VESTMK
HHMtmMH
Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Kiagenturt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVti	CELOVEC, PETEK, 22. OKTOBER 1982	ŠTEV. 42 (2093)
—mmnnmmnnnnnnHHmn)	[lamtmnHniTHnriTnmT!!Tri^niiTmmiT"T!TrTmTinTiir'"TiTnnn<rnniTT!i mm t^nmiMU <
Misii ob državnem prazniku
„Nič enotnosti med brati!"
„Mit enotno:!i med brati" je na:)ov dvodnevnega simpozija, ki se danes začenja na ceicvški univerzi in ki bo obravnava) razmerje večina — manjšina na Koroškem. „Mič enotnosti" tudi ni bi)o v koroški javnosti pri ocenjevanju istoimenskega zbornika, ki ga je izdaia ista „De)ovna skupina o narodnostni skupini", ki pripravtja tudi simpozij. M!adi znanstveni sodetavci cetovške univerze se kritično bavijo z obstoječim razmerjem med večino in manjšino na Koroškem. Že v svojem zborniku so s staiišča modernih družbenih ved osvet)i)i nekaj ..navadnih" koroških fenomenov, in seveda — kot vse kar ie novo — ni bito povsod pozitivno sprejeto, nekateri voditni koroški po)itiki jim skušajo ce)o odrekati znanstvenost.
Mastov simpozija in nastovi referatov (g)ej tudi str. 4) ter razstava na univerzi izpovedujejo, da se na Koroškem ne morejo vsi strinjati z gestom „Ein einig Votk von Brudern", ki je !etos ob koroškem dežetnem prazniku odmevato iz ..nemških" gr) po deieti. V tem smistu je zanimiva tudi razstava stik in dokumentov, ki je do sobote popotdne še odprta v prostorih avte univerze. Na enem mestu so tu zbrani deti razstav krajevnih stovenskih organizacij, ki prikazujejo razvoj Posojitnice v Bistrici na Zitji, zgodovino bitčovske Bitke, izse-tejvanje v Kotmari vasi, obdobje druge svetovne vojne, zbrani pa so tudi dokumenti in stike, ki prikazujejo, da imamo tudi mi Stovenci na Koroškem svojo zgodovino, kako se borimo za svojo identiteto in kako detujejo razne proti-majnšinske site proti našemu obstoju.
Farsa ostane farsa
V prihodnjih dneh se bodo spet Ustile najrazličnejše prireditve, posvečene državnemu prazniku Avstrije dne 26. oktobra. Najbolj množeni pri tem bodo tudi letos pohodi in teki v naravo, ki s pomenom jn z vsebino državnega praznika pravzaprav res nimajo dosti ^aj opraviti; o pomenu tega praznika in njegovi politični vsebini bo ^ najboljšem primeru govora le na redkih uradnih slovesnostih. Prav tako redke ter bolj ali manj neuradne so v tem okviru tudi spominske svečanosti, na katerih čast Uradne politike rešujejo vsaj bivši protifašistični borci in žrtve nacističnega nasilja, ko opozarjajo na dejstvo, da je današnja neodvisna m demokratična Avstrija sad boja 'n žrtev tistih, ki so ostali zvesti Avstriji tudi v času, ko je ta zvestoba pomenila preganjanje in smrt.
Tega dejstva se ob državnem Prazniku vse premalo zavedamo, hia celovškem pokopališču na pri-
mer pri spomeniku „žrtvam za svobodo Avstrije" ob državnem prazniku še nikdar ni spregovoril deželni glavar, ki pa je za vsakoletni 10. oktober redni govornik pri drugem spomeniku (čemur se niti ni čuditi, če se spomnimo njegove najnovejše izjave o ..partizanskih spomenikih ali njegovega izpada ob 40-letnici preganjanja koroških Slovencev). Ravno zaradi tega, ker na vodilnih mestih omalovažujejo boj in žrtve za osvoboditev, pa je državni praznik brez prave vsebine in zlasti mladini ne more posredovati tistih vrednot, ki bi ji pomagale graditi zavest, zakaj in kako se naj priznava k svoji državi.
