait-< i;y) te ce pasauiH.be 6ec-nnaTHO na OBe rproBne. oiipTiiHKc, inutyvTpnju.Tne roonoaaper.c aa.ipyrv, jaB-ne Jior.aae u. t. Hay.e-11 Hip: cBaicn itpvru h.th rpehff Cpoj. iio naa Kv.m, ;pi My ce CBaKii öpoj raa-.:be, n.iaha sa Kpnhe nom-.Te, ii.iaha aa Kpiihe nomi na roAHnm.e K 24.—. Lecnaaina eKcneaumi ja »JyrocjiaBeECKe öypae«. jaif'iu BaM na y'cnex mi-ceparti. JUGOSLAVENSKA BURZA“ izlazi nedeljno u dva izdanja (u slovenštini i srbohrvaštini) te se razašil je besplatno na sve trgovce, obrtnike, industrijalce, go- JUGO SLOVANS KA BORZA“ izhaja tedensko v dveh izdajah (v slovenski in srbohrvatski) ter se razpošilja brezplačno vsem trgovcem, obrtnikom, indu- spodarske zadruge, javne | strijalcem gospodarskim za-lokale itd., izmjeniće svaki drugam, javnim lokalom drugi ili treći broj. Ko pa želi, da mu se svaki broj šalje, plati za kriče poštnih i otpravnih trošaka godišnje K 24'—. t. d. menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa I želi, da se mu pošilja vsaka I številka, plača za kritje po-j štnih in pošiljainih stroškov Besplatno razašiljanjc K 24'— letno. „Jugoslavenske burze“ Va- j Brezplačno razpošiljanje m a jamči za uspjeli oglasa Jugoslov. borze“ V am jamči za uspeh oglasov. „JUGOSLOVANSKA i BORZA“ vychazi tydnö . v dvou vydänich (slovin- ! skem i srbo-chorvatskem) | arozesilase bezplatnč vsem obchodniküm, živnostni- J küm, prümyslniküm, ho- ! spodafskym družstvum, ve- | fejnym mistnostem atd., a | sice stfidavč každe druhe nebo treti čislo Kdo si ! preje, aby se mu zasilalo každe čislo, plati na hra-ženi vyloh poštovnich a ex-pedičnich K 24"— ročnč. | Bezplatne zasilani „Ju- ] ^oslovanske Borzy“ Vam i zaručuje uspžch inseratii. „JUGOSLOVANSKA BORZA“ (Jugoslav. Börse) erscheint einmal wöchen-tlih, in 2 Ausgaben (slo-venisch und serbokroatisch) und wird an alle Kaufleute, Industrielle, Gewerbetreibende, Wirtschaftsgenossenschaften, öffentl. Lokale und Ämter gratis versendet. Jene, die alle Nummern beziehen wollen, zahlen jährlich iugosl. K 24'— für Post- und Manipulationsspesen. Unentgeltliche Versendung der „Jugoslov. borza“ garantiert für den Erfolgt der Inserate! Praški vzorčni velesejm. Obiščite stan. štev. 849. Priporočam svoje prvovrstne IZDELKE mehkega pohištva Karel Červenka strojna veleindustrija stavbnega mizarstva in meh-::: kega pohištva ::: Smečno (Čehoslovaško). Josip Janaček TOVARNA ZA STROJE v Ransku p. Krucemburk (Češko). nudi in razstavlja na praškem velesejmu: mlat, stroje, ročne mla-tilne stroje, stroje za rezanje slame in stroje za SLADKOR. TOVARNE. Najnovejše destilacijske doma z za vsebino 25 in 50 litrov, dalje najboljše vrste valh za perilo, bakrenih, medenih in cinkovih, IZDELUJE IN DOBAVLJA edina češka firma Ant. Matejfček, Brandys na Orl. (Čehoslovaško). Načrt odredbe o valutah in devizah. Na beograjski konferenci gospodarskega svota k genvr-aiktim inšpdktofljum tiitančnega diiLnistrstva ju M podan sledeči 'načrt odredbe, ki naj služi aa 'reguiiteainije -trgovine -v valutah in devizah. Devizna in i valutna -trgovina ostane zaenkiut pal kojftrolo finančnega ministrstva odnosno njegovega generalnega inšpdkt-oT.ata. Unos valut vseh niediutrodno ptiznanii držav je dovoljen v neomejenih kočiči nah. Ravno 'tako -je dovoljen tran-sit vseh -valut brez razlike na način in pod pogači, ki bodo navedeni v pravilniku. Finančni minister tima .Bravo v slučaju potrebe preprečiti unos katere valute. Prepovedan je iznos efektivnega srebrnega in zlatega denarja. Za potniške potrebe je dovoljen» vzeti s seboj do 2000 dinarjev odnosno 8000 K, a -onim. ki 'otujej-o v Ameriko, še dovoljeno vzeti do 100 dolarjev. Dlisponiranje v inostranstvo potoni čekov, akredStov. pismenih nalogov je dovoljeno edino ■preko Narodne banke in onih podjetij, katerih vplačani kapital doseže najmanje višino eu milijon dinarjev alt 4 milijone, kron. Ta podjetja morejo Miti samo denarni zavodi in banke, ki so akcijska društva, -če so zato -posebej pooblaščeni od generalnega inšpektorata. Uvoz deviz ie dovoljen v neomejenem številu. Izvoz ravno tako v neomejenem številu -pa s> mo preko zato pooblaščenih bank. Ti zavodi lahko prodajajo devize, čeke, akreditive, -pismene naloge samo onim osebam, ki imajo dovoljenje za kupovanje deviz. Ta dovoljenja izdaja generalni inšpetetortat preko pristojnih delegacij finančnega iniinSstrsitiva. Za tako dovolj cilje je -treba dokaza o iprotdkdl'iranjii firme, o-bv-eca. da se v roku 6 mesecev pripeli e v deželo odgcvvaij-ajoča količina blaga in dokaza o plačanem davku. D avize za -plačanie v inozemstvu, do 20tK> francoskih frankov pa za osebne potrebe ali Jk> tej svoti odgovarjajoče vrednosti po borznih tečajih v drugih valutah sc lahko prodajajo po .pooblaščenih zavodih brez posebnega dovoljenja. Za večje svote do 10.000 frankov ie treba specijalnoga odobrenja cd pristojne delegacije finančnega ministrstva, za vsote večje od 10.000 frankov pa odohrenda .generalnega inšpektorata finančnega ministrstva. Inozemski trgovci — linipor-tenfi so doližni pri.-uvozu blaga v državo pribaviti si potrdilo dotične carinarnice o porebhi, količim, vrsti in vrednosti uvoženega blaga, Lzvorz vseh d-omaSh proizvodov se vrši- brez xatsigu-ranija valute ra zven sledečih: vseh vrst žita. surovega in predelanega :piesa. masti, surovih I Robert Slezak,Bystfica p.Host tovarna kovinastega blaga — Morava (Češko) izdeluje železno medeninasto dekorativno opravo Proda se vila v bližini Celja, zgrajena 1. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. Ponudbe pod „Blizu železnice“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3. Trgovina z Nemčijo! Import TRIGLAV Export DRESDEN-A. Zinzendorferst. 2 b. Brzojavna adresa : „TRIGLAV“—Dresden. Telefon št. 10.510. NAJVEČJE UGODNOSTI! Zaprta kočija skoraj popolnoma nova in fina poniklana konjska oprema se radi pomanjkanja prostora Ceno proda. — — . Ponudbe na A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta številka 21. Tršan & Gorjanc import in export deželnih pridelkov in lesa. — KRANJ. r BARVE ZA UMETNIKE šolske, oljnate, tempera, akvarelne, črne in raznobarvne tuše, črnila, radirke, ščetke, platna, slikarske potrebščine i. t. d. prvovrstno in po konkurenčnih cenah nudi boje 3A VMETHHKE mKoacKe, y^ene, tbm-nepa, asBape^ne, up ne h Tymese paaunx 6oja, «a-CTii.ia, öpucaaa (paaup-Ke), KHcre, naarua, cjih-Kap. noTpeöuiTHne mn. npaoapcHO h no koh-KypeHHHHM uenaMa iiyan „KONDOR« tovarna barv fa. JOS. HRABANE & SPOL Maleč u Chotebofe, ČSR. Praški velesejm stojn. 1489. OST- EXPORT Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittel -und Osi - Europa List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: :: Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, izhaja v Berlinu. Zastopstvo: flooDZna ekspedicija ALMÄTELlUiüIiljana, Kongresni trg 3. Raznovrstne samokolice, dvokolice in nosači na prodaj. Vprašanja na upravo lista. Brnska industrija predpasnikov (kecelja) Wodak & spol BRNO Starobrnčnska 9/11. Češkoslovenska. Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme. Export! Export! Tekstilna industrija firme Jos. J. Hdk Borka u Stare Paky, Četko, izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze- p firje, kaneva, tančice, i ažurno blago, robce, jj Zastopstvo: Chihago, New- 9 York, Varšava, Amsterdam. $ Praški velesejm stojn. 46. I Priporoča se tvrdka MP PETEIE, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles Prestave slovenske, hrvaške, srbske (tudi v cirilici), češke, nemške, angleške, francoske in italijanske oskrbi točno in po solidnih cenah Anončna eksp. AL. MATELIČ, LJUBLJANA, Kongresni trg St. 3. in predelanih kož, gradbenega materijala sploh l:n ' pred elani ega in posušenega sadja. V tdh slučajih si država pridržuje pravo na odkup ene; tretjine skupne -zasigrurame vsote. Devize morajo glasiti v tem slučaju na importao državo ali na državo z boljšo valuto. Načrt, obsega nadalje različne kazenske in, kontrolne člene, prehodna določila itd. Da ie revizija dosedanjih odredb o valutni tu devizni tngosim potrebna, nam kaže nizko stanje naše valuto na cnriškem trgu. 4 švicarski franki za naših 100 kron gotovo ne odgovarjajo notranji vredaiosti krone, -ki ima poleg velike zlate podlage pri Narodni banki močno -zashmibo v prirodnom bogastvu našo v političnem oziru že sorazmerno dobro konsolidirane države. K slabemu stanju naše valute pripomorejo ne -v mati meri dostikrat ponesrečene odredbe finančne po® tik e in valutna ter devizna špekulacija. Posebno zadnja izpodkoplje da že v začetku vsakemu- poizkusu zboljšanja našift deviznih tečajev. Valuta in deviza je danes blago, kakor vse drugo. Cetui mu se ravna po ponudbi in povpraševanju. Naše valute in devize preplavljajo Inozemske trge vsi cd velikega uvoza. Radi tega jim mora cena padati. Zdi se nam, da omenjeni načrt ne bo dosege! edinega cilja, kri mu je stavljen, izboljšanja naše valute, ker dopušča špekulativnim silam še vedno široko polje. ■ SEJM-VASAR ■ LIBERCE--REICHENBERG ■ (ČEŠKOSLOVAŠKA) ■ AVGUST 1921 Smernice nove uvozne carine. -Kakor znano pršpravljajk) v Beo.gradu po izdanju izvozne carinske tarife tudi novio uvozno carino. Regulacija uvozne carine je mnogo težja m kombliciranejša kakor izvozna, ki Je sestavljena na primer za naj večje carinarnice na par straneh a časopisi so Jo prinesli skrajšano v dveh, treh stolpičih. Pri presoji novih uvoznih tarif je treba .sneti pred očmi, odo blago, ki sestavlja večji del (vrednosti v ftašo državo ianportiranega Masa. V našo državo se uvažajo v prvi vrsti bombažni (izdelki, tkanine v vrednosti 787 niiiijo-nov dinarjerv v prvem polletju 1920. tekstilne su-rovtine kakor lan In konoplje, ki smo ga preje izvažali (154 nriM-onav dinarjev), volna (124 mil. din.), kamični izdelki (81 mi. din.), železo m,železni izdelki (74 mil. din.), gotova obleka (68 mil. din.),, mineralna olja (55 mi. din.), papir, usnje in usnjarski izddlki. kokariljalno blago fin druge potrebščine (ostanek skupne vrednosti uvoza-). V «HM -vrsti gre za navedene vrste baga. Pri tam je treba -zaščititi one industrijske veje, ki imajo v državi vse pogoje za nadaljnji razvoj. Na drugi strani bi bilo navzlic dejstvu, da je uvozna carina eden iizmcd najbogatetšili virov' za državni prihod, obremeni en j'c najvažnejših uvoznih industrijskili izdelkov za gospodarski razvoj zemlje saane edino škodljivo. iz socijalnoga, stališča gledano bi se dale nekatere carinske postavke kakor n. pr. na luksuzno blago še povečati. Vendar ima tudi to povečanje svoje meje in se -mara nova tarifa ozirati na principe radijOBalne trgovinske, finančne in in-dustnijske pdlitLkc. Kakor smo čuli iz dneomega časopisja, so sc beograjski trgovci izraz-iti proti zaščitni carini cele -vrste proizvodov, katerih industrija je baš v Sloveniji v povojih. 