*** fe ipruni»*^' /U!lt mw ß* «i HrfUlm. jComentaiji I Dtrrow, sin Clarenœja ■■ I---" PrftVdnik» fr Vložil tožbo proti Id banki za povrnitev To vaoto je plačal leta ¿tiri zadolžnice juino- republike Peru. Ban- Btj je prodajala te bonde je tvljala Darrowa, da so i investicija, suho »lato. vredni dva centa na do-J^lohjih ni več na trgu! ' pravi, da ga je banka mu ker mu ni poročala iko bo mladi Darro* zmagal ¿pravdi — bo takoj sledilo tisoče tožb proti tej in dru-i bankam- Vsi, ki so pokupili i bonde, bodo zahtevali denar nazaj. Vendar dvo-L da se to zgodi. Privatni Eji - kljub tepiu, da »o 4 federalno kontrolo — imajo irino toliko vpliva, da ga ni gto v Ameriki, ki bi jih dr-»odgovorne za propadie pa-p Sodniki so še toliko v pred bankami, da ae ne ijo priznati, da bankirji va-»ljudi- kratkim je bil v Chlcagu Cirleton Simon, krimluolog Uew Yorka, ki je povedal, da mlikuje dva zločinska tipa. vi tip so mentalno topi in ne-pftni, da bi sami sebe kontro-ili; drugi tip ao pa nečustve-htdigentni in kruti, ki ae ne nijo za človeško življenje in É nimajo čuta za trpljenje * fnoke zločinstva je pa dr. bo razdelil v štiri katego-a: domače razmere, sociološke mm, ekonomske razmere in Jni faktorji. Vsi ti vzroki ejejo vzajemno. Pomanjklji-ngoja, pajdašija s pokvar-brezposelnost in abnor-v»e to pomaga drugo u, da naredi zločinca iz V Ameriki je mnogo ov ljudi, ki so mentalno I nórmalo; ti ljudje ne bodo thr uspeli v današnjih go-fcnkih razmerah. Torej ao feialni zločinci. Dr. Simon je preiskal 280 zlo-f* v Sing Singu in dognal je, *> Vsi bili žlezno abnormalni brez samokontrole in «i tega več ali manj neodgo-»voja dejanja. * te vzroke bi dr. Simon ■ reduciral na enega same-:«konom*ke razmere. Slaba m in pajdaštvo s kriminal- * navadno posledica bede. hrmalnosti, ki izvirajo iz ■J nerednosti — izvzemši Persistí ra jo v podedoval- •-«otudl rezulUt podhra «opravilne hrane poleg g materialnih faktorjev. Je rezultat hrane, P*> uživa in eksistenčnih okolice. depresije, ko je eko- r® iiv'jenje popolnoma iz r o¿Ínttva Pikajo g1 Ob vojni je i ato» PROSVETA glasilo slovensœ narodne podporne jednote_ Chicago, V* petek, 4. avgusta (August 4), 1933. Uosptoaes foc Basiling st «pscial rate of posts«* provided UrsdalAki la «ptsvmlikl prostoHi »NT g. Lswadals Ato. Offlos of Publication: ZUT South Lswndsls Ave. T.kphoss. Rockwall 4904 gubteriptioa HM âTEV.—NUMBER 152 m PERKINSOVA PO KIKALA V CAI-STVO JEKLA V Homesteadu je dobUs shko jeklarskem fevdalizmu. Župan ji ni pustil govoriti v parku, poticija pa je akrbela za ■ red Pridejo JCa ■h» abnor»alne. »«"podarske in social-J*»; «o tudi ljudje ab-rnJ »n indiferentni za J* drugih. "V* korenine v bolnem IT* to socialnem sis-»ikoll nedotaknjen. ** beT v Umi. (Mite _L ' . z* klavce tega a ne Izmeni dosti, Cr^ttne «iglavce, k ST w Pfi Marvtl Garment aw; družb» prisi- ¿•Nat, pravilnik tekstil- k>Jn]<** MM- ' Steden in ^ odsloviU 50 izuče-na njih mestih u- r* Plsča kolikor ho- Homestead, Pa. — (FP) — Delavska tajnica Frances Perkins si je s svojim obiskom jeklarskega distrikta v zapadni Penneylvaniji spletla novo lavo-riko. Veaj v očeh jeklarskih delavcev je postala junakinja dneva, ker je pokazala, da se živo zanima za njih Življenje in raz mere, v katerih žive. V Homesteadu je imela priliko, da se na lastne oči prepriča o fevdalizmu jeklarzkih baronov. To mesto, kot znano, dominira Carnegie Steel kompanija. Poznano je tudi v zgodovini delavskih bojev, v katerih zavzema prvo mesto. Leta 1894 se je v tem mestu bila večdnevna bitka med jeklarskimi stavkarji in Pinkertonovi detektivi. Zmaga-la je družba in od takrat je uni-onizem v jeklarski industriji tabu. Filantrop Carnegie je dotič-no stavko v krvi zadušil in iz zasužnjenih delavcev prešal mi. lijone. S krvjo oškropijenlmi do-larji si je potem kupil ime "Ijud-skega dobrotnika." Delavska tajnica je imela priliko prepričati se, da se od takrat v Homesteadu v tem pogledu ni dosti spremenilo. In v kolikor se je, se je spremenilo prej na slabše kot na bplje. V tej dobi si je kompanija utrdila svojo oblast do viška in so jeklarski delevei danes bolj eassftnjenf M so bili pred bitko leta 1894. Zasužnjeni so ekonomsko in politično. Ko je Perkinsova naznanila, da bo v mestni hiši zaslišala vsakega delavca, ki ji Želi kaj sporočiti, je policija na povelje višjih napravila pred vhodom kordon. Pazila je, da se v dvorano ne u-tihotapi kak nezaželjenec. Ko ae je prikazal E. P. Cush od levičarske jeklarske unije, ga je policija na svoj način povabila, na j ae v njenem spremstvu odstrani ; prav tako je storila s poročevalcem Federaliziranega tiska. Glas o tem nastopu policije je dosegel tudi Perkinsovo, ki je policiji naročila, naj pusti v dvorano vsakogar. Beseda kabinetnega člana pa v Homesteadu doeti ne zaleže, kar je pozneje dokazal tudi župan. Rezultat tega je bil, da je poročevalec FP bil pripuš-čen v dvorano, okrog Cushs in policije ps se je zbrsls na cesti skupina, ki je pričela s svojim "zborovanjem." . Temu "zborovanju" sta ae pozneje pridružila tudi Perkinsova in duhovnik Haas, član Labor Advisory Boards v Johnaonovi administraciji, ki je delavako tajnico spremljal po jeklsrskem okrožju. In ker policija ni Cu-shu dovolila, da bi govoril a Per-k in sovo, je slednja naznanila, da bo zaslišanje nadaljevala v me stnem parku. Računala pa je brez krčmarja Župan, ki je bil navzoč, jo je obvestil, da shodi v parku niso dovoljeni. Ce bi Perkinsovs Imels poverilnk» jeklsrsksgs trusts, potem bi že šlo, smpsk za "rdečo agitatorico", magsri če je sto-1crat članica kabineta, zanjo park nI prostor, kjer bi uganjala svoje "neumnosti". V doz nanju, da ni kos mest-nim svtoritetam, je vprašala navzoče, če bi Ji kdo dovolil prlvst-no stanovsnje, kjer bi nedaljev ls s zaališanji. Oglasil ae je po-možni poštar in JI ponudil poštni urad, nakar ae je procesija napotila proti "lastnini federalne vlade, kjer bo vsak lahko povedal. kar želi. da ona isve." V poštni urad je povabila vse. le i liciji Je prepovedala vstop. Silo za bodilo! (Dalja aa i *raaL) _ Pravilnik avtnih delavcev Zahtevajo SO ur dela v tedna In minimum 97 centov na uro Lanaing, Mich. — (FP) — Tukajšnji avtni delavci, ki ao najbolj aktivni v unijaki kampanji in pri sestavljanju pravii-niks, katerega nameravajo predložiti federalnemu adminlatra-torju, so že izvojevali delno zmago pri tukajšnji avtni družbi, ki jim je zvišala mezdo za deset odstotkov. • Ena najznačilnejših točk'njihovega pravilnika je zahteva glede uveljavljanja 30 ur dela v tednu in minimalne plače OT centov toa uro. Ta plača je baai-rana na življenskem standardu iz leta 1926, ki ao ga določili strokovnjaki raziskovalnega biroja zveznega delavskega de-partmenta. Avtomobilska industrija ae Je v zadnjih letih tehnično toliko izboljšala, da delavec napravi v šestih urah toliko dela kot prej v dvanajstih in se v tem času prav tako utrudi, ker je delo bolj naporno. Nekateri eksperti pravijo, da ae avtni delavec fizično izčrpa pri napornem delo v desetih letih. Pravilnik dalje zahteva plsčo in pol za prve štiri ure nadčasnet ga dela in dvojno plačo ob nedel Ijah in praznikih, kakor tudi plačane počitnice in odpravo Hrupnega zavarovanja in akord* nega dela. V kratkem se otvori zaališa» nje o pravilniku za avtomobilsko Industrijo in delavci eo na td pripravljeni. Organizatorična kampanja, ki jo vodi Ameriška delavzka federacija, zaznamuje velike uapehe in pričakuje se, da bo avtna industrija, največja trdnjava openšaparztva, kmalu stoodstotno organizirana OPENSAPARJI NASKOČILI MIJO S PODKUPNINO MunMoMuM. PMNv '(pN^PRÉpt^' Starši in davkoplačevalci skala-jo preprečiti redukcijo (šol z in-junkcljo Chicago. — Organizacije, ki so v boju proti odpravi Crane kolegija in redukciji nižjih javnih srednjih šol v Chlcagu, eo se v sredo zatekle pred sodnika Willl-ama V. Brotheraa za injunkcijo, katera naj zaveže roke šolekemu odboru, da ne bo izvedel ovoje-ga redukcijskega odloka. Governer Horner je odgovoril na apele in proteste, da bo preštudiral program šolskega odbora, obljubil ni pa nič pozitivnega. RevoHa angleških kmetov proti cerkveni