Svojstven prispevek k obhajanju državnega praznika Avstrije dopri-našamo koroški Slovenci, ko ga praznujemo v duhu dobrega sosedstva med obema narodoma v deželi. Tovrstne prireditve so brez dvoma dobro zamišljene in vsaj delno tudi uspešno izpeljane. Kljub
temu ali prav zaradi tega pa bi bilo zgrešeno, če ne celo škodljivo, če bi se pri tem slepili z utvaro, da je s takimi manifestacijami tudi že izpolnjen prvenstveni pogoj za resnično sožitje, namreč dejanska enakopravnost našega človeka in njegovega jezika. Naj so skupne dvojezične prireditve še tako dobre in tudi potrebne - sprave, miru in sožitja, katerim naj bi služile, je navadno konec v trenutku, čim soseda opozorimo na nerešena vprašanja in mu skušamo dopovedati, da nas ne more zadovoljiti morebitna enakopravnost obeh jezikov na priložnostnih skupnih nastopih, marveč da nam je potrebna enakopravnost našega jezika tudi v šoli in otroškem vrtcu, na občinskem uradu, pri pošti in železnici, pred sodiščem in sploh v javnem življenju.
In vendar smo koroški Slovenci - kljub neštetim razočaranjem in udarcem, ki smo jih doživeli v svoji zgodovini in jih doživljamo še danes — nepoboljšljivi optimisti. Kot lojalni državljani Avstrije se zavestno vključujemo v obhajanje njenega praznika in temu praznovanju dajemo celo še poseben, vsebinsko bogat pečat. Z^to seveda upravičeno pričakujemo, da bo tudi država lojalna do nas, da nam bo dala, kar nam gre po njenih lastnih zakonih in predvsem po mednarodnopravnih določilih: resnično in vsestransko enakopravnost in s tem pogoje za naš nadaljnji obstoj ter razvoj. Pri tem vendar poudarjamo, da takih pogojev ni mogoče ustvarjati s politiko nacionalističnega ščuvanja, kot jo prav v teh dneh stopnjujejo nemški nacionalisti s svojimi zahtevami po rasistični segregaciji, temveč edinole po poti skupne vzgoje v duhu sprave, sožitja in medsebojnega razumevanja.
Ker je v svoji knjigi „Druga republika v dokumentih in slikah" (o njej smo v našem listu že obširno poročali — op. ured.) posebno preštevanje manjšine leta 1976 imenoval s pravim imenom, namreč „farsa", si je avtor Manfred Jochum nakopal nemilost koroškega deželnega glavarja. Vendar pa tudi razburjenje in protesti koroških vodilnih politikov resnice ne morejo zadušiti: preštevanje leta 1976 je bilo in bo ostalo v zgodovini klasičen primer zlorabe oblasti za brezobzirno uveljavljanje moči vladajočega nad obvladanim — v takih pogojih pa je preštevanje res sa-mofarsa.
Toda bolj kot besede dokazujejo to številke same. Kako naj drugače
kot farsa imenujemo štetje, pri katerem s ona Dunaju našteli 806 Slovencev več kot na Koroškem: na Dunaju 4.747, na Koroškem 3.941 in na južnem Koroškem sploh samo 2.535.
Torej gre Wagnerjev protest res v prazno in bi bilo zanimivo zvedeti leto, koga in kaj je mislil s tistimi 300.000 deželani, ki so menda prav pri štetju 1976 pokazali v doslej nepoznanem obsegu zanimanje za manjšinsko problematiko. Ali je sad tega izrednega zanimanja morda sedmoju-lijska zakonodaja, ki se vedno bolj izkazuje kot instrument diskriminiranja manjšine in zoževanja njenih pravic?
Počastimo padle borce proti fašizmu!
Tudi tetos bodo zastopniki ^veze koroških partizanov in ^Ugih organizacij za biiinji ^an mrtvih potožiti vence na partizanska grobišča širom iažne Koroške.
OSREDNJA SPOMiNSKA SLOVESNOST
ho ietos v petek 29. oktobra 16. uri na pokopaiišču v "orovijah.
Počastimo spomin naših pad-junakov, ki so darovati živ-lanje za svobodo v borbi proti ta&izmu!