'Na drugi strani zopet imajo prav za one artikle, ki se jih potrebuje v velikih koTtčtnah mi ki bi v sl cd visoke carine gotovo podražili domači -produkt. V (tistem trenotku namreč, ko se dvigne Izvozna carina gotorvenm tuj timu'izdelku vstane tudi cena domačemu proizvodu. To pa tudi za mašo industrijo ne bo moglo imeti najboljših ušpehov. • ker bi delavec, ki bi moral izdelke zav sakdanjo potrebo kupovati za visoko ceno. dvignil svoje zahteve po zvišanju mezde. S tem bli se domači proizvod še podražil, Vsled majhne domače produkcije in v slučaju vsaj nekoliko posrečenega štrajka kamumentov. «opiiii v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3. p (■ Prodajem Stoječi loko- mobil potive dobar, spoBobon Ta svaki pogon 4 HP. Cijena umjereno. Ponude na Aure! Jurič» Hum n Sutlu Proda se mizarstvo obstoječe iz 4 mizarskih klopi, kompletnim orodjem, približno 5 m3 različnih desk, nekoliko izgotovljenih pisalnih miz in drugih različnih predmetov, vse kakor stoji in leži. Ponudbe na mizarstvo — CELJE, Gosposka ulica štev. 9. V. HOLUB POŽEGA (SLAVONIJA) PRODAJE VIOLINE, GITARE I SVE VRSTE ŽICA. ■■■■■■■■■■ Inž. Vaclav Petak Izdelava rudokopnih mili morjev Slezska Ostrava. Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. Prodam ali zamenjam n dobra vino 100 novih belih škrob, srajc, 300 novih modernih ovratnikov,! snažilni stroj (Wischmaschine) za klobučarje. Ponniibe na: Valentin «os, Bohinjska Bistrica, Slovenija. y Tesan, piljen i rezan GRADJEVNI LES u svakoj količini NA PRODAJU. Upiti pod „V.L.“ na upravu lista. Drvenaroba kao kuhače, čekiće, valjuge i.t.d. NA PRODAJU. Naručbe neka se šalju na upravu „Jugoslav. burze". Svakovrsna pletena roba kao košare, torbe itd. dobije se u svakoj količini. Naručbe pod „fina roba“ na upravu lista. Tovarna stekla OaöpHKa craioia Hantich & Co. Haida Čehoslovaška. Fabrikacija in eksport OačpHKauHja n escnopT vseh izdelkov iz kristal- CBKX npOHSBOAa H3 KpH- nega, votlega in bar- cra-iHor, mynn,or h 6o- vanega stekla, dalje go- jauHcanor craK.ia, Aan.e spodinjskih potrebščin, KyliancKifx noTpe6toTHna, steklenic in medicinalnih (jmaiiia n MCAHimnaaimx steklenic. cjiiama. Solidne tene. i Prešernova ulica 9. Točna postrežba. : ■ : 5 flajnovejči kroji. Velika izbira izgo-toiljene obleke fseh vrsi za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Tražimo agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu „Jugoslavenske burze“. „Jugoslovanska borza“ se razpošilja brezplačno! Vsakovrstne slamnate torbice (cekarje) pred-pra$nlke | vse rasllčne slamnate Izdelke priporoča- gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tvornica slamnatih in volnenih klobukov v Stobn, posta Domžale pri Ljubljani bi se dvignili režijski stroški domače proizvodnje za toliko, da bi Mia nova uvozna carina ne dosti manij kot tluzolična. > Vsled navedenih razlogov menimo, da bi bila pogrešena taktika, uko bi država skušala pridobiti nove prihode iz uvozne carine širši masi -potrebnih -proizvodov na račun izgubljenih vsot pri zmauišaitju iarvomrih carinskih postavk. V prvi vrsti pa se ne smeio. kakor sono rekli obremeniti 1 oni proizvodi, ki služilo obnovi gospodarstva in oni, ki so. miihio potrebni širokim maBam. Vsi ostali pnoizviodi na-i sc po upoštevan hi razvojne ntažnosti naše industrije obremenijo z istfanS ali še z -vočjiniii postavkami. Pri tem bi tudi državna blagajna mogla pomnožiti svoje prihode iz uvqen'c carine. POZOR! POZOR! POZOR! Ljiibijanski vel. vzorčni semenj Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921. Ameriška pomoč Evropi. Ameriški narodni zadružni | urad. Meseca decembra 1920 so se v Chicago sešit člani društva bankirjev (Bankers Association), da se posvetujejo o potili lin sredstvih, ki bi mogli trgovino z inozemstvom oživeti m -povzdigniti. V dvodneMiih sejah, katerih so sc udeleževaili zastopniki financ, trgovstva in producentov te štiridesetih držav, so enoglasno sklenili ustanoviti : v ta namen eksportno društvo s kapitalom sto milijonov dolarjev. V kratkem poved-aio ima to društvo, katero bo :>dd nadzorstvom zveznega rescrvaiega odbora, Fixleral Resenve Board, mimen dajati onim dc- i ždlam, ki potebujelo ameriške pridelke, kredit na ' ; dolge obroke. V to švnho bo društvo izdalo dolž-uostna pisma proti takim •vrednostitim ijamistvom kredita patreibimli dežel, katere bo društvo smatralo za varno. Le tekih dolžnosbiih pisem se bo izdalo zri eno mfijga-ntio doilarwv. to >je za deset-' krat več. kakor bo glavnica društva. Ta doiž-n-pvma pBsma vse bodo med ameriškimi nalagate!'« -ramečala. Pnvčdkutc sc. da bo društvo začelo v pnvth mesecllt 1. 1921 delovati. Ako sc podjetje J obnese, sc bo kot stalno ustanovilo. r>ai so tenci)e Amenikaticii naJkuipičenega blaga, industnijalnega in poljedelskega, je bilo potrebno, da se kaj praktičnega uvede. Ko se Amerika potaplja v preobili -nmažini ivsakoiakih ipridelkov. IVra in rine Kvrora -vsled poman j kan ja ravno teh potrebščui. Stradajoča brezposelna Lvro-ra ni samo sitih kupoval ec. ona je tudi preteča nevarnost. Ako postiljamo naše tpreoMe pridelke, surovino, meso in žtčo narodom, ki jih potrebujejo na dolge in lahke plačilne obroke, ne pomeni to nič drugega, kakor, da sl zavarujemo naše industri-ialno žlvlj-enje In to ie bolj varno m uspešno, ko vse stroge prepovedi priseljevanja. Poleg tega vodi to bolj k splošnimi inozemstvenemu čustvo-vaatiu. kakor vse naše iz.razovanje simoatrie. Le tako razmišlja vanj e ie vodilo Amerikance ko so se odločili to dksoortno podjetje