desetini London, 8. svg. — Okoli 10,-000 kmetov v Južnem delu Anglije se je uprlo dsjsnju desetine vseh pridelkov sngličanskl cerkvi. Ts desetina, ki je osts-nek iz srednjegs veka, vzdržuje cerkev, ki je v Angliji državna institucija. Kmetje eo ae pa na- ponujajo veliko višje plače kot Je unljeka lestvica če ee izneverijo organizaciji. Stavka v Readlngu solidna l Reading, Pa. — Nogavičaraki podjetniki v Pennay Ivani j i ao se poslužili nove taktike v boju proti kampanji za organiziranje de-lavoev v tej industriji. Ta taktika je podkupovanje delavcev z Visokimi plačami oziroma obljubami, če ne poslušajo organiza-tjorjev ali ae vrnejo na delo. Slednje se v prvi vrsti tiče Read inga, kjer je Ae vedno 14,000 ple-teninarjev na stavki. . , Nogavičaraki podjetniki te dr-žave so nedavno imeli konferenco o "enotni fronti" proti silni in uspešni unijski kampanji. Zastopanih je bilo 108 podjetij — v»a. Sporazumeli so ae, da iti-grajo unijo in delavoe z visoki* mi plačami. Slednjim ponujajo olcrog 25% višje plače, kolikor Je znano, kot je unijaka lestvice. In Ao pod pogojem, da nimajo niče-par opraviti z unijo. V readingškem časopisju bifi-gljajo te posladkane leanike v velikih oglaaih in vabijo atavkar-0e, naj se vrnejo na delo. Opo-zarjajo jih na velike plače, ki so jih pripravljeni plačati, ne povedo pa, koliko so te plače. To, pravijo, bo izvedel posameznik, ko ae vrne na delo. Stavkarji doaedaj še niso nasedli tem poaladkanim obljubam. Vse večje tovarne ao še vedno zaprte in pred njimi se šetajo dolge vrste plketov. Par manjših ttovarn v tem mestu, kakor tudi v par sosednjih, je podpisalo pogodbo, v kateri je glsvns točka priznanje unije in povišanje plač. Pri neksterih podjetjih izven o-kraja Berks. kjer je socialistično gobanje močno in strankin prestiž rapidno narašča, so delavci nasedli tem obljubam, vendar pa ni unija prenehala z agitacijo. Readingški stavkarji so ae obrnili direktno na predsednika Roosevelts, katerega pozivajo, naj nastopi proti nogavičaraklm baronom, ker so prelomili otiro-ms Ignorirali 7. točko industrij-skegs zakona. Ta točka daje delavcem pravico do organizacije. Vlada sedaj ni storila šs nič dru-gegs zs enforslrsnje te točke kot da je poslala sem posredovalce, ki akušsjo izravnati atsvko. Do aedaj še niso uspeli. Gibanje v drugih industrijah je v stalnem pretakanju, Pri dveh klobučarskih firmah ao delavci že drugič zastavkali za popolno priznanje unije. Od sod» mih pekarlj preetic, ki imajo pogodbo, so štiri priznale tudi princip zaprte delavnice; ostale se brsnijo. Orgsnizirsjo ss tudi vozniki. veiičsli teh dejstev in zsgrozlli se duhovnom t nssiljem, če bodo terjsli od njih desetino. Administrator odredil mir ? radarskem okrožju Nastop Anglijo, Franoijo in Italijo proti Nomiiji Posvarile bodo Hitlerja, nsj ne-hs » nadlegovanjem male Avstriji l^ondon, 8. svg. — Angleška, franooaka in italijanaka vlada bodo te dni akupno opozorile nemško vlado, da je njena, oziroma od nje dovoljena In podpirana propaganda v Avstriji v o-bilki nacijakih letakov, ki jih mečejo nemški letalci na avstrijski teritorij, kršitev četverozves-nega pakta, ki jamči za mir v Evropi. Opoaorik) bo uljudno in ne bo v formi protesta. Ako pa Hitlerjeva vlada ignorira opozorilo in ee bo nemška fašistična propaganda v Avstriji nadaljevala, tedaj bo velika trojica nastopila ostreje in obtožila Nemčijo, da krši versalj-sko pogodbo, v kateri s svojim podpisom jamči »a neodvisnost avstrijske republike. 14,000 besklrjev pedpl-. salo pravilnik PrlvollU so v 40-urni delovni teden In minimalno plačo sa aa* meščei\ce v bankah «U-- mma^rnmmmmmm Chicago. — Število podjetni* kov v čikaškem dlstriktu, ki ao podpisali Rooseveltovo pogodbo Nire, Je tir sredo naraelo na 44r 7« in od teh Je 6SU v Chlcagu, ki skupno u poslujejo $67 Mi de-!a*»v. • " --"--v" Waahlngton, D. C. — Okrog 14,000 bank, ki ao včlanjene American Bankers' asociaciji, Je v sredo podpisslo Rooseveltovo uposlevalno pogodbo, katera določa 40 ur v tednu maksimalne, ga delovnlks in $12 do $16 mini maJne tedenske plače. Ostalih 6000 bank, ki nfro članice te »veze bankirjev, je bilo povabljenih, da podpišejo splošni pravilnik posamezno, Pet nadaljnjih Industrij Js tu di sprejelo splošni prsvilnik. To so tovarnarji elektrsrske opreme, tovarnarji radioprejemni-kov, tkalnice rajona, tovarnarji posteljne oprsve in predilnice u metne svile. Vprašanje, če so železnice v območju zakona za federalno kontrolo industrij, bosta rešila industrijski administrator in federalni koordinator železnic. Pravilnik jeklarske industrije še ni rešen. Administrator John* son in Green, predsednik Ame riške deisvske fedcrsclje, sta ' konfliktu glede tegs pravilnika. Green zahteva, naj Johnson odredi, da se jeklarski delavci tajnim glasovanjem izrečejo, da li so zs sli proti svoji uniji» Johnson pravi, ds to ne spada v področje federalne Industrijske edmlnlstraclje. Posval je zastopnike družbe, dr* Šave la rudarjev v Waahlngton na konferenco. Magnatje premoga eo as ustrašili, odslovili stsvkoàese in zaprli rove Miss Alfrede jI U dirke U ss živi s nevernim svtnim dirkanja« da ne be dolg» pri tem dein—én zate Je v Ferge, ti. I*' Pre. Washington. D. C„ 4. svg.-— Konferenca za aklenitev miru med magnati premoga In rudarji v zapadni Pennaylvanijl je bila včeiaj brez uspeha Danes se nadaljuje. Thomas Moses, predsednik H. C. Frick Coke kompsnije, trdovratno odklanja vsako priananje rudarske unija» Washington, D. C., 8. avg. — Industrijski administrator Johnson je včeraj posegel v stavko rudarjev v okraju Fayette v JuŠ-nosapadni Pennaylvanijl In »»povedal mir. Johnson je poletel f vojaškim lstalom v Harrisburg, glavno mesto Pennaylvanije in zahteval konferenco a predstavniki države in premogovne družbe H. C. Frick Oo., katera Je la-»vala štrajk rudarjev, ko Je arbitrarno naznanila, da hoče obdržati svoje kompanijake unije in druge unije »e prizna. Thomas Moese, predsednik o» menjene družbe, Je takoj prišel na konferenco. Dva dni prej, ko ga je governer Pinchot posval na konferenco, Je odklonil rekoč, da "nima o čem konferlrati." Johnson je bil jesen. Rekel Je, da stavks moti izvajsnje Nlra in on no vidi vzroka, sakaj bi tskla kri v okraju Fayette v Času, ko se vsa dežela pripravlja na obnovo prosperltete. To ja ravno tako, kakor če b! kdo aatuUl a požarno sireno »redi simfoničnega koaserta. N ihta na »me » viratl Rooeevottoveg» programa in "Bog »e naj usmili onih, Id skušajo delati ovire". Po tej pridigi Je Johnson povabil voditelje vseh spomlfi strank v Wsshington. Governer. Ja Pinchot» je viel s seboj v letalu. Prvi sestanek Je bU stno-čl In nsvioč» sta bila Thomas Mosss, predsednik H. C. Frick Co. in John L. Lewis, predeednlk rudarske unije. Kakor vse kaše, bo stavk» danes isravnana. Medtem je na»ta! mir v okraju Fayette v Pennaylvanijl. Magnatje premoga »o zaprli rove in poalall stavkolomoe domov. O* krog 80,000 rudarjev počiva. MmM oval dal aatoM Je pravico de mestnem parka la av-raaea le preachaje a Reading, Pa. — Mestni svet, v katerem Imsjo dsmokrstje In i*. pubHkanci tri Člane, aoclall«tl pa dva, je » tremi proti dvema glasovoma sklenil, d» Liga davko-plačevaioev, v kateri »o organi»!