Zveza koroških partizanov
PREBERITE
Strogi ukrepi v Jugoslaviji
stran 2
Pogovor o delu SPZ v prihodnjem obdobju
stran3
Srečanje dvojezičnih učiteljev
stran3
Okrogla miza"
s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev
stran 6
Nagrada za ugankarje
stran 8
Nihče ne brani Avstriji
da bi uresničila manjšinske pravice
Delegacija avstrijskega parlamenta pod vodstvom tretjega predsednika Rudolfa Thalhammerja je bila prejšnji teden na povabilo skupščine SFRJ na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer so potekali pogovori z vodilnimi predstavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. Pri tem so obravnavali aktualna mednarodna vprašanja, v ospredju pa so bili dvostranski odnosi med državama, ki se kažejo v visoki ravni sodelovanja.
V okviru teh pogovorov so obravnavali tudi manjšinsko problematiko ter — kakor je razvidno iz tozadevnih poročil — soglasno ugotovili, da „slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji nedvomno prispevata k izboljšanju odnosov med državama, zato ne moreta biti vir nesoglasij in sporov, temveč prvina razumevanja, sodelovanja in stabilnosti — seveda le tedaj, če bodo spoštovani in upoštevan: njun obstoj, njune pravice in njun nacionalni razvoj."
Ravno v tem oziru je vodja avstrijske delegacije Thalhammer še posebej naglasil, da je treba izboljšati položaj in zagotoviti pravice slovenski in hrvaški manjšini. Izrecno je poudaril tozadevno pripravljenost Avstrije, pri čemer je izrazil mnenje, da „so najbolj smotrne tiste izboljšave, ki jih gradijo ob skupnih prizadevanjih in na podlagi morda majhnih, vendar realnih korakov".
Ob toliko poudarjeni dobri volji in pripravljenosti avstrijskih politikov se je res treba vprašati, kdo potem Avstriji brani, da bi dejansko uresničila pravice in enakopravnost obeh manjšin, da bi končno izpolnila svoje
tozadevne mednarodnopravne obveznosti? Odgovor na to vprašanje bomo gotovo lažje našli, če vemo, kako so pogovori o manjšinski problematiki potekali med obiskom avstrijskih parlamentarcev v Sloveniji. Ob tej priložnosti je predsednik skupščinskega odbora za mednarodno sodelovanje Rudi Čačinovič izrekel prepričanje, da bi bilo prav, če bi se Avstrija v duhu državne pogodbe in splošnega razvoja sodelovanja ter v skladu z občimi trendi v Evropi lotila reševanja manjšinskega vprašanja. Vodja avstrijske delegacije Thalhammer je v odgovor prikazal kot rešitev sedmojulijsko zakonodajo, o kateri je trdil, da je bila v veliki -meri sprejeta s sodelovanjem manjšine; predstavnik svobodnjaške stranke Friedrich Peter pa je še dodal „prošnjo", naj bi jugoslovanska stran — glede na dejstvo, da manjšina sedmojulijsko zakonodajo zavrača — vplivala na manjšino, da bi le-ta vstopila v sosvete(!).
Upamo, da so slovenski sobesedniki primerno zavrnili takšno posiljevanje s sosveti in dali ustrezen odgovor tudi na lažno trditev o sodelovanju manjšine pri sed-mojulijski zakonodaji, ki je v resnici bila sprejeta brez njenega sodelovanja in ji potem oktroirana kot diktat tristrankarskega pakta. V ostalem pa take izjave avstrijskih politikov samo dokazujejo, da v resnici ni nobene dobre volje in pripravljenosti, da bi odprta vprašanja reševali v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino. Občasne lepe besede so le pesek v oči in stvari same prav nič ne premaknejo naprej. Zato besedam in obljubam tudi nič ne verjamemo — prepričala nas bodo šele dejanja, pa naj bi bili to še tako majhni koraki.
Koroška
sprenevedanja
Na Koroškem so odkrili ljubezen do jugoslovanskih državljanov. Zdaj, ko ne bodo več mogli reševati koroške zimske sezone, jih naenkrat nadvse ljubijo, seveda samo, če prihajajo kot potrošniki z debelimi denarnicami. Manjka samo še, da jim bo KHD odprl sprednja vrata, ko jih že pri zadnjih noče spustiti noter.
Vzrok te nenadne ljubezni so najnovejši gospodarski ukrepi jugoslovanske vlade, na katere človek lahko gledaš tako ali tako in ki tudi v sami Jugoslaviji niso nesporni.
