Ameriška Domov uma KIl 'i 1 r AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 117 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JUNE 15, 1953 LETO Lin —VOL. Lm Predsedniku prihajajo nove prošnje za milost napram vohunoma Med ostalimi je apeliral na predsednika Eisenhowerja tudi francoski kardinal, pa riški nadškof Feltin. •WASHINGTON. — Justični department je nemudoma nastopil proti novi prošnji Rosen-bergov za odgoditev njune eksekucije. Istočasno prihajajo na naslov predsednika Eisenhowerja iz raznih krajev Amerike kakor tudi iz inozemstva prošnje za njurtc pomilostitev. Eno teh prošenj je poslal dr. Harold C. Urey, slovit ameriški kemik in atomski znanstvenik. Francoski kardinal Maurice Feltin, pariški nadškof, je prosil predsednika Eisenhowerj a, fiaj ju pomilosti in jima daruje življenje v imenu božjega us-rniljenja in svetovnega miru. Največ(ja delavska unija v Vel. Britaniji, Transport and General Workers unija, je tudi prosila za pomiloščenje Rosen-bergovih in njen eksekutivni svet v Londonu je sprejel tozadevno resolucijo. Robert L. Stern, generalni solicitor justičnega departmenta, je izjavil v soboto, ko je bila Vrhovnemu sodišču izročena zopet nova prošnja, da ni v notnem apelu ničesar novega in takega, kar bi upravičilo nov sod-ni postopek. -----o------ Slovenska pisarna 6116 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefont EX 1-9717 Jeklarjem je bila zopet zvišana mezda Važno za one, ki žele biti državljani; poslati morajo odtise prstov V Clevelandu se lahko vzame te odtise v Citizens Bureau, 709 Marshall Bldg., na Public Square. CLEVELAND. — Po zadnji Uredbi justičnega departmen-^ morajo biti vsem prošnjam državljanstvo pridejani odti-si prstov prosilca. Doslej si je 0(ltise prstov vsak lahko pre-skrbel pri clevelandskem poli-^jskem departmentu, ki. pa ne 0 Več nudil te posluge zaradi Preobremenitve in pomanjkan-osebja. Poslej se bo jemalo adtise prstov v uradu The Citb Bureau, v Marshall Bldg., ^ Public Square. Za to uslu-§° bo moral vsak plačati nomi-pristojbiho $2.00. Vsak prosilec za državljan-Stv'0 naj gre za izvršitev te najdbe v Citizens Bureau, kjer °do pričeli z odtiskovanjem pr- °v danes, v ponedeljek, 15. ju- nila. tozadevna posluga bo ob sle-e^rh dnevih in urah: ‘Cnedeljek, sreda in petek od _ dopoldne do 4 p/op. toda, zvečer ob 7. do 9. obota, zjutraj od 9. do 1. pop. TV • ----0------ 7:lvjanje Mau Mau-a bj YAlROBI, Kenya. — Angleš-^ m afriški policisti so s po-^ ?jj° domačih suličarjev ubili au Mau teroriste. Vremenski prerok pravi: t0^anes deloma oblačno in bolj 0‘ Prav tako ponoči. ANGLEŠČINA za začetnike, Vsi, ki so se javili za angleški tečaj v počitniških mesecih, naj pridejo jutri (torek) zvečer ob 7:30 v šolo sv. Vida. Vabljeni sc tudi taki, ki se še niso javili in želijo posečati pouk-PAKETE za stari kraj pošiljajte preko Lige.| V Clevelandu sprejema naročila tudi Slovenska pisarna. Danes je pisarna odprta od 5 do pol 7. DRŽAVLJANSTVO je tudi po novem imigracij skem zakonu možno dobiti šele po petih letih bivanja v USA. Takozva-ni “prvi papirji” se ne izdajajo več. Po petih letih bivanja v Zdr državah se lahko vloži takoj prošnja za državljanstvo. KAKO PRITI v Združene države. Edina pot za stalno naselitev je po imigracijskem zakonu ali “na kvoto.” Sedaj ni druge možnosti- Če bo sprejet poseben begunski zakon, bodo za begunce veljala posebna določila. Toda tega zakona še ni. -------------o------ Sodniku Rosenbergov je bilo zagroženo z bombno eksplozijo Sodnik Jackson je vprašal Vrhovno 'sodišče za nasvet v slučaju Rosenbergovih. Graduacija “nove” Amerikanke NEW YORK. — Federalnemu sodniku Irwingu R. Kaufmanu, ki je loihsodil atomska vohuna JuUusa in Ethel Rosenberg na smrt, je bilo v soboto zagroženo, da bo njegova rezidenca bombardirana. Več policistov je zastražilo njegovo stanovanje na Park Ave., kjer stanuje sodnik s svojo družino. Policija ni mogla najti bombe, katera je imela eksplodirati “tekom ene ure”, kakor je zagrozil sodniku neki neznanec po telefonu. WASHINGTON. — Sodnik R. H. Jackson je v soboto naslovil na Vrhovno sodišče novo prošnjo Juliusa in Ethel Rosenberg, na smrt obsojenih vohunov, ki zopet prosita za odložitev njune eksekucije Jackson je najprej poslušal argumente obeh strani — obrambe in vladnih odvetnikov, nakar je izjavil, da bo predložil zadevo Vrhovnemu sodišču pri njegovem rednem tajnem posvetu. Rosenberga imata umreti na električnem stolu v Sing Sin-gu v četrtek ob 11. zvečer, to je na dan 14. obletnice njunega zakona. V nedelj© zjutraj je bilo sporočeno, da bo Vrhovno sodišče v ponedeljek (danes) razpravljalo o tej zadevi. -----o------ Gradnja stanovanj v Clevelandu CLEVELAND. — Na Forest Hill Parku, na Superior Road, četrt milje južno od