-rani tukajšnji brezposelni, ne ame več zborovati v mestnem parku aH avditoriju, raeen Aa prenehajo a kritiko poeameznlh članov meetne administracije. V bodoče bodo dobili dovolje-nje za shode v parku in avdlto-riju le takrat, če se savežejo, da ne bodo na shodih Imenoval! n» benoga posameznega uradnika koalicijekih strank — republikancev In demokratov, ki so ee pri zadnjih volitvah sdrutlli in premagali aocislists. železničarji v boj« proti redukcijam Ottawa, Kanada. — Kanad-ski šelesničerji vod|jo odločen boj proti nadaljnjim mezdnim redukcijam In v tem boju Jih podpirajo tudi nskstere meetne In pnn inčne vlade. ' ;ord zabave in razvedrila ae nudi vsem, ki posetijo piknik pevske-gs zbora Slavec v nedeljo, dne 13. avgusta, na znani Zugovi farmi, 17 milj od tukaj, blizu mesteca Farmdalc, ki se nahaja med Kinsmanom, O., in James-townom, Pa. Približno iata razdalja je od Girard) in Warrena Vozila boata dva truka izpred Slovenskega doma ob 10. dopol dne proti plačilu 10 in 16 centov za tja in nazaj. Na pikniku, kar kor rečeno, bo dovoij zabave za stare in mlade, bližnje in oddaljene. Na* pevski zbor uljudno vabi vse. Postrežba oo prvovrstna. Pečeno jagnje in pivo ii soda po 5 centov vrček. Ne pozabite na Slavčev piknik v nedeljo, 13. avgusta, na Zugovi farmi. Pridite vsi in zabavajte se v prosti naravi v veaeli družbi! Društvo Slovenec št. 262 SNPJ je radi Slavčevega piknika preložilo svojo fredno sejo, ki bi se imela vršiti 13. avgusta, na soboto, 12. avgusta. Važno in potrebno je, da se vciudeležite Gotovo je že večini znano, da je tukajšnji Slovonsk! dom do: bil dovoljenje za prodajo piva in plačevati obrokov na aadoltena posestva. Zato je federacija prišla do zaključka, da je najbolje, če se organizirajo mali posestniki skupno z najemniki ln se tako skupno borimo v borbi ta pravice, katerih smo oropani. dele slučaji kot Sparagov in nešteto drugih pričajo, kako malo je uvaževan brezposelni delavec. Malo pojasnila hočem dati tistim, ki ao v dvomih o tej federaciji in poslušajo le tiste, ki so proti nji, a se ne prepričajo za kaj ae bori, kako obstoji in kdo jo vodi. Vodi jo članstvo, samo s pomočjo seveda par zmožnih članov. Ti ao E. Greenfield, Truppo in odvetnik Daviš. Seje centrale se vrše vsak petek, katerih se udeležujejo po podružnicah izvoljeni delegati. JUz-pravlajo o vseh problemih članov, kar je dobrega se pusti, kar je slabega se ovrže. Delegati i-majo nalogo, prinesti pred članstvo svoje podružnice, načrt odobrijo ali zavržejo. Večina odloČi. Prod vsem pa federacija svari člane, da ne podpišejo nobenih papirje^ in da ne hodijo k privatnim odvetnikom, ker, čeprav, bi radi pomagali, ne morejo, ker imajo vezane roke. Zato se je že več naših članov pritožilo,\o so dobili evikcijske kar- £e velebankir ne bo imel mastnih obresti, ne bo nič bizniaa. Preostaja vam le ena pot, in ta je: organizacija skupne moči, skupne sile. Edino to nam bo pomagalo. Protestirajte, da niste metla, da niste pes, da ste človek vreden do boljšega življenja, ne pa kakršnega imamo pod tem profitarskim, korumpiranim sistemom. Kaj bi še nadalje racali za flladkimi obljubami, ko pa vedno ostane le pri obljubah, v praksi pa je drugače! Zavedajte se, da od obljub in upanja ae ne da živeti in da moramo napeti vse Sile v borbi za boljše življenje!—Mary Prežel j. P. g.;—Ne pozabite, da pristopnina k federaciji je le 10c, mesečnina pa 10 centov. _____se nahajate v naši naselbini, da farne šole sv. Štefana protestni j obiščete tudi Slovenski dom, kjer shod proti jugoslovsnskemu re-; boste lepo postreženi in mi vam Žimu. Shoda, ki so ga sklicala bomo hvaležni. Ne pozabite, da slov. katoliška društva v Chi-|VRai<0 soboto in nedeljo imamo cagu, se je udeležilo okrog 160 pripravljen sod piva, ki ga pro-oaeb in med temi je bila tudi peš- dajamo po 5 centov vrček. Lokal-čica socialistov. Govorila sta njm jn okoliškim rojakom se pri-dvig župnika in neki lajik, ki aO poroča, da bolj pogosto zahaja-naglašali, kako se krati svoboda j0 v Slovenski dom. vina. Zato ne pozabite, kadar t8| «n^ nigmo vedeli; smo katoliškemu ljudstvu v Jugoslaviji. Ko pa je vprašal za besedo socialist JoŠko Oven, da pove z delavakega stališča, kaj on misli o diktaturi v Jugoslaviji, mu niso dali svobode govora. Župnik Urankar mu je rekel, naj se odstrani iz dvorane. Nato «o sprejeli resolucijo, katero bodo poslali Jugoslovanski vladi ln katoliškim škofom v Jugoslaviji, končno pa je pevski zbor Adrlja zapel "Hej Slovenci" .. član ubit v rovu Klein, Mont. — Dne 6. julija Je bil pri delu v tukajšnjem rovu ubit Peter Antonič, član društva št. 182 8NPJ. Velika ska-la je padla nanj in «a na mestu usmrtila. Star jo bil 53 let in doma iz Hrvaškega. Zapušča ženo, dva sinova ln eno hčer. Članica umrla Richmond, Cal. — Dne 18. julija je umrla Agnes Kostelc, roj. Stubler, doma li Malih Lešč bil-zu Suhorja pri Metliki v Bell Krajini, članica društva št. 638 SNPJ. V Ameriki je bila 20 let, večjidel v Kaliforniji in v Mar-tlnezu, Cal., tapulča moža in štiri nedoraatie otroke, nekje v Ameriki eno sestro in drugo v starem kraju. Nov grob v Ran Frandscu San Francisco, Cal. — Tu Je umrl Jože Kamnik, star 36 let in doma iz StreklJevca pri Metliki v Beli Krajini. Bil je član društva št. 304 in zapušča ženo ln sinčka. Prestal operacijo Ely, Minn- — Ivan Tavželj, mestni odbornik, je v bolnišnici, kjer Je bil operiran na slepiču. Zdravje se mu vrača. .Srebrna poroka McKees Rocks, Pa. — Tomo in Katica Jurkovič, oba člana SN PJ še čei 15 let, sta zadnje dni obhajata alavnost srebrno poroke A. Valentinčič. Vročina usmrtila 31 o*eh v New Yorku New York. — Peti dan vročinskega vala Je število mrtvih v mestu New Yorku naraitlo na Federacija malih posestnikov Cleveland, O. — V Proaveti, idne 26. jutfja Je bil priobčen Članek, ki je poročal o demonstraciji proti evikciji Johna Spa-ranga. Ker pa poročilo ni popolno, hočem malo popraviti. Demonstracije pred to hišo so bile še štiri: prvi dve, ko je dala banka odlok, tretjič ai hotel nič slišati in ker drugače ni šlo, se je dobil bond za Injunkcljo zoper banko. Na sodnijl se je Sparan-ga zagovoril in seveda izgubil. Drugega ni kazalo kot dobiti najemnino od reliefa, in dobili so jo, a ne za dolgo. Posledica je bila ta, da so ga prišli ob 6. zjutraj vreči ven. Seveda, ko ao Člani od Small Home and Land Owners federacije videli kaj se godi, so z veliko naglico mobilizirali člane raznih podružnic— a prepozno. Pohištvo je policija že odpeljala v neko barako, člani SH A LO organizacije so ga pa pripeljali nazaj na Lar-det ave. in pustil pri sosedih, kamor se je tudi družina zatekla. Demonstracija je naraščala in skoti ves dan je stala napetost. Razen malih spopadov čez dan, je nastalo pravo vojno stanje, do 6 blokov na daleč, okoli 10. ure zvečer. Poroča se, da Jo bilo okoli 300 policajev, a bilo Jih je dvakrat toliko. Silo so začeli rabiti, ker so hoteli na vsak način raz-gnati množico. Posrečilo ae jim je seveda s silo. Metali ao plinske bombe kot za stavo, mshsli s količki, rabili revolverje in zaprli so tri voditelje, ki so pa bili drugi dan pod jamščlno izpuščeni. Zrak v okolici je bil napolnjen s plinom od bomb. Sele okoli ene ure zjutraj se je nekoliko poleglo, na straži pa je ostalo okoli 50 policajev, ki ao varovali prazno banklrjevo hišo. Za vse to imajo mnogo denarja. Nič niso štedili. Poklicali ao vse pa-t r ul je še celo it predmestij. Proti jutru Je policija odpeljala tudi Hparangovo pohištvo, ki so ga Imeli ves teden v oblasti. V Proaveti nisem Ae nič čits-ls. da bi kdo poročal o Small Ho-me and I«and Owners Meraci- dali našemu odvetniku, pa nas ni obvestil." Pred par dnevi je prišel neki naš rojak z rdečo e-vikcljsko karto: "Pomagajte mi, jutri me vržejo ven. Kaj naj storim? Imam 11 otrok." — >"AJi ste član federacije?" — "Ne, nisem." "Kako to, saj vendar ste komaj par korakov od prostora, kjer se vrše seje podružnice." 