Zdaj naenkrat govorijo na Koroškem o ogroženju dobrega sosedstva. Pač v stari tradiciji koroškega spre-nevedenja. Ko je namreč bil na dnevnem redu regionalni gospodarski sporazum, so se ga z vsemi štirimi branili. Brez dvoma bi današnji položaj bil drugačen, če bi tak sporazum imeli, predvsem tudi za obmejno gospodarstvo, ki ga bodo jugoslovanske restrikcije zdaj najbolj prizadele. Seveda, v takem primeru pač ne bi bile mogoče takšne verbalne atake, kot jih v zadnjih dneh slišimo iz najvišjih koroških ust. Kratkovidnost se pač obrestuje — negativno.
Vsekakor pa velja: Kdor sedi v steklenjaku, naj ne meče s kamenjem. Kajti kriza, ki je Jugoslavijo zadela maloprej in malo huje, čaka tudi še na Avstrijo. In koga bodo dolžili tedaj?	p. w.
Jugoslavija je uveljavila
vrsto ukrepov za uravnovešenje plačilne bilance
Odkar je bi! v Jugosiaviji sprejet stabiiizacijski program, so v teku razprave o tem, kako bi namene in citje tega programa čim boije do-segii in s tem premagati težave, v katerih se je znašto gospodarstvo. Dosiej najostrejše ukrepe v tej smeri so zvezni forumi sprejeti prejšnji teden in so začeti vetjati te dni. Pri tem gre za četo vrsto ukrepov, ki naj bi privedti do ubtažitve energetske krize po eni strani ter do povečanja izvoza in deviznega pritiva, skupaj pa k ustvaritvi pogojev, v katerih bi spet uravnovesiti ptačitno bitanco.
Med sprejetimi ukrepi so ne ie na znotraj, marveč tudi na zunaj najbolj vidni in občutni predpisi o prehodih mej. V tem pogledu so v ponedeljek začela veljati določila, po katerih mora vsak jugoslovanski državtjan pri prehodu meje vplačati pri banki ali pošti polog v višini
5.000	dinarjev; z vsakim nadaljnjim prehodom meje se ta znesek poveča za nadaljnjih 2.000 dinarjev, kar pomeni, da bo na primer pri desetem prehodu meje tekom enega leta treba vplačati 23.000 dinarjev. Te denarje bodo banke in poštne hraniinice hranile na posebnih računih in jih bodo vplačilcem vrnile po enem letu.
Seveda pa — kakor je to običajno pri predpisih — tudi v tem primeru veljajo najrazličnejše izjeme. Tako so obveznosti plačevanja pologa oproščeni državljani, ki so na začasnem delu v tujini (vključno članov njihove ožje družine, ki živijo skupaj z njimi); nadalje poto-ga ne bo treba plačevati za službena potovanja v tujino; v okviru sporazuma o maloobmejnem prometu pa bodo imetniki posebnih propustnic iahko petkrat tekom leta
prestopili
žita.
mejo brez plačila depo-
Na področju energetike so bili prav tako sprejeti daljnosežni ukrepi v smeri varčevanja, kajti samo letos primanjkuje Jugoslaviji 8 milijard kWh elektrike, 700 tisoč ton premoga in 1,620 milijona ton nafte. Med ukrepi za omejitev porabe je na prvem mestu treba navesti uvedbo bonov za prodajo bencina in dizelskih goriv: za osebni avtomobii bo na mesec mogoče dobiti le 40 litrov bencina ali dizla, za tovorna vozila 300 do 500 litrov, za traktorje 350 litrov, za motorna kolesa 10 litrov in za kolesa z motorjem 5 litrov. Tudi tukaj veljajo določene izjeme. Tako bodo imetniki irtva-iidskih vozil prejeli bone za 100 litrov bencina na mesec, taksisti pa bodo imeli na voljo 300 litrov goriva na mesec. Tozadevne omejitve ne bodo veljate za vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, predstavništev mednarodnih organizacij in raznih drugih tujih predstavništev in tujih dopisnikov; lastniki takih vozil bodo dobili bone za bencin v skladu s svojimi potrebami.
Drugo področje varčevanja pri porabi energije zajema elektriko: porabo za javno razsvetljavo je treba zmanjšati za polovico, kar velja tudi za porabo elektrike za reklame ter ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov (temperatura v stanovanjih in poslovnih prostorih ne sme presegati 19 stopinj); televizijski programi bodo trajali do 22. in le izjemoma do 23. ure, odpadle bodo športne prireditve ob večerih in v nočnem času.