ustanoviti. One dežele v Evropi, ki bodo mogle dati rr.tj-bdiša jamstva za vračanje teh kreditov, bodo imele naijveč dobička ali haska, ki bo izv-ral 'z podieciaa me riškega eksoortnega društva. Poleg teh jamstev ,pa bo treba tudi potmjenia. finančnega in diplomatičnega —- upajmo, da bo od strani 1 Jugoslavije v tem oziru vse preskrbljeno. Med ameriškimi iannerii vlada velika nezadovoljnost vsled padanja cen mesa. žita in srioh kmetiiiskth priidelkov. Ie vendar se konsumenti še vedno čez veliko draginjo življenskih potrebščin .pr.itPžiriejo! Resnica ie. da so cene. katere more vživalec jestvin .plačevati, skoro iste ostale, kakor so irh mogli v vojnem času plačevati. Za toneta se ne vse. kar potrebuje, v ceni povišalo: obleka, orodje, delavna moč itd. in pridelki, katere mu je zadnia žetev prinesla, ga sta- 1 nejo precejšnjo moro več, kakor 'mu ponujajo eene. katetre so' zdaj veljavne. Amerikaniski farmerjl so uvideli, da ie edina pot k izboljšanju teh razmer v tem, da se zvežejo v narodno zvezo ameriških •kmetovalcev, v zadrugo. ki se bo raztezala čez vse Združene drža- 1 Motore z« vrtilni tok (Drehstrom - Motore) 220/380 voltov. 0.5 do 10 PS. 1400 okretov. 2 PS kompletno . Kč 6500-— 4 „ „ 8500'— 5 „ 10.000-— '5 „ , ... ., 14.500- 0 nudi takoj „ 18.000-— ING. KARL BRETTSCHNEIDER MÄHRISCH. SCHÖNBERG — Č. S. R. I SVAKU KOLIČINU 1 : DOBRIH ZAGORSKIH ■ VINA STJEPAN KOBAS1Ć MARIJA BISTRICA. VSAKOVRSTNI ZABOJI v debeljini od 3 mm naprej na prodaj. — Vprašanja na upravo lista. Ribje olje pristno norveško, sveže, na drobno in debelo. — Naročila na upravo lista. Lesene žeblje za čevljarje (drvene čavlje za postolare) i z r a d j u j e Tvornica drvenih čavlja, Ivan Seimig ml., Taten pod harno noro pri Ljn&lianl. Trgovci! POZOR! Trafikanti! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdld NA PRODAJ JE: moško kolo trietier mikroskop fotograffični aparat 9X12 vse v prav dobrem stanju. Ogleda se pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. t. 3. JI« (Krema) J m Umil terpentinov© čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga M. Trebar Ljubljana Sv. Petra c. 6. Telet. 539. Vsakovrstne bonbončke, kandite, fondant, oblatke navadne in polnjene, gele, čokolado, čaje-vo pecivo nudi „L1BUŠE“ izdel. in izvozno društvo slaščičarjev PRAGA VII, Hermanova ul. 13. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Čitajte Jugoslovansko borzoI Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova uL 1. __ Gostioničari, trgovci, privatnici! Vi razbacujete novac, ako kod mene ne kupite ukusno, fino, jeftino Dalmatinsko vino jakosti od 10 do ll°/o Maligan stupanja u mojim bačvama 700 litara. Franco željeznička Starija Gospić (Lika kraj Ogujina) Litra od 15 do 16 kruna. Potanje pismeno. JOSIP BUDAK IGNAČEC, Karlobak, Hrvatsko Primorje. UMETI* PLAMTE-'REKLAMNE-R1/BE' O/TiUTKE-VAR/rV-ZMAMKE/lMEIiA-DL' PLOHE* MODERNO' OVOJNMO-ETIKETE ’ KLUEJE'O.JKRBI' •VLOMA* uubuaha XQnG&zfnmc$' ve in katera bo nnela take moč. da bo odločilna na cene kmetijskih pridelkov vplivala. Uvideli so, da se morajo oni približati konsumentu s tem. da se os y obod e mnogovrstnih posredovalcev, ki zdaj mogoče ceneno njegove pridelke kupujejo ter lin konstisneutu mogoče drugo prodajam. »Amuriican Farm Bureau Federation». ■ Amc-rikanski narodni kmetijski zaimižni urad«, si je stavil med dragim/Sledečo smer: ->Kmetijski urad kot organizacija, se ne bo spuščal v trgovska podjetja, tudi ne bo posedoval delnic in glavnic organizacij, ki se pečajo s takimi podjetji. Bo pa pospeševal snovanje takih organizacij fci industrij, ki sc bodo odboru ravnateljev potrebni zdeli.« »Kmetijski urad« bo vezal vso kmetijstvo v okraju, v državi in v celem narodu (Združ. državah), prepustili bo oa kooperativno združenje po-edinih panog kmetijstva ali $>oedinih okrajev v svrho trgovskega ali industrijelnega delovanja.« In tako smemo pričakovati, da bodo v Ameriki kmetovalci ustanovili v prav kratkem času svoje velike lin male klavnice, tovarne za viplo-ščenie mesnih in rastilmskiiii priddkw. svoje sušilnice. svoje mline in prodaiailne. svoje tdestiilne tovarne za ibombaževino, ovčjo 'volno, banke itd. Kmetovalec bo postal pridelovalec, industrijalce in trgovec. Za nas v Jugoslaviji pa ima ta koreniti preobrat v gospodarskih odnošajih v Ameriki iv.j-večlii pomen, ker kot kmetijska država moremo slediti onim priuncram, ki so nastale iz takih okoliščin in razmer, v kakršnih se mi nahajamo. T. VELESEJM FOIRE V PARIZU DE PARIS i 10.—25. MAJA 1921. Ljubljana, 10. HI. 1921. The economical Situation in the kingdom of Serbs, Croats ' and Slovenes (Jugoslavia). Lately the Oovenmiient bas iutroduee-d new exportlng duties with a tendence to pr omote con exipont trade. In the finst respect the foed and wood (Umber) exportts are concerned. It is saki Iščemo agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo „Jugoslovanske borze“. Velikanoč je tu! Barve za jajca-piruhe izvrstno kvalitete karton 100 vrečic K140. Barve: rdeča, modra, rumena zelena itd. Za kvaliteto se jamčil ,Herba* z. z o. z. Zagreb, Palmotićeva 10 Antracen, alizarin črnila, rdočilo, razne barve za štampilje, „SVITOL“ (čistilo za kovine) modrilo, nudi tvrdka „Ravan“ Ljubljana. Bičevnike, biče za jezdece in palice nudi po najnižjih cenah takoj „Prvni jihpčeska tovarna bičištata Čes. Budšjovice. Zästopan tudi na II. mednar. praškem velesejmu obrtna palača št. 393 b. Zahtevajte cenike! Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Tretiar, Ljubljana, Sv. Petra b. 6 Telefon št. 539. 1 Chat the export oi eatables as wheat, meat and iat Is very lively. Of wheat, m wbieh is an export duty • of 120 Krotiš per 100 Kilogr, besi d es a vocatlo- Svakovrsne kolice, kola, tačke i nosila ža zidare dobije se. Upiti na upravu lista. nal tax of 50%. it is statistically establkdied. tint liardly 6805 cans of the ailowed conüngent oi 15.000 cars were expoxted. Of tiiLs aipproximately 80% went to Gemian Austria. The Gavermnent is preparing also a new hn-porting tariif. In Hus respect the fcLLowhtg dlrec-tives were set down: Jn the first dne trie tarifi on ali goods we do not posses and mamifacturo will bc •lowercd. especiatly com e lic re m ooasMe-ratlon ccmmodltius cansammcd in great tumtiües by tiie lower dass es of »he populatiai. Tcx.ilu goodis belang ki tiiis dass. On the othcr'hand the tarifi stell bc increasod ou all part'y or wilde mamvfachtred »oods of forefen origiii and wJüch would injurc tiie cxistencc and development of (Utr owa liudnstry. Here ils concemcd the ir./n stce’. - cement and otficr •production. A codple of days ago the newspapers were occiipyliK themscives with the pro:ect treafng the commerce with fareign bitls and valutas which t!ie in this matter imerested circlcs broug u be-iore the Economical Conference in B eng rade. The ahm tue praject is seckuig to accomplish are as | follows: The cotnnierce with forvign bills and valu- j tas stell continue to be und er the superxevisiou cf | the Ministry of Finance :us it is atx present. Tiiv import and transxt of fore lg n vahttrs -is free. The expert of Dinar es is ailowed to tiie amomt oi 2000 Dinar es (8000 Jugoslavic Krom) Sums lar-ger tiizm that can onlv with the p-ermission of tlie Minisst-ry of Finance or Its Delegaciies bc e\-ported. The commerce with forcign bills sh all be limited to tlie National Bank and such other banks wIlich Wie Government has authoriset to d-o tiiis. „Remy“ škrob prari riževi v zavitkih ali tablah dobite v vseh velefirmah. Kjer ga ni, se obrnite naravnost na glavno skladišče in zastopstvo za Češkoslovaško republiko J. Havlik, Praga VII, Belskčho tr. 37. Praški vzorčni vele trgi šotor 1129/XVI. Štora d z. ° * Št. Vid nad Ljubljano tovarna za sardine, bonfama. posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz lula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d. Stanislav Kosciuk Praga-Žižkov Sudomčrska č. 14 tvornici in zaloga ognja in vloma varnih Blagaj ain. 4>a6pHKa H CK.iaAHUITC npOTH earpH h npoua^H cnrypHHX Kaca. TPAÄHMO axHAHe aacxynHHKe no cbhm BchHM MeCTHMB 3B HBUI ŽIHCT. noHyaße na ynpaBy »JYTOCJIABEHCKE EYP3E« t The trade in forestrv Products luiinbor, tuniber c te. — šs in a somewliat stagnamt condition. The irregulär rai'road traffic but especially tile Utjidteiicy in care is the mai-n cause ef this. ■Spegtking of the ditficulties the forest product trade is oncountermg we careiot fail to imention the excessive fregilit rates of the railroads wliicn i>rdhMt the mqving of soods and exchtde every ccsripctititon wjth otlier countries. In Ljublfana, the n-onthern centre of Jugosla-\4ja. titoru will bc hcld in this year from 6. tili August 21. a great »SAM.PLK FAIR« (Kxhflhtivn) td acqaant our Southern bretbren, and all wato inay vis.it it. wit'i tlie ;'roducts of our domestv rndustrles. „Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh kakor v listih, ki so navezani le na krog plačujočih naročnikov. Narodno gospodarstvo. Olavni kolodvor v Mariboru in predprodaia vozovnic. »Balkan«, d. d. za mednarodne trans-' txr.ite v Mariboru, ie prevzela od ravnatclistva jttžnd železnice prcdpnxiaio vozovnic za vse Prog» južne in državne železnice. Vozovnice se prodata, j o po normalni ceni. Z ozirom na to. da tujski ipromet v Mariboru dnevno narašča in da vlada piri postajni blagajni vedno velika gneča, pozdravljamo ta korak novega podietia. katero ic v natrodnst! državi živina za Srbtio. Aranžma nai hi rzčedla držaivua uprava sama. Trgovska pogodba med .Jugoslavijo in Italijo. Z nanetostio pričakujejo naši gospodarski krogi. pa tudi vsa 'jugoslovanska javnost, kaka bo pač ta pogodba. Prav -okblaiust, da smo v Rapallu iz gulvd odhično igro. nas si!:, da smo pri gospodarskih pogaianiih z Italiio tem neizsrosnefši. To oa že zato. ker potrebujemo Italiio v gospodarskem oziru talko malo kakor tretjega očesa. Na&proto.o pa so Itoilijani na naše izvozne predmete, kakor les. žito. moka. živina in meso naravnost naveza-U/. Laška pastam more dobavljati le razno južno sivd'e in riž, Gniti:emo potrebo glede južnega sadja ...... ta 1 ukzsus se mora eri nas omeiiti na minimum — bo .b.hko kriila-Dalmacija a otoki, riž oa lahko uva-ža.po. d ki er morda ne na.v'avhno lastnih riževih "'Sr.duv v Macedoniii. tudi od drugod, kako: i’.fivno iz Italije. ... in pri tem imaio Lahi drzno če.a. opirajoč se na medle in izsfliune določbe gosgiidarskega du.a svct.v.nariciske pogodbe, zahtevati cti nas naravnost gorostavie ekonomske tutodnusti. le bi bile: Laške ladje naj vrše obrežno plovstvo v DaimaciiL laški ribiči naj love ob dd" m a tinski obali Zader nai se zveže z železnico z notraniostju. voseb.TC s Splitom, laški kapital nai uradi naše železnice. predvsem seveda v Primorju, razne industrijske panoge nai bodo takorckoč monopol za laško cksnanzivnost laško vino nai se uvaža k nam brez ali le proti prav nizki uvozni carini itd. Ako ni mi izpolnili te laške postulate, potem se ne bi maslo rauviti niti naše brodarstvo nit: naša prekomorska trgovina. Labi bi diktirali cene gotovim indivstriiskim izdelkom 'm soloh zu-aospo-i-rtii tudi na v zlu Kini adrijanski obali. 