14 mož se izgovarja na vse nači ne. Nam je tudi težko, pa vseeno (s posvetovanjem članov je bilo sklenjeno, da gre odbor drugi dan v banko, kar se je tudi storilo. Po pol ure prepiranja tyi banki, kjer ima rojak vknjižbo samo $1,600, je banka pristala na najemnino od reliefa. Seveda, rojak je hišo že poprej tgu-bil. Ce postane naš član, se bomo ie naprej borili zanj, da stane pod streho hiše, v katero je vtaknil ves prihranek. Ta federacija je nominirala 6 koncilmanov v različnih wardih, o čemer bom še poročala pozneje. V wardu 32 je nomimraoa Grace Levenhagen, v Euclid Vi£ läge pa John F. Truppo, oba dobro poznana, ker se borita skupno rama ob rami z nami. Rojakom, članom federacije kot nečlanom, priporočamo, 4a agjtirajo za nje in jim greste na roko. Saj imamo dovolj političnih raketirjev, ki z vsemi obljubami prihajajo pred nas. Izberite si enkrat člana iz svoje srede, ki se bori za vas in vas ne opaja z rožnatimi obljubami. Ne zanašajte se preveč na Roo-seveltov new deal, ker «e ob roj-stvu kaže komu je naklonjen, in tudi ne na vladno posojilo na po-•estva. Eno je gotovo: vaše zadolženo posestvo ga ne bo dobilo drugače, kot če je telo nizdk mortgage, all če je vaše posestvo v dobrem stanju. Mislite si le to, da Wall street vlada Ameriko in ne Amerika Wall streeta. Unijsko gibanje In druge vesti Bridgeport, O. — Mnogo se či-ta v listih, posebno v Prosveti, zadnje čase o organiziranju rudarjev. Par dopisov iz države Utah je bilo proti UMWA in so za NMU, da so imeli shode od obeh unij-in se bojkotirali. Bila je tudi notica v Prosveti, da »e je NMU preselila na zapad, ker na vzhodu se ni mogla utr-diti. " ; ' Kar se tiče države Utah in drugih zapadnih držav, kjer niso i meli unije iH mislijo, da bodo dobili NMU, so zelo v zmoti. Priporočljivo je, da vzamejo prvo ako jo morejo dobiti in tisto voditi v naprednem delavskem du hu. Kajti ime je ime; kdo jo bo vodil, tO je vprašanje. Da se n mogla NMU utrditi na vzhodu je vzrok neumestna taktika njenih voditeljev. Koliko stavk in revščine je zapustila NMU za seboj zadnjih par let na vzhodu. Rudarji na vzhodu, ki so izkušeni v stavkah in razočaranjih, bi gotovo šli sedaj v NMU, ako bi videli večje koristi kot pri UM-WA. Dasi so bili potegnjeni že pri o-beh, je v preteklosti UMWA dosti storila v prid njim, kar NMU ni. Kdor je bii prizadet, to dobro ve. Zato vse vre nazaj v staro u-nijo z zavestjo, ko postane zopet močna, da se počisti s korupcijo in nadomesti z naprednimi voditelji. la prej napredna. Prišli ao levičarji na krmilo, danes je kup rasvalin. (Glej poročilo v New Leader ju, 15.-22. julija.) Komu-nisti so se posluževali vseh naj-nizkotnejših sredstev, da je prišla pod njih kontrolo. Koliko članov je bilo pretepenih, tudi ubitih. Podkupovali so policijo, sklenili pogodbo za nižjo mezdo in slabše pogoje kot pa jih je imela prava unija,. Z eno besedo: vladal je pravi teror, tako, da članstvo, ki je bilo lojalno pravi uniji, ni bilo varno na cesti se pokazati. Prosili so lokalno organizacijo soc. stranke, naj jim pomaga. Par poskusov se ni obneslo, zadnjih par mesecev se pa s posredovanjem soc. stranke zopet vračajo prave razmere v pravo Fur Workers unijo v mestu New York. Taka je taktika komunističnih voditeljev proti unijam in delav stvu, katerega nima pod svojim pokroviteljstvom. Kdor tega ne verjame, naj se obrne na N. Leader, 7 E. 16th st., New York, za pojasnila. Nisem zagovornik Le-wisa, sem za pošteno unijo, ka tere je nam tako potreba. In to je lahko UMWA, ako bo članstv imelo dobro voljo in se odločilo, da bo delalo za njene interese. Ako bi rudarji na vzhodu zaupali NMU, bi imela tukaj obstoj in ne bi drlo tisoče in tisoče rudar jev v UMWA- Ampak so bili preveč razočarani, zato se naj tudi bratje na zapadu pazijo, predno bo prepozno. Naloga delavstva v vseh strokah je, da deluje za organiziran je delavske mase v strokovne u-nije in pošteno delavsko stranko, ki je socialistična. Kajti pripravljeni morami biti na vse, da tudi nas ne doseže val fašizma. Zato pozor! Oni, ki toliko zagovarjajo Rusijo, naj si zapomnijo, da so komunisti dosti pomagali do fašizma v Nemčiji in ga tudi pomagajo držati na krmilu potom gotovih pogodb, ki so jih s Hitlerjevo vlado podpisali. Bili so na to opozorjeni, da kot delavska vlada ne bi tega ameli. Odgovorili so, da jih v to sili gospodarsko stališče. Torej taki delavski revolucionarji so voditelji kom-Interne! To naj bo ta vzgled Joseph Snoy, 13. Kaj je treba toliko unij, ko aadostuje ena? To priča, da grefvfeem naprednim delavoem. tudi za stolčke, čeprav to zanikajo. To se vidi z enim očesom. Kajti ako bi bili v resnici za interese rudarjev, bi se vse lahko izravnalo. Zato naj se bratje na zapadu nikar ne prenaglijo. Ako imajo priliko dobiti UMWA, naj jo vzamejo In jo vladajo v interesu rudarjev. Kajti ta prilika ali zakon, ki je sedaj v veljavi, ne bo dolgo eksistiral. Ce se ga ne poslu-žijo s previdnostjo, ne z boj kotiranjem unijskih shodov, se zna zgoditi, da bodo ostali sužnji brez unije kot so bili dosedaj. Dobro članstvo naredi dobro jednoto — dobro unijo. Malomar no članstvo pa tudi dobro podere. Tako je naredilo pri UMWA malomarno Članatvo. . Nekdo piše, da se bo NMU pridružila PMU. Zakaj se ji že ni, ko vidi kakšne boje bije? NMU je komunistična organizacija. Nič zato, ampak kot revolucionarji bi morali res delati revolucionarno, pa se poslužujejo še slabših metod kot J. Lewis. Na primer Fur Workers unija Je bi- «'dsn Ikalba usilili kom|in Ntzareth, Pa. _ k»u, t, «mer Ho.i,ry drufe la«v6j0 unij0, i(M0 vejiih poglavij Citateljf »e ^ l.hko L" ,v ^ družbe, pri P«r leti militam«, boj u' gamziranje delavcev ji M. V aredo J» podleglo 27 oa*>.|-.y""".""1",i I.JudJe prenočujejo v parkih. na'"£ obretju kopali* |„ ravnih ,tre- j **"T^1 ^LiL^" hah Veliko itevllo konj J. po- n'h o«-b«h. Orjanlta- «inllo n. ulicah Najbolj ÄÄ^A » ja Je nepolitična In je vaak dobrodošel. Zadnje čast je lačela organiilrati tudi najemnike, ker 15.000 N\llnprejrev na »laiki Patterson, N. J. — Delavci v tukajšnji sviloprtjni industrij i. izkoriščana sta oba—mali po. ao se morali poaluftiti stavke aa'neatnlk kot najemnik. Bankirji enforalranje pravilnika. Spor-1 noče Jo v svoje hiše prejemati na točka je plača od kosa, kate- bmpoaelnlh najemnikov As*o-re ae podjetniki branijo svlšaU,etated Charity jih odriva v ata-proporčn« t znižanjem deloval- novanja malih narattlhoT. ki so U- * brea dala ia as morejo Demeaatrartje v New Yortu prall saiiaaju podpore Koianska suša in pikniki Barberton, O. — Ze par mesecev čakamo poštenega dežja, pa ga ni in ni. Vremenski preroki se norčujejo iz nas dan za dnevom. Pred nedavnim časom sem slišal nekega Kraševca iz Koša-ne modrovati. Pravil je, da v Barberton u zato ni dežja, ker je preveč Košancev tu naseljenih, češ, da če je v vročem poletju po vsem Krasu deževalo, ae je dež njihove vasi in polja gotovo o-gnil. Sprva nisem dal dosti na to izjavo, danes me pa še "vleče" in bi skoraj verjen, da je na tem nekaj resnice. Zadnja dva meseca je kolikor toliko dež namočil južno, severno, vzhodno ln zs-padno stran od naše naselbine, tukaj pa smo gra imeli le za stavo. Sušo preganjamo s pikniki in vrtnimi zabavami, katere so nam tukajšnja društva in klubi še priredili. Skoro že vsi klubi in društva so imeli kako zabavo letošnje poletje, le pevski kvintet "Javornik" še Čaka. Dne 20. avg. bo pa tudi ta prišel na vrsto s svojim piknikom. Vršil se bo na Novakovih prostorih na Sher-manovl cesti v Shermanu, O. Na to našo zabavo se prijazno vabi Slovenke in Slovence iz Barber-tona in okolice ter rojake in rojakinje iz Kenmora, Akrona, Girard a. Clevclanda in tudi iz drugih bližnjih naselbin. Za vsestransko postrežbo bo kar najboljše preskrbljeno. "Javornik" bo pa od čaaa do čaaa zapel kako pesmico, tako da bomo lažje pozabili na vročino in aušo. Za sedaj še ne vem. upam pa. da nas poseti in nam zapoje par krasnih pesmi tu<*i slovensko povsko društvo "Naš Dom" iz d^j poslužila vseh aredatT katerimi je za enkrat pij 1* organiziranje svojih del«, v pleteninarako unijo, p^ I* se je policije, trde rj Podkupnine, « katero je de£ pridobila v tukajšnji tovarni kompanijsko unijo. Dpužba je prvotno printak ae «fcliče javen shod dela« kjeroiaj se izrečejo zadel« ali kpmpanijsko unijo. N» j shodu naj bi družba imela i Jega -in unija svojega zastopa ki bi, se po prezentaciji ud< nila iz dvorane. Družba se je po tem spor, mu z delavci premislila, k žirgli je shod na svojo pei za predsednika določila milil nega'antiunijskega bossaSq dta,'ki je skrbel, da ni nik3 unij£ dobil besedo na shodi romd bil vržen iz dvorane, nalogo je opravila policija, unijMkim organizatorjem ul la, nkj se pobero iz mesta. Nfc shodu je družba predi pravila kompanijske unije, bile odobrene s 364 proti 60 sovi. Vseh delavcev zapoi druftba nad en tisoč. Da je i vila - svojo unijo pod strel« je poslužila podkupnine d cev,(Dala jim je dvadnevni nik S plačo, obljubila veliko jo tnezdo kot je unij ska ies in hujskala, rotila in grozil lavoem. Trik se ji je obneseL Fashioned Hosiery Worker dergcija bo to ekzemphm» stekanje Kraemer Hosiery panije predložila Johnsonov mjnistraciji v Washington Perkins proti kaznilniškia kom -Washington, D. C. — ska tajnica Frances Perkil