Poleg omenjenih predpisov so bili sprejeti tudi še razni drugi ukrepi, vsi skupaj pa so razumljivo izzvali živahne razprave in komentarje tako v Jugoslaviji kakor tudi v tujini. Popularne take omejitve prav gotovo niso, vendar komentatorji v pretežni večini poudarjajo, da so bile v danem trenutku pač potrebne, neizbežne. Prav tako pa tudi nedvoumno ugotavljajo, da more biti takšno ukrepanje samo prehodnega značaja. „Vse zadnje omejitve — tudi depozite — lahko sprejmemo le kot začasne," je zapisal komentator v ljubljanskem Delu. „Naš cilj ne more in ne sme biti zapiranje v državne meje, pač pa kar največje odpiranje svetu in zagotavljanje pretoka ljudi, blaga in idej preko državnih meja. To pa bomo lahko dosegli le z večjo odgovornostjo in boljšim delom. Vseh! Od delavca za strojem do ministra, ki kreira take ali drugačne poteze gospodarske politike."
.Zeleni" - velika neznanka tudi v avstrijski politiki
Če smo se v zadnjih številkah našega lista bavili s štirimi avstrijskimi strankami in njihovimi izhodišči za prihodnji volilni boj ter za parlamentarne volitve spomladi prihodnjega leta (namenoma smo izpustili NDP, ki bo po vsej verjetnosti tudi smela kandidirati — v posmeh demokraciji in v sramoto Avstriji), je le treba upoštevati še eno politično silo, ki pa je ni enostavno opredeliti, ker ni niti noče biti vključena v parlamentarni sistem v smislu znanih etabliranih strank:	namreč tako
imenovane zelene.
Pred nedavnim smo že poročali o njihovem srečanju na Štajerskem, kjer so se bolj ali manj dokončno odločili za kandidiranje pri prihodnjih votitvah. Tega nastopa se pravzaprav bojijo vse stranke in se zato tudi trudijo, da bi v svojih volilnih programih zajeli nekaj elementov zelenih, da bi tako dokazali, da samostojna lista zelenih sploh ni potrebna. Kreisky, nagovorjen na volilne zmage zelenih pri regionalnih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji, je mrmral: ,pri nas kažejo ure drugače". Če to drži ali ne, bodo verjetno dokazale šele volitve same.
Prvi šok so utrpele stranke v Avstriji ob nedavnih volitvah v Salzburgu, kjer je tamkajšnja ..Alternativna meščanska lista" odvzela vsem strankam glasove in mandate ter osvojila celo sedež v mestnem svetu, torej v .vladi" mesta Salzburg. Vendar je upravičeno vprašanje, ali to alternativno listo res lahko prištejemo zelenemu taboru in ati ta rezuttat presega regionalne meje — kajti gledališki igralec in sodnik kot vodji te liste gotovo že po pbklicu nista reprezentativna za gibanje zelenih. Analiza salzburškega volilnega rezultata nadalje dokazuje, da je uspeh te liste najbolj prizadel svobodnjaško stranko in najmanj socialistično, tako da iz tega lahko zaključujemo, da je .Alternativni meščanski listi" v Salzburgu uspe! prodor dejansko samo v meščanski tabor. Pa tudi sama se ta lista pravzaprav nikoli ni smatrala za zeleno stranko v smislu zahodnonem-ških zelenih, marveč kot stranka .nezadovoljnih", ki se med drugim zavzema tudi za varstvo okolja in narave. Nezadovoljnih pa je bilo v Salzburgu očitno dovolj, vendar posebnega trenda za ali proti možnemu uspehu zelenih pri državnozborskih volitvah iz tega ni mogoče razbrati.
Da je moč ideje zelenega tabora nedvomno prisotna in velika, je najbolj jasno pokazal boj proti jedrski elektrarni Zvventendorf in zmaga pri ljudskem glasovanju, ki ga je morala vlada razpisati na pritisk ljudstva. Zlasti
iz tega močnega gibanja iz leta 1978 v bistvu še danes obstaja zeleni tabor, pa seveda tudi iz močnega mirovnega gibanja med avstrijsko mladino in ljudstvom. Vendar je prav gibanje proti jedrski elektrarni obenem tudi pokazalo, kako razcepljeno je in koliko različnih političnih skupin se obeša na upravičene želje in zahteve avstrijskih množic: od skrajne desnice preko skoraj prav tako desne ženske grupacije Elisabeth Schmitz ter neprozornih znanstvenikov Lorenz, Konig in Tollmann tja do širokega in pestrega spektra levičarskih skupin in skupinic je bilo vse zastopano in prav to je gotovo dajalo številčno moč, da je bilo gibanje tako uspešno.