Euclid Ave. bodo pričeli s konstrukcijo velikih apartment ali stanovanjskih hiš. Celotna gradnja, ki boi ena navečj ih v severnovzhod-nem Ohio, bo stala $10,500,000. Vlak še iztiril v Ohio EAST LIVERPOOL, O. — Dne 10. junija je skočil s tira tovorni vlak Pennsylvanije železnice. Škoda na blagu, ki je bilo v vagonnih, znaša do 500 tisoč dolarjev,___ „ Dne 12. junija je graduirala na državni univerzi v Columhu-su (Pharmacy School) Miss Majda Avsenek s 7417 Lockyear Ave. Je to prva “nova” Amerikanka iz Jugoslavije, ki 'je končala strokovne študije na tej univerzi po zadnji svetovni vojni. Pet do tega uspeha ji ni bila lahka. Miss Majda je začela študirati pred vojsko v Ljubljeni na Uršulinski gimnaziji. Leta 1945 pa je morala prekiniti študiranje in bežati s starši v Italijo. Tam je šla na Zavezniško gimnazijlo v Trstu, kjer je maturirala leta 1947. Potem se je vpisala na univerzo v Padovi, toda tudi tam ni mogla končati študij, ker se je leta 1950 preselila v Združene države. Začela je znova študirati 1. 1951 na univerzi v Columbusu, kjer je po dveh nadaljnih letih študij dosegla svoj cilj. Pot ji torej ni bila z rožami postlana, temveč polna skrbi, naporov in težav, kajti med študijami je morala kar trikrat menjati šolske sisteme. Zato ji tembolj čestitamo na uspehu, ki ji ga je priborila njena vztrajnost in močna volja! UkraHnski rdeči vedla je bil odstavljen in onečašcen Pleskarjem je bila zvišana mezda za 12 in pol cenla na uro Zvišanja mezde bo deležnih 3,000 pleskarjev, ki so končali stavko, katera se je pričela 18. maja. CLEVELAND. — The Cleveland Painting and Decorating Association in AFL Painters District Council sta v soboto dosegla sporazum, s katerim je bila končana stavka, ki se je pričela 18. maja. Člani Pipefitters Union so od-glasovali, da sprejmejo pogoje, ki jih je predložila Refrigeration Contractors Association, s čemer je bila končana druga stavka, ki se je pričela 8. junija. The painting and decorating ass’n je izjavila, da je pripravljena 3,000 unijskim pleskarjem zvišati plačo za 12^ centa na uro, poleg tega pa bo prispevala dodatna 2% centa v unijski zdravstveni in zavarovalninski sklad. Ti prešmentana raca! ST. LOUIS. — John W. Sha-non je bil obsojen na leto dni v prisilno delavnico, za kar se ima zahvaliti neki raci. Osumljen je h h vloma v neko trgovino, odkoder je odnesel tudi neko raco, ki je pod njegovo suknjo zagagala, ko so ga izpraševali policisti o vlomu. NAJNOVEJŠE VESTI CLEVELAND. — Clevelandča-ni so darovali za svoje po viharju prizadete sosede v zadnjih dveh dneh skoraj 115,- 000 dolarjev v blagajno Rdečega križa. RIO DE JANEIRO. — V mestu Sao Paulo je nastal v nekem elitnem nočnem klubu požar, v katerem je zgorelo najmanj 75 oseb, nad 100 pa je bilo ranjenih, mnogi med njimi nevarno. Zvišanje bo znašalo 8 in pol cenla na uro. - Prva je podpisala pogodbo U. S. Steel korporacija, za njo pa tri druge velike jeklarske družbe. Nobenega dvoma ni, da ne bi tudi vse ostale jeklarske družbe sledile velikim štirim. — Izenačena bo tudi mezda delavcev v severnih in južnih dr žavah, kjer je bila doslej vedno tradicionalna razlika. PITTSBURGH. — V soboto sta velika U. S. Steel korporacija in CIO jeklarska unija podpisali nov kcntralkt, po katerem bodo dobili jeklarji 8V2 centa zvišanja mezde na uro, nakar so že po nekaj urah tri nadalne velike jeklarske družbe podpisale z unijio enake kontrakte. Kmalu po sporazumu z U. S. Steel korporacijo, so podpisale z unijo jeklarjev kontrakte Bethlehem Steel korporacija, Republic Steel in Youngstown Sheet & Tube družba. Nato je neki uradnik izjavil, da bo morda še pred večerom tudi Jones & Laiighlin Steel Corp., podpisala z unijo enak kontrakt. Nove zvišane mezde postanejo veljavne nemudoma. Delavci, ki jih krije ta pogodba, so zaslužili doslej povprečno po $2.06 do 2.16 na uro. Zdaj je skoraj gotovo, da bodo zgledu družb, ki so podpisale v petek z delavstvom nove pogodbe, sledile tudi vse ostale jeklarske družbe. Pri U. S. Steel je zaposlenih približno 170,000 unijskih članov; pri Bethlehem Steel 80,000, pri Republic družbi 45,000, pri Youngstown Sheet and Tube pa 20,000. Zaradi zvišanih mezd se bo jeklo podražilo za $3.50 do $4.00 pri temi, Možnlo je tudi, da se bodo podražili razni izdelki, ki vsebujejo jeklo. To bo pomenilo, da bomo morali dražje plačati stotine predmetov, vse od šivank pa do hladilnikov. Big Steel je tudi pristala, da bo odpravila pet-centno mezdno razliko na uro med delavci v severnih in južnih državah. — Doslej je vladala namreč vedno -tradicija, da morajo biti delavci na Severu boljše plačani ko na Jugu. CLEVELAND. — V Clevelandu bo dobilo približno 11,000 delavcev pri Republic Steel korporaciji zvišane mezde, kar je posledica sporazuma, ki