je odločno izrekla proti nju.Jtaznilniskih izdelkov prta trge, ker to uatvarja peticijo produktom "pro* delavstva. V pismu, ki ga je naslovi darilnemu administratorju sonu, delavska tajnica prip sestavo pravilnika, ki naj prečil pošiljanje kaznilniik delgov na trge. Ona pn| so jftniki v državnih in ii Bih jetnišnicah lansko leto ducirali blaga v vrednosti 000,000. Perkins je za to, kfproducirajo blago le i« ni jevrie, državne in federal» do, kar je na podlagi ind skdtfft zakona «edaj mo^o svojo izjavo je Perkins | stilfiče, ki ga zaviema An* delavska federacija in druT laViike organizacije. ■ - v __ Socialisti izdali pamfM Chicago. - Kaj je novi atrijski zakon ali NWS poWeni za delavstvo, je P* raztolmačeno v pamf*ta reg* je pravkar izdala čnt'stranka. V prvem ntonjone glavne točke za tem v šestih kratkih jih razpravljajo avtorji« tih na bfcnis in vef/ki prečita ¡npr- flat, ve kaj ima «t*nt> posameznemu ut*u r " tov. pri večjem na^ Mašeča se: Soc.sM W R udolph St.. ni»car» Nagnati aaalof* 1 |fM®» __ Sort H»*' nlverzs. člksfka ^ Kenmora. Torej na svidenje dne tueija veiebisni* 20. avgusta! Pridite v velikem jena po rosgnatih. te «niverse. A* > finančno H J r' xawals itu*'^1^ dijakom ki so r številu in bodite že v naprej zagotovljeni, da vam ne bo žal. Prostor je večinoma že znan. kdor pa še ne ve. naj služi to na vodilo: Ko pridete skoti Barber ton po cesti Ohio No. 6 na za-padno stran, pojdite preko kri-, tirali * žišča. cesta US 21. potem pa po ,<4^eo I* prvi tlakovani ce«tl na desno. Od tam vozite počasi eno miljo in poskrbeli bomo. da boste na pravem prostoru. Ce pridete po ce prvi reftiM šti US 31, obrnite proti zahodu, jeoo.—J*** irtti pr ko pridete amirittih*™! H* L t AVClgT^ ^ gvjciyc «udi v L 2000 ai2- Hipoma bo àinil it bližnjega CKoesiia . -¿prte «J*™ T^vah »o prad L.rtiali naj ugledne ¿Sriske in *nap-Uko «i -12000. It preobilic* I u lahko ustvarimo „ o razmerah ob kon- atoletja in ta slika je manstveno zanealji- «¿fovorov se je baviio «človeških bivališč, ia neudobna stanova* dni bodo izginila, na rtopijo domovi iz notnega «tekla. Stek-ie bodo premakljive, tabo mogoče z lahkoto (j »li zvečati števHo r stene bodo seveda ^ u glasove, ne-* in nezgorljive. Svet-pro«to vhajala v notra-i pa bo po posebni kon-| «tekla nevidna zuna-Lglfdom. Lesa v teh stara ne bodo rabili, tla is snovi, ki bo napolnjena i in bo napravila korake bodo poljubno imiti-innor, mozaike, zrcalno ... Iz gumija, ki bo na-c zrakom, bodo tudi vse "slamnjače", divanf. sorska trava, volna kot iaaterial bodo neznani- Kaka aa kaša Naoai «žili ziaëavlaa .¿^¡ilé«, priprav- Stoval del služabništva, bo delala prave čude* i «e bodo neslišno shirali in zapirala, kajti las bodo z "električnim robot nas bo ob dolo-i zbujal, prinašal nam Hregel nam pri mizi, predsobo. q lisice bodo nekaj poseb-Brez kadi in prh. Pri-fumb in z posebne cevi ujela mahoma mešani-nega zraka in mlač-vode, ki naa bo v pO-temeljito očistila in Megla bo izginila itt a zraka nas bo posu- bo pravi laboratorij, igle bodo ugotavljale imi vbodljaji zrelost i k zelenjave, električne bodo preizkušale sve ^uporabnost jajc, mleka, vsa kuha in peka se električno s pritiski V staromodnega tele' bodo imeli televizijo \ " jn zasebnem življenja in v zvezi z njo » bo pričarala v sobo dogodke, ki jih želimo [«na bomo prisostvovali koncertom, gleda-J»tavam, doma se bo-r»U važnih pogajanj e"c Brezžično prena-wdo seveda v naravi ¡¡®° iz hiše na vrt, se to jo vrt? Pod kupolo bomo r1^ eksotičnimi rasti i • Prijatelji pili ča, pod cvetočimi dre-P« bo tu čas morda P «kolutno prost ^in pravilno se- hniim; .__■ , . polet -------j v, nevid- * hl i>od talmj J"m',I>i» podnebje. [*mo kam popeljati Vozil bo «¡do ^ iMtor iMjganja brez-ki J'» pridobiva-*"*tno iz sončne ''J" P* > proti vaem '"v^van /. absolirtMt •Opravami. Pono-«wu .vetls kskor i'r,-'"'J<-na j«. . £ r|" ki nabi. za noč. Tu-Ir":' |H»nrKi tako • |H)treb. kita rt 'I • I« t*» j A ki nh t f '»"mo nn+M ''rsvksr ao ► . .....** prfko Jl ^ Jim vrtilns *PK»P*lerJa> sklo-' hMotne* * U KuL ay0U4. letališča proti nebu ognjen trak, ki mu bo sledilo silno sikanje. To je raketno letalo, ki se dviga 25,000 m visoko v tratosfero in je namenjeno v Avstralijo. V desetih urah prevozi tako pot is New Yorka v Melbourne — a »mer mu je določena avtomatično po radiu. Človeško življenje se bo silno zdaljšalo. Evgenetski izbor, ki ga kontrolira država, je Človeštvo rešil podedovanih in kužnih bolezni, umolbolnice in bol-nišnioe so se polagoma iz p raz n i-e, bolezni ne zdravijo več, temveč človeka pred njimi že v naprej »varujejo, človek se Uko rekoč ne stara več, zato je število otrok strogo omejeno. Kirurgija je tako silno napredova-a, da presaja človeku cele nove organe, če je treba tudi želodec n jetra. Lakote in podobnih stvari ne bo več, kajti znanost je odkrila možnosti za proiiva-anje redilnih snovi iz celuloze, ki nadomestuje žito, sladkor, ze-enjavo. Kemiki bodo tedaj izdelovali eelo že umetno meso, ki ga bodo iz živih mesnih poganjkov redili v krvavi, slani in redilni tekočini. ljajo novo sovraštvo med narodi _ Nemški notranji minister dr. Fridk je izdal smernice za pouk zgodovine, kakršen naj se vrši po vseh nemških šolah do izida novih učnih knjig, ki jih napoveduje za Veliko noč 1835. Te smernice so zanimive za vse, ker dajejo čutiti že v naprej Ideologijo v hitlerjevski šoli vzgojenega Nemca. Nemec je bil ie doslej po večini prepričan, da predstavlja na zemlji pripadnika ljudstva, ki mu je namenjena na svetu posebna vodilna vloga in je skušal to svojo vlogo poudariti na vse načine, z lepimi in tudi zelo grdimi dejanji, kar je med drugim tudi bilo krivo svetovne • vojne. V bodoče ne bo nič bolje oziroma stvar se bo še poslabšala, kakor je razvidno iz Frickovih smernic. Poglejmo si jih pobliže. Na prvem mestu, pravi Frick, bo morala šola polagati važnost na pouk predzgodovine, kajti ta se je dogajala za našo celino srednjeevropski pradomovini nemškega naroda (!) in je bila takšna, da je sposobna odpraviti tradicionalno podcenjevanje kulturne višine germanskih prednikov. (G. Frick misli morda na to, da je treba starokeltske lonce in moatiščarske kamen i te sekire pripisovati germanskim prednikom.) Od prazgodovinskih ča- sov do današnjih dni je treba nadalje upoštevati pomen 'Vase", v kateri temeljijo vsa svoj-stva posamezne osebnosti, kakor tudi ljudske celote, (fcamol-čati pa bo treba seveda vlogo, ki jo ima židovska primes čelo v tako čistem, "arijakem" pokretu, kaKršen je nemški narodno-ao-cialistični.) Bodpči nemški zgodovinar bo moral potem postaviti nacionalistično misel v o-preko z internacionalno, "ki je grozila že več nego sto let, da bo razjela nem. dušo", a ker živi danes cela tretjina vseh Nemcev izven državnih mej (všteti niso tinti, ki jih je pregnal narodno socialistični režim), bodo morali po šolah obravnavati vedno tudi usodo teh vnanjih rojakov (z drugimi besedami: uganjati v šoli revanžno politiko in vcepljati poleg sovraštva do drugih narodov tudi Idejo po oavojitvi tujih ozemelj.) Vse stopnje zgodovinskega pouka je treba prepojiti z "mislijo junaštva v njenem germanskem izrazu", in to v zvezi z "mislijo voditelja" v našem času, ki navezuje na najstarejše vzore nemške preteklosti. Obe "misli" je predavati s primerno vzhičenost-jo, ki učinkuje na srca mladine. Misel junaštva pa vodi neposred-no do "junaškega svetovnega na-ziranja, ki je nemškemu ljudstvu kot germanskemu ljudstvu bolj svojevrstno, nego kateremukoli drugemu." Poseben poudarek je polagati na "največje dejanje nemškega srednjega veka", na osvojitev vzhodnih polabskih o-zemelj. Pri tem je pokazati, da so bila ta ozemlja pred preseljevanjem narodov še preko Visle germanska ozemlja, hi to v času, ko ao bivala slovanska ljudstva Še kot revna ribiška ljudstva v Pripetskih močvirjih." Z drugimi besedami: Ljudstvo bo treba vnemati, da bo ponovjlo svoje veliko srednjeveško dejanje in si pojde osvojit še preostala ozemlja "preko Visle" - tedaj ideologija, ki je nemškemu imperializmu že neko! ikokratl polomila sobe ob navalih na slovanska "ribiška ljudstva" in mu