1 od mva-i<>5i ’ iiKiloštevflni laški živeti bi se ustalil m ' '^Končni eiekt te laške gospodarske eksnanziv-,tosti bi bila gospodarska, v marsičem cc.o politična odxisnost Balkana od llalile. /ato ani.vo v. e balkanske države in ne samo mi interes, da Leski šk v c-ni ne prestooi Adriie. Srbski trgovski zakon se Ihj Monrčil s trgu*. -st.', n ''ioni rrečanskih pckraTn. rrdržavüenje elektrareu. KVnb tomu. da so se iz-rvkiii uivrcduiui ćinitclji udiečno preti pedr- Iz malega raste veliko. (Dalje) Naše .natovanie r.o Levanti bi bilo s teni končano. Mnogo od tega kar šem Vam yripovedeva:!. se bode v praksi zopet pokazalo. „Mnogo predvojnega se ie pred vojno in -po vojni izpre-menilo In sc ra/c obrnimo na slabše kakor na bdljiše. Petnsbc po gradbenem materijalu, po artiklih za opremo hiš.1 no različnih artiklih, ki uh 'aibiio držav e pri izgradbi prometnih limi in pc. že ameiiieniih vrstah blaga so v povojni dobi igo-t ivo večje, kakor so bile pred v: ni.' Pred vsem ie treba naši firmi, da napreduje sistematično In previdno, prenagliti se ne sme v nobenem oziru. Puva .naša naloga ie. da najde na odločilnih trgih dobre izkušene zastopnike. Eden ali drugi teh 'zastopnikov bi nrišel tudi pni po?" .-Jovatno naših importnih kupčii iz Levante v pošivv. Kjer to ne bi bilo ugodno bomo iskati nabaimih 'virov Vri naših kom ul ut ih ali potom naših infermacij-■rivih pisarn, ali na se bomo obrnili na banke v ti":tič:V;!i mestih. Sestaviti bo treba kompletno listo izven evropskih 'a prekomarskih bančnih 'podjetij. Nabaviti si prometni zemljevid kler bodo razvidne vse naiboljišc in naiiccneiše parohrodue linije, v i>nvi vrsti moramo vedeti, katere linije so^nam na ra/rpolago po Donavi preko Beograda. Črnega morja na ruske hrli. preko Bospora in Dardanel v Egejsko moiflie. "reko O traut sike ožine v 'už.no Grčijo. Egipt in Palestino, na dal'c moramo poznati naivažne/iše zveze te Anglije. Rotterdama. Antverpna. Maršem. -Hamburga. Bremena, L ivermi] a itd. Sestaviti si bo treba tovorno tarifu:) knjigo, "'oznati natančno denar, teže in mere različnih dežela, da bomo razumeli poroči!» v tržnem stanliu .in m otiranju cen. Končno ne bi škodila dobra trgovska knjižnica, ki. bi nam v vseh težjih I slučajih dobro služila. Tako bomo oboroženi z vsem rijagočnim manjem z veseljem do dela z iniciativo in previdnostjo, ki ju ne bo manjkalo v nobenem oziru pametne poduzetnosti začeli eksportno in importno trgovino z. novimi kraji naše m drugih sosednih držav. V. poglavje. •Za naše prijatelje so prišli dnevi najintenziv-nujšega dela. Organizacija levantne trgovine je najlesše napredovala, obenem so začela prihajati riva r oročila iz. Italije. Portugala. Maroka itd. Keik se ie počasi množila francoska iu španska korespondenca je firma engažira-la novega ko-respondenta. k': ie vestno obavljal ta posel. Milan ic porabil to priliko, da sc priuči s pomočjo novih pršem omenjenih jezikov. Import iz Španije in Portugalske ie kazal dobre izglede. V Barceloni je dobila firma zveze z onimi trgovcem, ki ic uvažal na veliko različno kolonijalno blago kakor mandelne, žafran, magnezijo. zamaške itd. V Marsciu na Francoskem se -je razvila kar najbolj -živa trgovina z olčinom, sezam-oljem. r-I-olitovim oljem, iz Bordca so prišle ugodne ofenc za smolo, talkam ‘in terpen trnovo olje. Kjer ni bi*;) mogoče napraviti kupčije v zameno in ie bilo treba imet; čista zastopstva, je firma sklenila z agenti, da prevzamejo proti višjim komisijskim stavkami delfcredere za praivileai dohod štiri- iu šestntesečnili akcentov njihovih odjemalcev. Vsaka kupčija, ki so jo ti agenti napraviili, je glasila na ime Kovačič, to se pravi, pri vsaki kupčiji je bilo ime dotičnoga kunca naznanjeno iu blago na njegov ndslo-v fakturirano. Dokumenti in prva menica so bili poslani na agenta hi ta je pustil nroti izročitvi dokumentov menico akceptirati. Akcente so .pošilijali agenti firmi Kovačič nazaj, ki jih je v spremstvu izpisane sekunde ddtla-'iaJa banki v izplačilo ali Inkaso. Za slučai. da trata ni bila JionorLrana. je moral agent sam skrbeti za kritje. Zato pa je limel višje komisijske žavlienlu elektraren. se mttnistrstvo za Čavna deta pripravita k temu koraku. Taksa na sodo in carina na ogljikovo kislem sc bosta na predlog Zveze proJucentov -sede v Stovenlh! odpraviti. Najuspešnejše orožje ^ proti konkurenci je dobra reklama! Zahtevajte proračune! DVO.VĆNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ Ljubljana, Kongresni trg it. 8. Ž Pri naročilih se blagovolite ti sklicevati na „Jugoslovan-I sko borzo“. Založniki pozor! OSNUTKE za moderne umetniške razglednice skrbi : „A L O M A“ Ljubljana, Kongresni trg 3. ____. —______________________________!—" •procente in smel kipcu zaračunati še eno gotovo svoto kit varstro za riziiko. nelrmoriranih ineuče, M jo imenuiemo delkredere. Dušan se je čudil, da si upajo agenti delati na ta način kupčije z delkredere postavko, ki se ne sme niti v urejenih evropejskih razmerah imenovati visoko. To pa ni nič čudnega. Zastopniki so imeli ipošla po večltti z ljudmi ki niso Mi slabi plačevale! in so poravnavali svoje dolgove bodisi v inatura:tičih alt pa v denarju. In tako je prišel zastopnik s svojimi 5 % komisije in delkredere še vedno na svoj račun. »Ali bo mogoče, gospod Prokurist«, je vprašaj iFramio. »z angleškimi in francoskimi iinmv.tri kako 'conkurirati?