je bil dosežen pretekli teden v Pittsburghu med jeklarskimi družbami in CIO unijo jeklarjev. — Dalje ho zvišana mezda približno 5,200 od ure plačanim delavcem pri American Steel and Wire Co. in 12,000 delavcem pri National Tube Division v Lo-rainu. RHEE SE BO MENDA LE UKLONIL ZAVEZNIKOM V soboto je dal Rhee razumeti, da utegne Južna Koreja, čeprav nerada, pristati na mirovne pogoje, če ji Združene države zajamčijo varstvo proti morebitni bodoči agresiji. Moskovski radio je sporočil, da je odstavljeni oblastnik priznal zmote v izvajanju partijskih dolžnosti. LONDON. — Moskovski radio sporoča, da je bil eliminiran in odstavljen eden naj višjih ukrajinskih komunističnih voditeljev in nadomestni član vsemogočega prezidija sovj. kom. partije, ker je priznal “velike zmote” v izvajanju partijskih dolžnosti. Ta posekani komun, hrast je L. G. Melnikov, ki je bil vržen s ’svojega položaja prvega tajnika centralnega komiteja ukrajinske komun, partije. Melnikov je bi tudi polnomočen član centralnega komiteja sovj. komunistične stranke Melnikov je že drug visoki komunistični oblastnik, ki je padel v nemilost v zadnjih dvehr mesecih. Pred njim je bil eliminiran S. D. Ignacijev, član tajništva Vseunijskega centralnega komiteja. Njegov padec je bil posledica po Kremlju preklicane zarote zdravnikov. Opazovalci položaja vidijo v teh čistkah potrdilo o čedalje) večji napetosti in sovražnosti ljudstva proti komunističnemu režimu v Ukrajini. WASHINGTON. — Včeraj je tisoče demonstrantov demonstriralo pred Belo hišo, ki hočejo od predsdnika Eisenhowerja, katerega ni bilo včeraj niti doma, izsiliti pomiloščenje Rosenbergov. Pripeljali so s seboj tudi oba Rosenbergo-va mladoletna sinka, ki sta izročila pri vratih zopet prošnjo z$ pomiloščenje, naslovljeno na predsednik^. SEOUL, Koreja. — Južnokorej-ska peta in osma divizija sta danes zakolebali in klecnili pod silnimi napadi komunistov, ki so ponekod potisnili demarkacijsko črto za dve milji nazaj. Komunisti besno napadajo, da pridobe čim več ozemlja, ko bo sklenjeno premirje. MUNSAN, Koreja. — Korejsko premirje je tako blizu uresničenju, da |so bili častniki in vojaki posvarjeni, naj ne zamenjajo ukaza za končanje bojev za dokončni mir. PUSAN, Koreja. — Protikomunistični severnokorejski komunisti so včeraj v ujetni-škem taborišču pretepli nekega soujetnika-komunista do smrti, 8 nadaljnih pa tako zdelali, da so jih morali vzeti v bolnišnico. SEOUL, Koreja. — Predsednik Rhee je pričel v soboto kolebati na svojem stališču glede premirja, doč|i;m .so ameriški štabni častniki z vso naglico delovali na pripravah za končanje bojev na centralni fronti. Na vprašanje nekega skandinavskega vtajnega poročevalca je predsednik Rhee odgovoril, da bi bilo s podpisom vzajemne obrambne pogodbe med Združenimi državami in Južno Korejo premirje laže sprejemljivo za njegovo ljudstvo. “Jaz potrebujem kaj konkretnega, da nam je zajamčena naša varnlost, kar lahko pokažem svojim ljudem: to bi gotovo mnogo pomagalo1 k ublažitvi razpoloženja,” je rekel Rhee. Toda stari južnokorejski voditelj je pripomnil, da ima njegovo ljudstvo “malo zaupanja v obljube predsednika Eisenhowerja, da bo sklenil po premirju s komunisti obrambno- pogodbo z Južno Korejo.” Medtem je dobil gen. Mark Clark, vrhovni pioveljnik zavezniških čet na Daljnem vzhodu, navodila, kaj mu je storiti v slučaju, če bi se Južna Koreja nasilno uprla premirju. Vojaške oblasti so' dale razumeti, da bo gen. Clarku dovoljeno podvzeti vsako akcijo, ki jo bo smatral za potrebno, za varnost zavezniških čet. ( IMinistrskf ^predsednik Pytun Yung Tae je izjavil po tri ure in 30 minut trajajoči seji, da je Ju- žna Koreja že sklenila, kaj bo storila glede premirja. “Vse, kar bomo1 storili, je odvisno od nadaljnega razvoja razgovorov za premirje”, je rekel. Južnokorejska policija je postavila barikade iz bodičaste žice pred ameriško ambasado v Pusanu, kjer so bili korejski vojni veterani vso noč na sedeči stavki. Princ in Pepelka v obratnem smislu NEW YORK. — Tukaj sta se pretekli teden poročila Sara Delano Roosevelt, 21 let stara vnukinja pokojnega predsednika F. D. Roosevelta, in Anthony Di Bonaventura, 23-letni sin italijanskega priseljenca in brivca po poklicu. Poroka se je izvršila v katoliški cerkvi, dasi nevesta ni kaitoiličanka. V slučaju, da bo zakon blagoslovljen z otroci, bodo slednji vzgojeni v katoliški veri. Nevesta, ki bo podedovala 54 milijonov dolarjev, je zdaj na ženitovanjskem potovanju s svojim možem, ki je koncertni pianist. Mlada ženica je hči Jimmy Roosevelta, sina pokojnega predsednika, in njegove ločene in sedaj spet poročene žene Mrs. John Hay Whitney. --------------o------ Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozdrave s poti— S poti v stari