ffh bo — če bo treba—v bodoče Še vse bolj temeljito. Pika. Da zahteva Frick končno slepo poveličevanje "narodnega prebujenja od boja ca Poruhf-je do proboja narodno-soclali-stične ideje svobode hi obnove nemške narodne skupnosti na potsdamskt* dan," se razume samo po sebi. To poveličevanje naj končno prebavijo Nemci sami. Druge narode pa bo bolj zanimal kratek pasus v Frickovih smernicah, ki pravi, da "kulturna zgodovina ne sme imeti nobene prednosti pred politično zgodovine/*. Kakšen človeški material bo prihajal po takšnih striktnih predpisih Iz nemških šol, je s tem menda dovolj jaano povedano. ZnJn Mmtet v tekstilni industriji Federalna pretakava odkrila strašne razmere v krajih, kjer delavci nkao orgaatatraat _; Washington, D. C — Zvezni delavski department je pravktr objavil rezultat preiskave delov, nlh razmer v tekstilni Industriji. Preiskava je ugotovila, da tako-zvane znojne delavnice, v katerih se delavce silno tskortftča, cveto v tej Industriji. Delavci, ki so uposleni v tovarnah za srajce v državah Indiana, Delaware, Pennsylvania, New Jersey, Maryland in Connecticut, so prejemali sramot» no nizke mezde, dokler nI bil sprejet pravilnik za to Industrijo. V veliko slučajih je tedenska mezda znašala le dva dolarja. Preiskava je tudi ugotovila, da je na tisoče delavcev v tekstilni industriji prejemalo nižje mes-de ko je znašala podpora bra» poselnim. Celo najbolje plačani delavci so prejemali manj Išot j» potrebno za dostojno šivijt» nje. Najvišja povprečna meida v tekstilnih tovarnah drlnv* New York je na primer bita f« na teden, v Pennsylvaniji In Mi-rylandu pa samo Najbolj značilna stvar, ki jo >e odkrila prelakava, Je bilo dejstvo, da so delodajalci premeščali avoje tovarne is velikih mest v podeželske kraje, Itjer je de> lavstvo neorganizirano tn kom-peticija za olufbo ostra. Po isjavi delavske tajnice Frances Perkins so bile mead* tekstilnih delavcev v podeželskih krajih «polovico nižje kot v mestih. Edino v krajih, kjer jf bilo delavstvo organizirano, se bile delovne razmere nekoliko boljše, dasi je tudi tukaj pre-vladoval priganjaškl sistem. P E RHIN SO V A POKUKALA CAR8TV0 JEKLA (Nadaljevanja s L atranl.) V poštnem uradu jih ni nikdo motil. Z levičarsko skupino ia konferirala eno uro. Isvedela je marsikaj, kar v mestni dvorani ni mogla. Delavci so ji pojasnili špionski sistem kompanije, inai-stiranje družbe, da se morajo pridružiti kompanijski uniji in marsikaj drugega v zvesi z vsak danjim življenjem. Med drugim Je izvedela tudi. da delavci dol. gujejo kompaniji večje vaote, katere so prejeli kot podporo. To podporo bodo morali odslužiti. Glede delovnlka je Perkinsova isvedela, da jeklarski delavci zahtevajo 80-urnik n« teden, 90 tur garantirane plače, brecposelnost-no podporo, pravico do organizacije In minimalno plačo 06 centov na uro. Za 40-urnik Je bil le zastopnik kompanijske unije. tfll JHiolf rnr-M I» bnU A«, CkMM*. p. 1* KMkiNll MM glavni ODBOR s. n. p. j. VHUftm ODA*» ▼INCENT CAIN K AR. pradsadnlk... .UST i. Lawadala Ave* Okisaga, ni PIKO A. VIDE», gl. tajaik........ JÜ» S. LswaSak Ava* Chisago, UL lawkkncs üralutülbk, iaj.li«>l.iki4.m? 8. Lawixfcls Ava.. Chicago, iii. john voowch. gl. hUgajnfc...,„.*m7 s. Uwmialo Ava. Chicago. iii fiup OODINA, npmvltoU glasfla... .kit s Uwndalo Ava., CMosgo. iii john MOLK, uradnik tflaiUa......Mit «. Lswadsla Avo., Okisago, iii ODtORNIKIi PRANK 80KRAK. arvl podprcdaodnlk.......m I. 14th St, JOHN J. LOK AR J1U drugi podpradaodnlk. .UM K. lTOth 8t.. 008PCDAR8KI OD8KK: MATH HBTR0V1CH, prodoodnlk...........IM E. UOth 8t., Clovoland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............MI 8sgscs Ava.. Brooklyn. N.Y. JOHN OUf...................Hl •• Prsspsat Ava* Clarendon Hills, IU. I POROTNI OD8KK: JOHN G0RS1K, grsasodnlc........ .....414 W. IlL ANTON äULAR................................«mP1* •»» Alisa, »WW« JOHN TRCELJ. •»...♦«••.»•♦• k« *........."IT, 8Wajans, ra. prank ........................................So* VI. HJMMII frank barbich.......................VM E. iTtth 8t.. Cltvsland, o. NAD80RN1 ODUKi FRANK ..................................WJJ W^J «U^¡JJ®- »jr Clovoland, O. Olsfsls nd i O o ¡itiHL olHh al aal soMMalo aa l«Sa OartM. ml I Sa sm Sllki grtiMiimï MftUrtU niuwg« NesnAkl faAiatl «nrtll bl mints ten Ii f» tvftt ▼ taj poti M» «M vrnftnlk! mar je rekel Priser s Knbe. kjer m lokalne vaUjs In ësisn. MTarljt — Dne II. julija je berMnaka "VAsilehe 3tsiUngM C I nesla kratko vest # smvti Jo-nessa Stellinga, soclnMstične-ga državnega poslanca In bivšega ministra ter peemierja države Mecklenburf - «ch werina, Dneva in vsroka njetovs smrUtii ta vest omenjal*. Stelling je Ml mšm ismed vo-dlhsik socialnih demokrata*, fo revoluciji 1019 je bil vladni minister do 1920, od lVtl do 1V04 je bil premier prej omenjene držAvloe in nate čkm mm/km parlamenta do mm#0sU eo8i8M siiftns stranke. Bil je tudi vodi telj republikanske obran^ne or-ganiencije Relchsbannerja. | 84slllng je najnoeejša iHm podivjanih nemških fašistov. Doletela §a je «soda kot stotine hi tisoče sociaHlto? In komunistov. Bfl je na domu ugrabljen, odveden neznankam In po več dneh Isksnjs so naill njegovo truplo v odvodnem kanala fellau Berlina fn zavito v vrečo. Morite! — fašisti — so mu obrll! glavo, da onemogočijo identiteto, v Čemer pa niso uepeH. Po fašističnem puču — zadnje nemške volitve niso bfte 8lč *------- lut I ««i Uilr« »i iiiiA _ drugega not legaliziran puc aa je Stelling s vel drugimi so-eiallaHtftlnti In vnljsklml voditelji naselil v Kopenlcku bHcu HerNna. kjer je zrasla snel-a Matična kolonija. iTb kolonijo je hitre sasledi-la MHlorjeva privatna policija Navali na domevo "sovražnikov nerednega soeloHsma" se WH vodno bolj pogosti. In lao so fa-šisti koneom fimlja udrll v stanovanje unljskoga voditelja Antena Scbmausa, jik je njepev sin sprejel s kroglami Hi ubil ve« "iturmarjev". Kaj os je s mladim Kchmou som sgodilo, nI treba «gibati. Po iiprabijsaju njsgovega Jrup-U še niso nsAli OčoU so obosill na vrtu, maU pa je po nekAJ dneh aiušenjs in od Ulostl u-mrla. Zgodovina Rchmauaovte družine je bila e tem končana. Po tem dogodku so taAUti 8-drli v sUnovsaj« MUUlnga In m odvedli naiainšbMI mgm t policija se ga dalj časa laka)! Si končno našli ajegovo truplo v vodi odvod n«* ga kanala. Zašiku je bila v vrečo falisUteo obla-«ti sa nekaj časa tajile njegovo ii* ntiteto, todS breg «¿psiis kor ■ ii*------- ao v šepu umorjenega našli njegovo iskaanioo. ■Končno ao dovolile pogreb in prisilile družino, da je pogrebne abrade opravil aeki fašistični duhovnik protestantske cerkve. In takaj Je priAo do Incidenta, ki ima malo primere, še sploh JuJ> Pri mrtvalkem odru Je ta MKristusov namestnik" issvsl vas navsoČs — okrog 800 prlja- Kj umorjenega voditelja. Du-vnlkovs "poslovilne*1 besede se biki "Po taj poti bodo korakali vsi sovražniki narodnega soalallamat* Besede so veljale navzočim. Komaj je "božji namestnik" Izpljunil to faAistično "molitev", so se pridali oglašati agonični vzkliki. "Stalling, mi te osve-stlrno!" je krlknil neki mladc-nid. Tem besedam so sledili klici po svobodi — "Freiheit, Frei-beitr Pesti so se pričeli dvi- 5iti, pesti odpors proti hltler-vskem barbarizmu. Fašisti ra bili toliko prestrašeni nad tem pretečim prlso-rom, da so saprli in ssklenill vrata pogranikove grobnloe. Prišlo pa je povelje, da m pogrsb-cev ns sme motiti, ker bi to bi-18 lahko Iskra, ki bi ssnstila na-raščajoči odpor proti Hitlerju, vsaj pa bl Incident prišel v Jav-nost In v tujesomsko časopisje. 