- »Gotovo, gospod Franjo« nm 'je odgovoril prokurist, »vendar pri tem nu smemo cele vrste važnih ,zadev izpustiti iz oči. Treba je vedno premišljevati kako boljše, cenejše blago oddati kupcu in kako n - možnosti dražje plačevati produkte prodajalcu. Kako moči konkurirati je živliensko vprašanje irgnvca. Ni vedno odvisno samo od višine kapitala konkurenčna zmožnost trgovčeva, ki ga naravno mora vedno nekoliko hiti. To živ Ijensko vprašanje v današnjem gospodarskem sistemu odvisi od iznajdljivosti trgovca samega. Trgovec mora nataričnov odeti za vse želje, svojega trga, za okus. za orenioženisko silo svojih odjemalcev iskati mora napake svojega konkurenta iu kznčrx) boliše in cenejše vire. In potem gre. čisto gotove gre.« Poletje ie v napornem delu naenkrat ininilo in 1. oktobra so videti naši štirje učenci že eno leto prakse v očetovi trgovini za seboj. Nauči*! so se mnoge v prvem letu. vendar le treba zbirati novega znanja. Gospod Kovačič ie odloči! vsake,nn od svojih sinov po 200 dinarjev mesečne ga že. Njihovo vese! ie je občutili vsakdo takrat, ko sc zaveda svojega orvega zaslužka. Kovati so začeli različne načrte, kako nai po-bijo svoije plače itd., vendar ni ndbeden od teli / Proda se vsled pomanjkanja obratnega kapitala premogovnik v začetnem obratu z obširnimi prosto-sledi za K 150.000'— Sprejme se tudi družabnika. — Dopisi resnih kupcev se prosijo pod „velika bodočnost“ na upravo lista." Vstopi'bik°t DRUŽABNIK j h kakemu velepodjetju, veletrgovini ali tovarni ; s približnim kapitalom K^C. 400.000. = Samo reelne ponudbe pod ;Čeh 100‘ na upravo lista. ; V vaSem lastnem interesu Je, da inserirate v „Jugoslovanski borzi“, ki je razširjena po vsej Jugoslaviji. načrtov prišel do izvršitve. Končno so se z-jedi-nili. da na skupne stroške kupijo en zemljevid, en blagovni leksikon in ostalo piiihramjo za geogra-fični leksikon. Predvsem pa ie bilo troba poskrbeti za kakšno iznenađenje za očeta, ki je imel 25. novembra svoj rojstni dan. Premišlja vati so. Qigar sl je oče pred kratkim kupil dovolj, lep tint-nik in pa -trima košarica bi čedno pristajala očetovi -pisalni Ibizi. To pa je že' mati imela v mislih. Končno ic prišel Ivan na genijalno misel: »Veste kaj,« je dejal, kupimo očetu velik stenski zemljevid Evrope. Potem naročimo -pri našem 'knjigovezu par desetic modro-bclo-rdv-čih zastavic, ki so pritrjene na močnih iglah in »ustimo natisniti na belem polju -Kovačič, import in eksport.« »Na predvečer očetovega rojstnega dne mu obesimo zemljevid na veliko steno na levi strani pisalne mize.« »In zastavice?« vprašajo vsi naenkrat. »Te bomo zapičiti v vse tiste kraje, kjer imamo svoje zastopnike. Oče pa dobi na ta način lep pregled čez vse naše zastopstva in mnoge zastavice mn bodo kazale, kakšno delo je dovršeno \ preteklem letu.« Ivanovo idejo so vsi bratje pohvalili. Zemljevid in zastavice so bile že drugi dan naročene in ko je kmalu na to Ivan prinesel nekoliko vzorcev. so bili vsi prijetno iznenađeni. Na predvečer 25. novembra je prinesel kontom! sluga velik zemljevid. Takoj so ga obesili na steno in začeli pritrjevati zastavice. Na različnih kraiSt naše velike države to na mnogih -mestih ’ Evrope so se zabliščale modro-ibelo-rdeče zastavice od Sarajeva do Ljubljane, preko Novega -j Sada, Beograda in Skoplja. v široki Levanti. Afriki, Pazifau, na Angleškem in v Nemčiji so že pričale zastavice o zastopstvih in o podjetnosti fir- i me Kovačič. Še enkrat so bratje pregledali če niso ko-ga izpustili. Gospod Kovačič je bil prihodnji dan, ko je j prestopil svoj koutoar nad vse prijetno iznena- i den. Zagledal je dekorirani zemljevid in rekel svojim sinovom: »To darilo ima nekaj duha v sebi. darilo, ki j obenem kaže vaše veliko zanimanje tza trgovino! Veseli me Vaš -interes in Vaša pridnost. Oboje -ml služi za dokaz, da lahko tudi v bodoičnosti računam na Vas.« Gospod Kovačič je imel eii prav prileten rojstni dan. (Dalje prih.) Ne omalovažajte vrijednosti modernih omota. Ukusna i fma oprema skatu Ijica, zavitaka i bočica, olakšava prodaju i ra-širuje krug konsumenata. Ako želite o tome informacije, obratite se na „ A LOMA“ Ljubljana, Kongresni trg 3. — Inserate za vse tuzemske in inozemske časopise sprejema Anončna expedieija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. — J Niže cijene, dok traje sadanja zaliha I Nudjam okusno Miene i vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem; M —*45, —'50, —'55, —-60; nadalje nudjam moje pod veza č e marke /fVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 140, pomjedene M 150, posrebrene M 210, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. Plativo -)------------------ Prevode hrvatske, srpske (i u ćirilici), slovenske, češke, njemačke, engleske, francuske, talijanske priskrbljava tačno i po solidnim cijenama Anončna eksp. AL. MATELIČ, LJUBLJANA, Kongresni trg št 3. Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v „OST-EKSPORTU“ listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Otroka je treba krstiti. Istotako pa potrebujete za svoje izdelke tudi primerna imena. Ako potrebujete tozadevnih nasvetov, obrnite se zaupno na „A L O M A“ Ljubljana, Kongresni trg 3. i Nakladnici pozor! j isr* Nacrte i za moderne umjetničke razglednice preskrbljiva „A L O M A“ Ljubljana, Kongresni trg 3. Krog odjemalcev ci zvečate samo z dobro reklamo. Dijete treba krstiti. Isto tako trebate za svoje proizvode i odgovarajuća imena. Ako Vam treba to-predmetnih savjeta, obrnite se s pouzdanjem na „A LOM A* Ljubljana, Kongresni trg štev. 3 ANILINSKE BOJE VLASTITIH TVORNICA NUDI AHHJIHHCKE BOJE COnCTBEHMX OABPHKA HVJdH Karel Barolin Dragutin Barolin Čcška-Lipa (Čehoslovaško) Zagreb Karl Barolin Wien VDL Ustanov. 1898. Ustanov. 1898. Anončna ekspedicija AL Matelič Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 173. (Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.) 2. Plemenski janci (Bergamaska) na prodaj. 3. Lahke vožnje za trgovsko blago se prevzame za Ljubljano. 4. Kupi se rt) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, c) decimalna vaga 200 do 250 kg, d) pisalna miza, e) telefonski aparat, f) steklenice za fina vina in olja. 5. Vinski sodi se prodajo. 9. Špecerijske stelaže se kupijo. 10. Za predaju lanenog ulja i firnisa tražimo u Srbiji i Hrvatskoj sveze sa solidnim firmama Predaju se zastupstva. 14. Steklena stena za predelitev pisarne, lepo izdelana se proda. $*’ 16. Lastnik trgov, prostorov išče kot družabnika izkušenega trgovca. 18. Manometer se proda. 19. Blagajna štev. 2 na prodaj. 22. Razni stroji novi in rabljeni za predelavo lesa in železa franco Dunaj se ceno dobavijo. 23. Vezna žaga (Bandsäge) čisto železna stružnica (Dickenhobelmaschine) lokomobila 20 do 30 HP, jarmenik (Schnellgatter) 24, stružnica 2 m, stroj za rezanje pločevine, stroj za kovanje pločevine (Elechtenzmaschine) vrtalni stroj (Bohrmaschine) za roko in pogon se kupijo. 24. Bela soh večja množina naprodaj. Pomaranče se nudijo po ugodnih cenah. 25. Stara okna, rabljena, za manjše stavbe, se prodajo. 27. Vinska klet s popofno opremo se proda. 28. Salonska garnitura na prodaj po ugodni ceni. 29. Lepo posestvo z gozdi se proda (177 ha infpribližno 26.131 m les) gozdarska poslopja, živina, orodje vodna moč za žago itd. Posestvo ima lepo lego v dravski dolini, blizu železnice. — Ponudbe pod „vredno 1,800.000“. 30. Hiša v dobrem stanju z gostilno ob prometni cesti na Gorenjskem se proda. Ponudbe pod „77“. 31. Službo vratarja, pisarn, sluge ali podobno bi sprejel Ceh, ker bi se rad naučil srbohrvaščine. Pogoji začetno samo dobra hrana in stanovanje. 32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, 33. 1500 kron nagrade onemu, ki mi pove ali pripelje nazaj psa, prepeličarja čistokrvne pasme rujav srednjevelik, na levem boku ima precejšnjo zarastlo rano. Pes se nahaja najbrže kje na deželi. Pogrešan od 5./I1. Kupec dobi kupnino nazaj. Tajnost zajamčena. 34. Prodajalci kanarčkov in drugih ptičev pevcev naj javijo svoje naslove. 35. Službo tehničnega vodje tvornice bi primio. Izvrsno kvalific. stroj, strukovnjak, specijalist za organizaciju i vodstvo industrije drva (pilan,parketarnic i dr.) Qugo-godiš. izkustva. Vješt montaže svakovrsnih strojeva. Ponude pod „Strukovnjak Čeh.“ 36. Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva 37. Zastopstvo se odda agilnim trgovcem, ki bi hoteli razpečavati jako praktično konstruirano luč na plin od olja, gorečo brez stenja (ohne Docht) pripravno za podeželske kuhinje, kleti, stopnjišča, „večno luč“ itd. 38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje. 39. Gostilno ali hotel vzamem v najem v Ljubljani ali v kakem letoviškem kraju. 40. Gospoda Ivan Krošel svoječasno Laporje pri Slov. Bistrici prosimo, da javi svoj naslov naši pisarni. križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Gena K 55.000'— / Vsakdo lahko čita „Jugoslovansko borzo“, ker se pošilja brezplačno! Koceni in dobro kupite stroje JetjlTHHO H ÄOÖpo KynHTB 'M elektromotore vseh vrst cxpojeBe h e/reKTpoMOTope in izpeljav pri CBHX BpCTa H HSBeflbe KOJ^ Hebski razpečevalni družbi strojev in motorjev (Egerländer Maschinen- & Motorenvertriebsgesellschaft) d. z o. z. Francovi vari. češkoslovenska. TproBiiH y CpÖHjH Koja jom ne aobHBajy becruiaxHO »Jyroc^aBeHCKe öypse«, neica npnjaBe CBoj hbctiob ynpaBH. JaBHTe h Hac;ioBe CBojux Koztera! Trgovački zastupnik prvih čeških zavoda manufaktura, kemikalije, željezna i indu-strijalna roba svake vrsti: Rihard Jager trgov, zastupnik, Zagreb, Savska cesta 60 a. Precizne, brzorezne STRUŽNE STR O JE izdeluje in dobavlja špecijalna tovarna FR. WA WERK A IIpeuHSHe, opsopeane CTPy>KHE MAHIH HE napa^yje n aocraB-fca cnemijaana c öohöohc, KanaHTe h 'io-Koaaane npoH3Boae. SaxTeBajre nonyae! sve vyborne mlečne ka-ramely, ktere jsou vetrni zaživne, dale bonbony, kandity a čokoladove zboži. Žadejte nabidky! BS Vsakovrstne STROJE in forme za izdelavo cementnih predmetov Izdeluje in dobavlja Specijalna tovarna Svakovrsne: STROJEVE i kalupe za proizvod cementnih predmeta izradjuje i dostavlja specijalna tvornica FR. WAWERKA g^pgSgjillF j Čehoslovaško) j L 1 P N I K H. B. PISALNI STROJI „MINERVA“ z dvobarvnim trakom in vsemi mo- V. Dostäl :: Praga II. :: .Mariänskä ulica 16. :: Tel. 228 VIII. Brz.: „Epldaurus“. limi pripravami, zelo solidno i1r.«.“'elŠaKč.4000 OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devi* io valut. — Vnovčuje kupone in irirebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daie predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vlog^e na tekoči račun ali pa na Čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.