kraj pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Karol Bojc, Mrs. Frances Kovačič, — Mrs Mary Zgonc, Mrs. J. Sedmak, Conneaut, O., Vlasta Ami-goni, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Anton Škrabec ter Angela Vidigoj. Parada— Nocoj ob 8:30 bo parada za Dan zastave. Sprevod se bo začel na Chester in E. 13. St. t Pozdrav z morja— J. Poldan se zahvaljuje vsem za izkazane dobrote v času bivanja v Ameriki, prav posebej pa družini Martin in Mary Kožar. Vse znance in prijatelje prav lepo pozdravlja. Rojenice— Mr. in Mrs. John Benda, — 20330 Wilmore Ave., se je rodil sinko, drugi otrok v družini. S tem je postala Mrs. Mary Benda na 19502 Kewanee Ave., drugič stara mati, Mrs. Mary Gubane, 18600 Shawnee Ave., pa tretjič. (Čestitamo! Graduacija— Na Bowling Green State U-niversity je pretekli teden graduirala za učiteljico glasbe Cornelia Ann Zimimerman-Nissen, hčerka Mr. in Mrs. John Zimmerman, 2760 Brush Rd. čestitamo! Prva obletnica— V sredo 17, junija ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Frances Goznik v spomin prve obletnice njene smsti. Dodatne dividende— North American Bank, ki je plačevala $1.00 dividend letno, bo v bodoče plačevala dividende na pol leta. Za prvo polletje tekočega leta bo poleg 50c regularnih dividend izplačala še dodatnih 25c na vse vloge, ki bodo vložene do 20. junija. -----o----- GRADUACIJA V sredo, 17. junija ob osmih zvečer bo graduirala iz East High šole Nadine Sabec, hčerka Mr. in Mrs. A. Šabec z 1034 E. 61. St- — Svečanost graduacije bo v Masonic Auditoriumu na E. 36th St., in Euclid Ave. — Jeseni pojde Nadine nadaljevat svoje študije na Miami univerzo v Oxford, Ohio. Prometna nesreča; mlada mali štirih otrok ubila CLEVELAND. — Ko sta v petek ponoči oz. v soboto zjutraj zakonca Gawlikowski položila svoje otroke spat, sta sklenila, da gresta nekoliko na svež zrak in na kozarec piva. Odpeljala sta se z malim trukom, ki sta ga lastovala, toda na Harvard Denison mostu se je primerila kolizija z nekim drugim vozilom, ki ga je vozil 20-letni Delvan R. Gold. Kolizija je bila tako hu-dia, da je vrglo mlado, 29 let staro ženo 64 čevljev daleč po tlaku. Kritično ranjeno so ženo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je nekaj ur zatem umrla. Nesreča se je primerila ob dveh zjutraj. Štirje otroci so sirote brez maere. . . Mož je kakor 10-mamljen mrmral: “Ne morem (razumeti, kako se je to zgodilo.” (Mi bi pripomnili, da ni pametno, če hodijo starši malih otrok ob dveh zjutraj “na pivo in sveži zrak. . Ameriška Domovina K.'«; v vi i iioivii ^smuFm. 6117 St. Clair Ave. lIEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanad.o in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 117 Mon., June 15, 1953 Slovenski “koridor” do Jadrana Ameriški časopisi so prinesli posamezne izvlečke iz Titovega govora v Slavonskem Brodu 17. maja in trdili, da hoče Jugoslavija dobiti dohod (koridor) do Tržaškega zaliva. Pri tem so omenjali samio prostor od Skednja do Kopra, o vsej ostali obali so molčali. Zanimalo nas je, če je Tito v resnici pozabil, da je tudi obala med Tržičem in Bar-kovljami slovenska. Priznati moramo, da smo bili veselo presenečeni, ko smo prebrali oni del njegovega govora, ki se nanaša na Trst. Zdi se nam, da ne bo škodilo, če ta del Titovega govora našim bralcem navedemo. Takole se glasi; “Razčlenimo sedaj zgodovinski razvoj tržaškega vprašanja. Leta 1945 smo osvobodili Trst. Sodili smo, da pripada Trst Jugoslaviji, brez ozira, da je v njem več Italijanov, saj sta vsa okolica in celotno zaledje slovenska. Naši zahodni zavezniki pa so hoteli drugače. (Tito tu seveda ni povedal, zakaj so zahodni zavezniki hoteli drugače — namreč zato, ker je bil on zvesti sluga Kremlja. Svobodna demokratična Jugoslavija bi bila Trst dobila, zvesti zaveznici Moskve ga Zahod ni maral dati! — Op. ured.) Nismo mo# gli dobiti Trsta za Jugoslavijo, videli pa so, da bi bilo nepošteno, če bi ga dali Italijanom, kajti priznavajo, da ima Ju-goslavija pravico zahtevati Trst, saj je njegovo prebivalstvo mešano. In da bi našli neko novo rešitev, so Trst razglasi i za svobodno cono . . .” Tito je nato govoril o znani izjavi, v kateri so zahodne velesile 1. 