8icdnj«a Hitler nI mogel preprečiti, ker o tem grozodejstvu poročata "I^ondon Times" In "Daily Herald", kakor tudi Šaeoptsje v drugih drtaveh. Informacije o umoru Atoli In ga so prišle Is Ifemčlje pod ssmljo. Kaatrablarji kršijo določbe od- Oal. — Držav. nI da lovski komisiji jo bila predložena pritožba, da kentrektorji, ki graje federal ns prajekto, kršijo določb« odškodntnekoge » kona In plačujejo delavcem nižjo meedo kot določa lestvico. Hodaj ao dolavsks organizacije podvsele akcijo sa revisijo federal noga zakona, ker naj bl preprečile oddajanje gradbenih pogodb kontraktorjtm, ki nočejo prevzeti odgovornosti za od-Ikodnlnska plačlls. Zadeva Je bl-la predložena generalnemu državnemu pravdnfku saeno s prošnjo, naj poda svoje mnenje o le-gslnostl stališča kontraktorjev. Mrjeoabaaka in$h Chicago. — Po odloku sodišča je «prta Keepnr-Amerloen Slots banka nasnanila 2. t. m., da do 1. septembre vkdtni-18 cfcletbov dividend« V __ ___ y biki ispiads sik 10^. Vložnikov jo okrog 18,-000. Lastniki eboAaje banko re-orgonisireti In odpreti, oko pridobe Vlgšniko. As i>u»ta 80 odstotkov svojih vlog smrsnjenlh v tavedu. it i 9 A. L * EKOBKEXl Tone Seliikar: NASEDLI BROD Roman 9 treh delih Bilo mu je žal, da ji je izročil pismo in da ne je tako nerodno vedel. Saj je niti prav posedal ni. Držal se je kakor grešnik, ki ae boji vsake beaede, da ga ne bi razkrinkala. Ko jo čutil poleg aebe z otrokom, ki ga je vodil za roko, je trenutno pogledal nazaj, v hip, ko je držala anonimno pismo v roki. -1 fte dane* doženem, kaj je na stvari, je sklepal. Moja žena je! Za vsa nje pota in rni- h 1 i moram vedeti. Med pogovorom z oatalimi pa je vea čas ugibal: J _ — Ce me je pr*Varila, ae imenitno pretvarja. Dolgo pa le ne bo mogla vzdržati takšnega dvojnega življenja. Ce pa je nedolžna . . . ? Sam. revež, pa ni vedel, da je bila zanj njena zatajitev povsem zadoatna, zanj je bila tiau hip nedolžna, ko je rekla "ne". Tale njegov povratek k anonimnemu pismu je bil le »mik pred lastno veatjo, ki mu je hipoma poatala ovira, da »e ni mogel Ani približati tako kakor ai je želel. To piamo mu je postalo orožje, s katerim je hotel zatreti vest in vse v wbi, kar ga je odtujevalo ženi, orožje, s katerim jo je hotel prisiliti, da se mu ona aama približa, ko se ji aam, pod težo lastne krivde, ni upal. Postal je plah pred to ženako. Po mesecih odsotnosti si jo je moral znova pridobiti in osvojiti. To ni ženska i z javne hiše, ki si jo lahko mu-tec in hromeč kupita, to ni ženska iz etape, kjer je v komiau in konzervah vsa moč zapeljevanja. — Doma smo! ja dejal Jošt. Glej očeta, na pragu stoji! * t , . Hiša ob cesti, ki so ji bila okna zadelana s cvetočimi vodenkami, je bila vsa osvetljena od solnca. Stari Jošt je stal na pragu in ai senčil oči, ko je videl tujca v uniformi. — Oče, Justin! Poglejte ga! Stari Jolt ga je ta hip spoznal. Iskreno mu je stisnil roko in ga pozdravljal. V obraz ae je bil postaral, nekoliko upognil se je, lasje so mu posiveli. — Torej ti si? Vražji fant, kar naravnost iz vojne prihaja! Pa medalje — ¿e nič? - Izza vogla je prišla Joštova mati. Majhna, koičena žena, na pogled starejša od očeta. Njene oči z rdečimi, malce vnetimi vekami, so dobrohotno sijale po ljudeh, ki so se »brali pred vrati- Nerodno ji je bilo v tolikšni druščini. Vprašujoče se je ozrla v sina. — Sedaj ga imamo, mama, našega Justina! — Ti si, Justin, mojega sina prijatelj? je vprašala. Njen pogled je obviael na njegovih rokah in za trenutek splul k sinu. Tam je bil desni rokav prazen in nazaj podvihnjen. — Pojdimo v hišo, ljudje božji! je dejala. — Res je zaklical stari Jošt. Pripravi, mama, tačas pa bom stopil v klet. Ko je prinesel vina in ga postavil na mizo, je sedel k Justinu in ae razgovoril. — Dobro ae še spominjam dneva, ko smo jemali alovo na "Pošti". Vidiš, koliko se je v tem čaau spremenilo. Ce grem kar po vrsti: Oženil si se, otroka imaš, vojna — z našim pa . . . Potemnelo mu je oko, ko se je dotaknil sinove nesreče, vendar se je premagal in dejal nagajivo, obrnjen k Marti. — Da, in to je njegova nevesta. Mar ni pre-brhka za našega fanta? Marta se je nasmehnila, se naslonila na Jo-šta in vsa srečna odgovorila: — Nevesta? Dajte oče, še enkrat povejte to! -t Vidiš ju, je dejal starec, pa naj še kaj rečem- In je že dvignil kozarec in vstal. _Prav! Odkrito povem, da mi sprva ni šlo v misel vse tole, kar se je naredilo med njima Kako bo ženska, sem si mislil, ki ni vajena grunta, žena mojemu sinu, ki bo do smrti obdeloval zemljo? Vidiš, Justin, tačas, ko smo bili sami in je bila Marta pri nas, sem jo spregledal, vzljubili smo jo, naša ja postala! Kajti imeli smo učiteljice, pa ti povem, niso mi bile všeč. Preveč so bile načičkane, s kmetom niso znale govoriti, no, niso mogle priti- do nas. Marta pa . . . — Oče, ga je prekinila Marta, kaj ne vidite, kako zardevam od same hvale? — Saj res, se je nasmejal oče. Vidiš, zna me obrniti, kakor se ji zljubi. In tako bo zdaj naša in obrnimo te čaše zanjo in zate, ki si prišel med nas za to mizo! Ana je sedela poleg Justina. Raztresena in izmučena, ae je premagovala vselh izkušnjav, ki so jo mučile. Spila je kozarec vina s slastjo, semtertja je v zrcalu, ki je visel na steni nagnjen naprej, videla njegov obraz, ki je bil zdaj ves tak, kakor včasi doma, če je bil vesel. — Nič ne ve. Veruje vame! si je dejala, ko ga je gledala. Nikdar se ni znal zatajevati. Toda pomislila Je na ttoč, ko bdfctd* skm* ▼ 1 sobi. Cisto sama kakor takrat v njeni aobi pred prazniki. Čutila je njegovo stegno ob aebi. Justin je pil. Pripravili so zanju sobico v podstrešju. Po večerji je nesla Ana Bogdana spat. Prižgala je svečo. Ko je plamenček v vetru, ki je skozi priprto okno zapihal v sobo, zaplesal in se je njena senca zavijugala po zidu, se je Bogdan plašno skril pod odejo in zaklical: — Mama, bav, bav! Sedla je k njemu in ga skušala uspavati. Toda zaželel si je avta. Položil si ga je k sebi na blazino in jo vprašal: — Kje je očka? — Spodaj. Kimalu bo prišel. Otrok je razmišljal, potem pa sedel na posteljo in prosil: — Pokliči ga! — Oh, Bogo, kako si nadležen! Saj -bo prf-šel! — Poljubčka mu nisem dal za lahko noč. Ana se otožna sme&lja in gleda v daljo. Fant je pričel ihtetl. Trmasto se je oklepal svoje želje. Ana je stopila v podstrešje in čez stopnice poklicala Justina. Ko je zagledal Justin otroka v postelji in ženo ob oknu, je šinil vanj žarek iskrene ¿reče-Že «e je hotel sprostiti ter jo dvigniti, pa mu je strah spodnesel korak, da je krenil k otroku in sedel na roti postelje. — Očka, povestico o konjičkih in Kozakih, ga je prosil Bogo. Pripovedoval mu je. Dete je med povestjo zaspalo. Tedaj je Justin dvignil glavo in se ozrl po Ani. Sedela je na drugi postelji v poltemi in gledala v moža, ki je pripovedoval. V srcu ji je ždela ena sama misel, ki se ni mogla premakniti z mesta. Tam je njen mož — ona pa nosi plod ljubezni tujega moža v sebi. (Dalje prihodnji«.) dan skopi je v mleku in nato t-izlika. Ce bi prišel nekega dne brez te brade v atelje, bi Izgubil svojo službo za večno. Mister Nichols ima v Holly-vvoodu isto tako dobro službo pri filmu, ker je nedosegljiv posnemovalec najrazličnejših šumov in zvokov. Od mljavkanja mačk do ropotanja tovornih avtov in peketanja strojnic zna mož posnemati vse. Mister Nelson Rog je imel spet takšen smeh, da se mu ni mogel nihče upirati. Gledališki ravnatelji, ki niso zaupali kak šni novo uprizorjeni komediji, so ga zato radi najemali, da ae je zasmejal od časa do časa med predstavo na ves glas. Vse občinstvo je moralo, hočeš nočeš, za njim in tako je rešil marsikatero novo delo poraza. Pred nedavnim je Roy umrl kot imo-vit rentnik. Najčudovitejši poklic na svetu je imel menda mister Theodore Robert iz New Yorka. Pred letom dni ga je angažirala univerzitetna klinika v Chicagu samo zato, ker je imel med mnogimi konkurenti najtrdo-vratnejše bolečine v glavi ter je bil najpripravnejši "poskusni kunec" za raziskovanje migrene. Mož pa je, žal, pol leta pozneje ozdravel od avojaga glavobola in je izgubil s tem dobri zaslužek. Navzlic vsem tem primeram pa imajo najbolj prav menda tisti ljudje, ki pravijo, da so najuspešnejši organi v boju za obstanek — trdi komolci. M1 ŽEJEN SEM!" Psriz-NswYork:v6srsh . t Prof. Piccard o bodočem razvoju letalstva Profesor Piccard, slavni letalec v stratoafero, se mudi, kakor znano, v Zedinjenih državah, kjer vodi priprave za nov polet v stratosfero, ki ga nameravata opraviti Ae ta mesec ameriški častnik Settle in njegov brst Jean Piccard. Ni čudno, da ao ga novinarji neprestano oblegali za izjave, kako ai predstavlja bodoči razvoj letalstva. Profesor Piccard jim je odgovoril, da bo že v nekoliko letih mogoče pre letet i Ocean