1948 pred italijanskim državnimi volitvami, oblju bile priključitev vsega Svob. Tržaškega ozemlja Italiji, nato je nadaljeval: “Zadnji čas v Italiji mnogo pripovedujejo, da bi želeli rešitev po etičnem načelu, to se pravi, da bi tisti kraji, kjer prebivajo večidel Slovenci pripadli Jugoslaviji tisti pa, kjer je večji del Italijanov, pa Italiji. Le da on (De Gasperi) dodaja k temu etničnemu načelu takoimenovano nepretrgano etnično črto. Glejte, kako pametna je ta zahteva. V Trstu so n. pr. večidel Italijani. Toda od Trsta do Kopra, Žavelj, Skednja itd. pa žive sami Slovenci, čistokrv ni Slovenci povezani z zaledjem. De Gasperi pa zahteva, da bi to prav tako dobila Italija, da bi lahko povezali Koper Izolo in Piranom itd. To “nepretrgano etnično načelo” njegova formulacija, ki jo jaz in noben pameten človek ne more priznati. Sedaj pa venomer manevrirajo s tem etnič nim načelom, kakor da nismo za to, da se uporabi etnično načelo. Če gredo za tem, smo pripravljeni. Če tako gleda mo, bi bilo celotno ozemlje od Trsta do Monfalcona naše, sa; tamkaj ni Italijanov, temveč sami Slovenci. Torej naj dobi Italija Trst, toda celotna obala in morje naj bosta naša. Tedaj bodo imeli odrezani Trst in bodo lahko pluli vanj samo s čolni. Ali dalje med Trstom in Koprom, v osem milj širokem pasui ni Italijanov. Tam prebivajo strnjeno Slovenci lu imajo torej Koper, Piran in Izolo, če hočemo tako deliti po etničnem načelu. Ker pa vztrajamo pri temi načelu se zmeraj trdim, da bi bilo najbolj pametno, da se uveljavi mirovna pogodba, da bi bil dosežen sporazum, da bi bil Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države. Še boljša rešitev pa bi bila tista, kakršno sem ponudil že pred dvemi leti: sovladanje, da bi imeli v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija in Italija s popolno samoupravo tržaškega prebivalstva . . .” Tito je nato poudaril še gospodarski pomen Trsta in dejal, da ima v tem oziru v Trstu Avstrija vsekakor več interesov kot Italija. Mi smo tako rešitev tržaškega vprašanja zagovarjali od vsega začetka, ker odgovarja koristim Slovencev in se za njo zavzemajo tudi naši rojaki na Tržaškem sami in ker tudi ni v nobenem nasprotju s koristmi naše nove domovine Amerike. Veseli nas, da so sedanji oblastniki spoznali, da je to v danem položaju edino možna rešitev, žal nam pa je, da so. do tega spoznanja prišli tako pozno. Leta 1947 so zahodni zavezniki Titu tako rešitev ponujali, pa jo ni maral sprejeti. Kar je tedaj zaupajoč na strica v Kremlju odločno in ošabno odklanjal, za to se danes poteguje, pa mu Zahod ne mara več dati. To je najlepši dokaz njegove politične kratkovidnosti. Nobenega dvoma ni, da je Trst za Slovenijo izgubljen samo po krivdi jugoslovanskih komunistov, žalostno pri tem je, da je bil v času borbe za Trst na čelu jugoslovanske zunanje politike Slovenec — Kardelj. Njemu kot tudi vsem drugim slovenskim komunistom je bila zveza s Kremljem važnejša kot pa slovenska meja na Zahodu, kot slovenska Gorica in slovenski Trst. Ko so že videli, da zapadnjaki Trsta komunistični Jugoslaviji nočejo dati, bi ga bili lahko rešili vsaj pred Italijani, pa so celo to priliko zamudili. Ob vsej odločnosti Titovih besedi nismo gotovi, da ne bo mož napravil z Italijani kake kravje kupčije in jim prepustil vso slovensko obajo med Barkovljami in Tržičem, da bi rešil svoje pristaše, v Skednju in dalje na jugu. Svetovno časopisje je v zadnjih tednih o^Trstu veliko pisalo in razpravljalo, na žalost moramo priznati, da je v veliki večini slovenskemu stališču nenaklonjeno. Edino v čemer si je večina edina, je to, da je, to vprašanje treba čim- prej spraviti s sveta. Upajmo, da bodo komunistični oblastniki v Jugoslavij tokrat slovenske narodne koristi bolje zastopali kot so jih v preteklosti. ---------o-------- Poročilo o slovenskem semenišču Cleveland, O. — Dobrotni- NOVA PROŠNJA kom in prijateljem slovenskega Nikar se ne vztrašite! Ne pro-semenišča v Argentini moram sjm znova Za semenišče, ampak podati kratko poročilo o prete- priporočam vaši pozornosti in klem letu in o stanju v začetku darežljivosti KATOLIŠKI DOM V GORICI, za katerega se že nekaj časa zbira, pa se mi zdi, da imajo nekateri katoliški Slovenci tukaj nekake pomisleke. letošnjega šolskega leta. LETO 1952 V zadnjem poročilu od 9. junija 1952 sem vam povedal, da 'Položaj goriških Slovencev mi smo pri našem semenišču v Ad-| je precej znan, razumljiv pa po-rogue blizu Buenos Airesa, glav- polnoma, saj sem prvo polovico nega mesta Argentine, odprli svojega življenja preživel na APOSTOLSKO ŠOLO, kar se v J Koroškem v podobnih verskih Združenih državah imenuje in narodnih razmerah. Mftje Preseminary, za tiste mlade j prepričanje je: KATOLIŠKI kandidate duhovskega poklica,1 DOM JE GORIŠKIM SLOVEN-ki študirajo še High School raz- J CEM ŽIVLJENJSKO NUJNO rede. V ta namen se je moral'POTREBEN! Če pravim “živ-zgraditi prizidek, da smo dobili Ijensko nujen” ne mislim na fi-več prostora. Stroški za prizi-1 žično življenje posameznika, dek in opremo so znašali $2,936.1 ampak na narodno življenje ce-Prvo leto smo mogli sprejeti de-j lotne skupine katoliških Slovet gojencev. Z bogoslovci vred vencev, ki živi tam. Občudujem je bilo v semenišču 23 študen-Jjih. Nepričakovano mnogo so tov. Vzdrževanje teh in profe-| že sami med seboj zbrali. Ne ča-sorjev ter najemnina je stalo v j kajo križem rom, da bi jim “stri-1. 1952 134,130.00 argentinskih ci in tete” iz dolarske Amerike pesov. V Argentini se je med dobrotniki zbralo 40,560.00 pesov; prispevki gojencev Apostolske šole in nekaj izrednih dohodkov so znesli 9,988.00 pesov. Vse ostalo, to je: 83,582.00 pesov se je moralo zbrati v ZDA. Hvala Bogu in vsem dobrotnikom, res se je zbralo toliko, da so se krili vsi izdatki za vzdrževanje in za prizidek, pa še za pet bogoslovcev, ki študirajo v Evropi za ljubljansko škofijo, katerim je bilo treba doplačati, kolikor sami niso zmogli. Z božjo pomočjo in vašo velikodušnostjo se je lani za vzgojo slovenskega duhovniškega naraščaja izdalo iz ZDA $8,376.00. ŠOLSKO LETO 1953 Letos se je šola za bogoslovce začela 9. marca, za dijake A postolske šole pa še le 20. aprila, ker se zaradi širjenja bolezni po-lio ljudske in srednje šole niso prej odprle. V Apostolski šoli je 17 gojencev, ki skupaj mesečno prispevajo 1,510.00 pesov;/ bogoslovcev je 14, vsega osebja je 30. Pri današnjih cenah bo za vzdrževanje letos zadostovalo, ako k argentinskim zbirkam dodamo od tu okroglo pet tisoč dolarjev. Kolikor zdaj moremo pregledati, kakih večjih popravil ali novih nabav ne bo treba. Ob moji 70-letnici ste naše semenišče toliko podprli, da mirno gremo v to in še v bodoče le-to, če pa bodo manjši darovi tu di nadalje prihajali, bomo ; njih pomočjo še dalje zdržali. Ko vam to poročam, se vsem dobrotnikom ponovno toplo za-nvaljujem. Sv. Jožef naj vsem pri Bogu izprosi, kar si sami žele in kar na duši in telesu potrebujejo! Dne 20. maja je zadela semenišče nepričakovano huda izgu-oa. Zadet oj srčne kapi je umrl MONS. ALOJZIJ ODAR, profesor cerkvenega prava, prvi rektor našega semenišča in dekan teološke fakultete. Njegova zasluga je, da smo dobili kmalu po begu že svoje semenišče in možnost, nadaljevati v tujini de-Ijubljanske teološke fakultete. je nasuli v naročje potreben denar. Le to prosijo: podprite nas, kolikor smo sami gospodarsko prešibki, toliko nam pomagajte, da izrabimo izredno ugodno priliko, ki nam je ta mesec na ponudbo; ako jo zdaj zamudimo, smo izgubili za vselej možnost napraviti si centralo, kakoršno bi nujno potrebovali za versko in narodno vzgojo naše mladine: poslopja in razmeroma velik prostor za otroško igrišče in za športne in atletske igre. Idealna priložfnosttf! Toda, izplačati bi morali takoj pri nakupu celotno kupnino. K temu pa našim dobrim Goričanom manjka še kake tri tisočake. Ne verjamem, da bi se med ameriškimi Slovenci in potomci Slovencev ne mogla zbrati taka vsota, ko se tu za domačo katoliško stvar zberejo v kratkem stoti-soči. Res ne smemo zaradi take svote pustiti svojih goriških bratov in sestra na cedilu. To je ENKRATEN DAR! Za naše semenišče bomo zbirali, dokler bo obstojalo, kakor tu za svoja škofijska semenišča po vseh župnijah vsako leto pobirate. Katoliški dom pa bodo goriški Slovenci sami vzdrževali, čim jim z enkratno zadostno podporo omogočimo, da si ga kupijo, o-ziroma zgradijo. Nekateri pomišljajo: Ali pa bo ostal slovenska last?? Kaj če ga jim Italijani kdaj vzamejo ob kaki novi vojni ali revoluciji?? Ko bi v Evropi podobne pomisleke imeli, bi sploh malokaj gradili. Dve vojski smo doživeli, na stotisoče in milijone stavb je bilo razrušenih, za katere nobena zavarovalnica ne plača odškodnine. V vseh evropskih državah za železnim zastorom so cerkvena poslopja šol in zavodov komunistični režimi vzeli in jih porabljajo za svoje namene. Ali naj bi iz stra- Jdliet, 111. — Ena najobsežnejših ameriških industrij je dan danes automobilska industrija. Saj je cela Amerika eno samo mravljišče automobilov. Pridi v katerokoli mesto hočeš, ob cestnih robih stoji auto pri autu, po cestah in ulicah pa neprestano drčijo auti, truki dn druga motorna vidzila. Koliko olja, koliko gasolima dnevno povžijejo vsa motorna vozila! Sam Dawson od “Associated Pressa” objavlja o tem zanimivo poročilo, v katerem pravi, da točasnio' vozi po ameriških cestah in ulicah skoro dnevnoi okrog 44 milijonov automobilov in okrog 10 milijo- nov raznih trukov in busov. hu, da se more kdaj kaj takega J,s kupa j okrog 55 milijonov vo- zgoditi, ničesar ne bili zgradili? V zaupanju v Boga gradite tukaj krasne in moderno urejene katoliške šole brez pomislekov, da bi jih morda kdaj mogli sovražniki božji odvzeti. Tako tudi goriški Slovenci nimajo pomislekov. Kar storijo za versko in narodno vzgojo svoje mladine, je storjeno v božjo čast in v zveličanje duš in je tako pred Bogom zaslužno. Isto zaslužen j e imajo vsi, ki jim pri tem pomagajo. Tako umevam jaz to goriško zadevo in mislim, da je to umevanje pravilno. — Hvala Vam! Škof Gregorij Rožman. zil. Opomba! -te na naslov: Darove pošiljaj- Sklad za Slovenski Katoliški Dom v Gorici 7505 Myron Ave. Cleveland 3, Ohio. Prijatelju Radu Stauiu v spomin Chicago, 111. — Globoko me je presunila nepričakovana vest o smrti Rada F. Stauta, ravnatelja slovenske radijske ure v Milwaukee, Wis. in urednika Obzora, tedenske priloge Ameriške Domovine. Želel bi se vsaj skromno oddolžiti spominu tega dobrega prijatelja, značajnega moža, zavednega Slovenca in iskrenega Amerikanca, ki je naj lepši del svojega življenja posvetil Ameriški Sloveniji. Rado je bil mož v polnem po-me|nu te besede. Dosledno je zagovarjaj resnico, pa je to bilo komu ljubo ali ne. Pred leti je v svojem listu Obzor priobčeval članke slovenskega zgodovinarja Frana Erjavca o položaju v rojstni Sloveniji med vojno in neposredno po njej. Resnica dostikrat bode v oči, zato si je nakopal nekaj nasprotnikov, toda kljub naj hujšim grožnjam ni odnehal pričati resnice do zadnjih dni svojega življenja. Rado je bil zaveden ravnočrten Slovenec, kateremu je šlovenstvo pomenilo neodsvojljivo svetinjo. Spomin na ljubljeno mater in materino besedo, ga je napotil, da je v novi ameriški domovini posvetil svoje delo slo- jih slovenskih rojakov. Zaradi njegove patriotske predanosti so ga prijatelji nagovarjali, bi vstopil v ameriško politično areno, toda je raje ostal na pod-sočju Ameriške Slovenije, ki je z njegovim nenadnim odhodom izgubila svojega odličnega predstavnika. venskemu jeziku in pesmi. To-Takoj po prihodu v Italijo | da bil ie tudi iskren Amerika-začel zbirati bogoslovce-be- nec' Ta velika svobodna dežela mu je pomenila resnično drugo domovino, kateri je prisegel zvestobo in ljubezen. Dobro se je zavedal, da pomeni Amerika Slovencem mnogo več, kakor izključno gmotno ugodnost, temveč predvsem tisto deželo, kjer se more svobodno razvijati slovenska kultura in kjer so stotisoči naših rojakov našli svoj novi dom in gospodarski gunce, izposloval od Svete stolice vsa potrebna dovoljenja ih pooblastila. Od tedaj do svoje prezgodnje smrti — saj je bil šele 51 let — je z veščo roko in neutrudljivo delavnostjo vodil semenišče in teološko fakulteto. Naj mu vse žrtve, ki so izglo-aale njegove telesne moči, Bog obilno poplača v večnosti! V zgodovini ljubljanske škofije si je postavil neminljiv spomenik napredek, kakršnega jim preob-s svojim znanstvenim in orga- Ledena Slovenija ne bi mogla nizatorskim delom, a mi bomo1 nikoli nuditi. zelo pogrešali njegove sijajne zmožnosti in dragocene izkušnje. Rado Staut je bil v Milwaukee splošno poznan in., priljubljen daleč prek:1 mej svojih ož- Za njim ne žaluje samo njegova soproga Marica in sin, ampak tudi premnogi prijatelji. Predvsem ga bodo pogrešali njegovi radijski poslušalci v Milwaukee, katerim je vsak teden prinašal v njihove domove slovensko domačnost. Tudi osebno sem mu dolžan veliko hvaležnost. Rado je bil tisti, ki je posredoval pri prijatelju in mojem ožjem štajerskem rojaku Johnu Arniču, da je podpisal sponsorstvo za mojo vselitev v Ameriko. John je to z veseljem napravil, saj je prava slovenska korenina, vedno pripravljen za narodno stvar, čeprav me takrat še ni niti poznal. Toda Rado me je tudi navdušil, da sem pričel s slovenskimi radijskimi oddajami za Chicago in okolico. Chicaški Slovenci takrat nisio imeli svoje slovenske radijske ure, tako je bila zamisel slovenskega radija v Chicagu porojena v Milwaukee; deloma v radijskem študiju, kamor me je povabil kot gosta, deloma v prijetnem domu Rada in Marice Staut. Nesebično mi je v prvih početkih stal ob strani z nasveti in vzpodbudno besedo. Naj zvesti prijatelj, zavedni Slovenec in iskreni Amerika-nec, Rado Staut, počiva v Bogu. Želel bi mu natrgati svežih rož z ljubljanskega polja, kjer se je kot deček brezskrbno igral in ponosnih planik s triglavskih planin, katere je tako ljubil ter skupno z rožmarinom in rožen-kravtom položiti ta slovenski šopek na ameriško zemljo, v kateri počiva njegovo telo. Dr. Ludvik Leskovar. To ogromno števila motornih vozil pa zahteva tudi zelo obse žno postrežbo, kot prodajo gasoline in (olja, potem mehanično postrežbo ter preidajamje raznih nadomestilnih kosov in predmetov, ko se stari izrabljajo na vozilih. Gasolinske postaje so dandanes po mestih in po raznih 'križiščih skoro na vsakem vogalu Dawson pravi, da letni izkupiček na gasolinskih postajah in tpclpravljalnicah znaša nad 14 bilijonov dolarjev. To kaže ogromen promet v ameriški trgovini in gospodarstvu. Sodobni automobili so zgrajeni tudi mnogo bolj trpežno, kakor prejšni, če tudi mnogo ljudi misli, da so bili automobili pred nekaj leti boljši, kakor pa sedanji. Najboljši primer je ta: Au-tdmobil pred 1940 letom, je povprečno vzdržal od 70 do 90 tisoč milj. Pri dobri oskrbi in pažnji več, pri slabi pa manj. Sedanji