od New Vorka do Pariza v šestih urah. letala bodo vozila U*daj v višini 11),000 do 2ft,000 t brzino 1000 km na uro. Polet iz New Yorka v Chicago bo trajal komaj 1 uro, preko ameriške celine od vzhoda proti za padu pa 3 ure. Najvažnejše pa je to, da bo voš-nja v takšnih višinah abaolutno varna Tam ni ne megle ne vetra. ne deftja m* snega, odpadejo torej vremenske neprillke, ki ao danes krive tolikšnim neare čam. Slavni učenjak je sploh mne-nja, da je ključ do vsega stratosfera Zato je nujno potrebno, da jo preiščemo do dna. Poznanje njenih koamičnih žarkov nam bo odkrilo nove vire energij, ki bodo odločilne je vplivale na civilizacijo nago svoječaano odkritje elektrike, radia Itd. Da- nes ni več nobeno vprašanje, kako priti v to Čudežno ozračno plast, kajti to je možno in tehnika je zgradila 2e primerne aparate. Vse je aamo vprašanje časa. Možno je, da se bo redni promet po stratoaferi otvoril že v enem letu, najdlje pa v desetih letih. Gre samo sa rešitev problema, kako oskrbovati pilota in potnike s pravim srakom. Cim se bo dokončno rešil ta problem, ae bo letanje po stratosferi hitro razvilo, kajti v teh višinah ao mu prilike ugodne le zaradi minimalnega tračnega odpora, ki omogoča ailovite brzine. Profeaor Piccard pravi, da ata njegova poleta prepričala celo bojasljivoe, da se je mogoče iz teh višin vrniti zdrav na zemljo. Po drugi strani pa se lepota takšnih poletov ne da popi aati. Sončni vshod nad Alpami is atratoafeme višine je ve-ličaaten pogled in mnogovrstnosti takšnih pogledov al sploh ne more predstavljati, kdor še ni mel prilike sanja. Kar se tiča poleta 1 novim balonom, ki aa bo dvignil v Chicagu, ja bil najsanlmlvajši njegov problem gondola. Tudi ta bo pobarvana pol belo pol črno. kako druga gondola prof. Piccar-da. a to zavoljo laanačenja temperaturnih raallk. Gornja polovica bo bela, spodnja črna. da I »odo letalcema noga na toplem, glavi pa na hladnem. Notranjost bo bela, da bo v gondoli svetlejše, kajti luč bo prihajala 1* skoti nekoliko majhnih oken. | Profeeor Piccard pravi, da je s Pijača sama še ne pomaga Ko nastopi vroče poletje, ae izvrši v človeškem organizmu temeljita sprememba. Telo za hteva velike množine tekočin. To napoti marsikoga, da pije kakor brez uma. Ljudje, ki jih dru gače imamo za čisto zmerne, ponavljajo venomer: "Žeja me brez meje." In ti žejniki delajo navadno čisto nasprotno od te ga, kar bi smeli. Zaporedoma natakajo čaše in gasijo žejo s te kočino meneč, da bodo s tem gasili veliko žejo. Le redki pomisli, da pitje samo ob aebi lah ko bolj škoduje nego koristi organizmu. Navadno se človek, če se močno napije, kmalu potem Še bolj užeja. Odkod pa prihaja žeja? Človeško telo predstavlja svojevrsten mehanizem, katerega vzdržuje v obratu zgorevanje snovi. Kadar kri posrka nakopičene zaloge hrane, se pojav občutek lakote in žeje. Takrat se nam tudi osušijo usta in to je tisto, kar nas opozarja na pitje S tekočinami si žejo ugasimo seveda ne vselej enako in za dolgo časa. Niso namreč vse pijače takšne, da lahko ugasl jo žejo. Mnoge med njimi jo nasprotno pomnožujejo in tako nastane pitje brez konca in kraja, ki lahko poatane zdravju skrajno škodljivo. Naše telo sestoji približno 60 odstotkov iz vode. Nepretego-ma odtegujejo razni organi krvi in tkivu za življenje potrebno tekočino, ki aa mora zatega Menda ni telesnega uda, ki bi I delj obnoviti. Dnevna potreba gla človek v potrebi ne uporab- vode znaša pri človeku okroglo Ijal kot sredstvo za zaslužek in dva in pol litra. Polovico te po- vsemi pripravami za ta polet zelo zadovoljen in da prav nič ne dvomi v njegov uspeh.. Čudni poklici Kako al alaftijo ljudje denar 1 neumnostjo soljudi življenje. Roke in noge so v tem osiru že preveč vsakdanje, moigan-j skega dela ne cenijo preveč niti v naših čaaih. Bolje zaslužijo ljudje, na primer tUtl, ki igra na| harmoniko in slika s prati svojih nog, ali kakor tisti, Id ao na-1 ata vi jeni v veletrgovinah vina, čaja, kave In drugih pijač kot "preizkuševalci okusa". Ameriška revijaka zvesdnica Cikaška razstava: Japonska točajka čaja. mi* rusj do, v japonskem paviljonu ** ike žeje alkoholne pijače, tem- njave. bolj nevarne, ker se takšno pit-. e lahko raztegne v neizmer-nost. Zmernosti v jedi in pijači bi «e jčlovek lahko učil od brefc-umne živali. 2ival nikoli ne je n ne pije preko potrebe. V tem pogftedu je naravnost zgUedna, d očim ravna človek čisto obratno. V Hudi vročini ne bi smeli vživati nobene draži j Ive hrane, ki zahteva še več tekočine. Toda ponavadi delamo baš nasprotno. Tako še bolj povečujemo nezmernoet v pijači z jedilo, kar se prej ali slej maščuje nad na mi. V tej letni dobi je priporočati namestu obilnih pijač vživanje sadja, salate in zele S tem se nai 01 najbolj osveži in ^ zdravju, kakor si g* vi za dolgo življenje. Svetlolascev je dvifc Uradna statistika v j dognala, da se zdaj nsi deželi dvakrat več b kakor pred desetimi let Jiiki so začeli iskati ri mu pojavu in so prišli Jjučka, da je to post« derne prehrane, ki di nost sadju in povrtnii las je zdaj zopet pepel tla, ki je bila že skoro ma izginila in so zdm .v dvomu, če se bo še novila. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča i Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnioe, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hf slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA (U S. N. P. J- DA TISKOVINE NAROC« V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajs vodstvo tiaksiM Gene smerne, unljsko delo prvo vnie Pišite po infonaacijo aa naslov: S.N.P.J. PRINTEI 2657-69 So. Lawndsls Avesos Telefea Rockwell 4H4 ChksfO, HL Tam ae dobe as fteljo «odi vse Mteei t»l H trebe krijemo že a hrano, ki sestoji približno do polovice tuc Lz vode. Ostal bi torej približ no ie liter tekočine, katero moramo savžiti več ali manj v Čisti obliki. Zdaj nastane vprašanje, ka-tene tekočine lahko smatramo za takšne, da nam ugase žejo? Izvedenci priporočajo v prvi vrsti hladen čaj. Tudi oslajena in ohlajena mlečna kava učinkuje povoljno. Med citronadami ao NAROÖtTE SI DNEVNIKUST PROTEI Pe eklepu lt. redne konvendje ae Uhke narejl •» 2 «tefe eden. dva, tri, »Url ali pet flanev is ew dn,t^ k Presveta stane sa vse enake, aa ¿laae sli nine. Ker pa ¿lani «e plaiaje pri aseewente $lJt «s i tej« k nareialni. Torej seda) nI vsieks. rrfi. d» i* " JJ 8. N. P. J. Ust ProereU Je rele Isetnlne bJ* ^ Me, ki bi rad Mul liet vsak den. Cena list« Pre>veu Ze Ckw* i**1' * Margaret Lee si sluti denar do- najboljše tiste, ki jih pripravi-besedno t ustnicami: njena nar mo iz svežih citron, če pa jim loga. obstoji v tem, da hodi med prilijemo še malo naravnega parketnimi vrataml In poljubi malinovca, telo izboljšamo njih -ak«.Ka stotega moškega obleko-¡okus in tudi učinek, valca na čelo z največjo previdnostjo bi pa Pred vojno je laalutlla v Lon-1 "»orali uživati vse ledne pijače, donu neka Behrendtova 15 fun- !T* namreč učinkujejo aamo v tov šterlingov aamo a tem. da je Prvem trenutku hladilno, potem preizkušala duh parfemov. ki so i*aovejo baš nasproten učinek, bili namenjena sa angleško kra- Mladina v tem pogledu največ Ijico. Noe te preltkuševalka je Menda ni treba doka- bil izredno razvit aa takšne atva- »ovati, da ae telo pri hitrem H. j , ohlajen ju lahko poškoduje. Ta- Filmaki igralec Avgust Toi- ko »««tanejo večinoma črevesni lalre ima dober angaima v Hol- in telodčni katarji, ratne ohro-!ywoodu aamo sato, kar ima ču- mitv* in «lične pokvare. Nadvse dovito belo brado, ki si jo vsak Vodljive pa so pri občutku ve- Za ZdraS. driave la Kanade HM 1 tednik in............... 4.tt t tednika in............... «•• S tednike in............... * «• 4 tednike In............... 1-* B tednikov In...............nii Iipelnlte spodnji kapen. prileilte Order v pleme in el naroČite Preevet* Pejaaalle:—Vselej ali «e eo preseli proi morel tisti ¿lan ia dotttne Prosveto, to takoj nasnaniti Prileten« petiljsm neretnlne 1) Ime. Näslet Vstavite tednik la «a priptflte k dni line: 1 tednik is. 1 tednike is......... 3 tednike Is......... 4 tedeike le......... 6 tedelket Is........ reeted-sffr jcl dn#" CL Mev .Drl«»«