automobili pa vzdrže od 116 do 140 tisoč milj. Tudi gumijevi I obroči so zdaj skoro še enkrat tako trpežni, kakor pred 20 leti. Zdaj se izrabi v Ameriki okrog 4 di;i 5 milijonov motornih vozil vsako leto. Automobilska industrija torej predstavlja eno najvažnejših in največjih faktorjev v trgočini in gospodarstvu Amerike. Na milijone ljudi je zaposlenih v tej industriji in služi v njej svoj vsakdanji kruh. V tem oziru bi se morali automobilu kar odkrivati, ker prinesel je nam prospe-riteto1 in pa olajšave v življenju. Koliko več udobnosti imajo ljudje dandanes pri potovanjih, kakor pa v prejšnjih časih. Danes se vozijo v automobilih bogatini in delavci, kakor baron je po gladkih ameriških cestah. Kolika sprememba v zadnjih štiridesetih letih! — Naš ugledni rojak Mr. Jože Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote ki je že od leta 1939 naprej pomožni supervisor v Joliet township, je bil te dni na stanovanjskih hiš, ki bodo stale nekaj nad $610,000.00. Tudi za naprej napovedujejo gradnje novih hiš v raznih delih tukaj šne mestne okolice. Iz Springfielda pa objavljajo vest, da bo država v kratkem začela graditi dodatno “two-lane” cesto icb sedanji cesti štev. 66. To cesto bodo razširili za dve progi, tako da bo cesta štev. 66 med Chicago in St. Louis vse skozi “fourdane” cesta. Na policijskih uradih imajo večkrat šaljive dogodke. Ni dolgo tega mi je pravil naš rojak policist, da je neka žena obvestila policijo, da je neznanokam izginil njen lepi psiček. Policijski narednik je sporočilo napisal na košček papirja in vprašal ženo.* “In kaj naj naredimo mi?” “Koga, najdite ga, zakaj ste pa policaji?” “Policaj ni vedel, kaj bi storil, s ženo se ni hotel pričkati, pa j° je potolažil, da bedo na policiji naredili vse kar mogoče. Policaju, ki je patroiliral v dotičnem delu mesta sporoči narednik novico, da naj vjame če bo videl takega in takega psička. Ta se je res trudil več ur in ogledaval vse pse, kjer koli je zapazil kakega. Nazadnje je zapazil enega navedene barve in velikosti-Ujel ga je in peljal nazaj omenjeni ženi, ki je javila to policiji. Na kraju, kjer ga je ujel, je pa poprašal nekega meškega, ki je iz svojega vrta opazoval, kako je policaj lovil psa. Policaj ga je zagledal in vpra' šal: . “Pa kaj je ta pes delal tukaj?” “Ej kaj, tam le pri tisti hiši imajo psico, pa ,se je prišel ženit,” je odgovoril mož. Policaj se je smejal, peljal Psa nazaj, ženi pa povedal, da ^aj za naprej pazi na psa, ker poli' cija ima preveč drugega del3’ kakor pa loviti pse, ki se hodij10 ženit okrog. žena je bila vesela, da ji i0 pripeljal psa nazaj, se je zahvalila in rekla: “Veste, taki le “P°' pički” so vseh muh polni. . • “Vse lahko, ampak povej ie mu, naj bo za naprej doma, da ga ne bodo drugi večji ženi|ld zgrizli in raztrgali.” Naš rojak Dr. William Za' letel, ki je bil zadnje dve leti ^ vojaški službi v Army Dental Corps, se je pred kratkim vrP'1 in je zopet začel prakticirati kol zobozdravnik v Barber poslopj11 na 68 — North Chica St. — Umrl je pred nekaj dne^1 62 let stari Chris Teržič v l^1" chael Reese bolnišnici v Chica' go, kjer je bival zadnja leta' Preje pa je bival dolgo let v J°' lietu in je znan rojakom 113 Broadway cesti. Po poklicu \e stavbinski delavec. Pokopan je bil v Chicagi na pokopališče sV’ Marije na 91. cesti in So. Tru^' buli St. v Chicago. Naj počiv3 v miru. Naj zadostuje za enkrat p3 drugič kaj. Vsem lepe pozdr3 ve od Toneta s hrib3' Najmočnejši glas zborovanju občinskih supervi- ilinu, je imel partnerja, ki je sorjev okraja Will izvoljen za predsednika tako imenovanega Will County Forest Preserve Board. Ta odbor ima v oskrbi okrajne parke, ki služijo javni> sti za izlete v poletju in za razne zabave. Odbor pazi, da se parki vzdržujejo in ohranjajo v dobrem stanju, iste primerno pogezdu- Ko je šaljapin gostoval v n* lo forsiral svojo partijo in se ves glas drl. £ “Dragi moj, nikar se tako ^ derite,” mu je rekel šaljapin u16^ odmorom. “To ni potrebno, tudi vaša vloga tega ne san va’” k “Toda, mojster, če ima čl°v0, dovolj močan glas . . se je P je in olepšava, itd. Mr. Zalar je^ec v zadregi opravičeval. ^ bil imenovan tudi v več drugih I “Nikoli ni treba pretix3v3^ Jaz bi se lahko drl dvakrat 171 odsekov na zborovanju, kot v od sek za zadeve “Public Property” in v odsek za tiskovine. Mr. Zalar je ugleden in sposoben mož, zato ga tudi drugi narodi upoštevajo, kar je v čast in ponos vsem Slovencem v Jolietu in našem okraju. Well, kdor je fejst fant, ga imajo vsi radi. In Mr. Zalar je fant za devet fantov! Bog ga živi še mnogo let! Stavbinstvo v našem mestu je dokaj živahno. V mesecu aprilu še, so začeli graditi nad 50 neje od vas, pa vendar tega ^ storim. In zapomnite si, da ^ lahko kdo drl tudi močneje mene.” 0