Toda: ali je možna skupna volilna platforma vseh teh skupin za skupni nastop pri državnozborskih volitvah? Pa tudi če pride, kakor je bilo odločeno na že omenjenem posvetu na Štajerskem, dejansko do jasne ločitve od skrajnih desničarjev in te do združitve .srednjih in levih zelenih", se postavlja vprašanje političnega programa, vprašanje, kaj hočejo s kakšnimi sredstvi doseči. V ZRN je problematika le dosti drugačna kot v Avstriji: tam je več kot ducat jedrskih elektrarn v pogonu
in še jih gradijo, tam se stavi vprašanje jedrske oborožitve, vprašanje velikih vojaških in civilnih letališč v neposredni okolici velemest, vprašanje stanovanjske špekulacije itd. V Avstriji teh problemov v takem obsegu le ni, čeprav seveda slej ko prej obstaja možnost vključitve jedrske elektrarne Zvventendorf (ki pa postaja iz dneva v dan manj verjetna, ker Zvventendorf že zdaj, pet let po ljudskem glasovanju, že zdavnaj ne ustreza več mednarodnim varnostnim in tehničnim predpisom) — toda ta problem se da rešiti tudi izven parlamenta in brez zastopstva v njem, kakor je dokazal 5. november 1978.
Tudi če bi prišlo do skupnega nastopa vseh zelenih skupin in smeri, je torej dvomljivo, ali bi zabeležili podoben uspeh kot v ZRN. Nedvomno pa obstoj vseh teh skupin dokazuje veliko mero nezadovoljstva avstrijskega prebivalstva z obstoječimi strankami in to nezadovoljstvo se bo prav gotovo pokazalo tudi pri prihodnjih volitvah. Ali bo pri tem profitirala zelena lista ali pa morda gibanje volilnih abstinentov? Odgovor na to vprašanje bo vsekakor dala šele bodočnost.
Spomeniki žrtvam fašizma
bi morali biti v čast in ponos in ne predmet razburjanja
Na tiskovni konferenci, ki jo je imet ob nedavnem posvetu funkcionarjev koroške SPO v Dobriachu, je dežetni giavar VVagner med drugim izrazi) svojo „zaskrbijenost" tudi zaradi odkrivanja „novih partizanskih spomenikov" na Koroškem. Ne vemo, ati ga je za to ugotovitev navdihnit zadnji izpad domovinskih kticarjev, ki so se ob 10. oktobru s potnim besom zagnati prav v protifašistični boj koroških Sto-vencev - vsekakor je najnovejša števiika gtasita KHD potna žatjivih obrekovanj, tako da bi moraio nesramno hujskanje proti partizanom tudi državnega pravdnika opozoriti na obveznosti, ki jih je Avstriji tozadevno naiožiia državna pogodba.
V zvezi z Wagnerjevo ugotovitvijo je predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc v izjavi za Sindok menit, da bi bito gotovo botjše, če bi se VVagner namesto sodetovanja na srečanju svetovnih rekorderjev v Bačah raje odzvat povabiiu ZKP na odkrivanje spomenikov. Tedaj bi se namreč iahko na kraju samem prepričat o tem, da je Peršmanov dom v Podpeci posvečen sedmim otrokom in štirim od-rastim, ki jih je 25. aprita 1945 umorita SS; videt bi, da spomenik p?' Kariutu na Svinji ptanini spominja na ztočin, ki je bit storjen na tem kraju jutija 1944, ko so nosečo ženo in njenega moža brutaino umoriti in sežgati; in končno bi pri odkrivanju spomenika pri Hojniku v Lepeni izvedei, na kako grozen način je bita tukaj januarja 1944 iztreb-tjena Hojnikova družina.
„Nepojmijivo je, da spomeniki, ki spominjajo na žrtve nacističnega nasitja, naietijo na totikšno nerazumevanje," je poudarit predsednik ZKP. Pozvat je dežeinega gtavarja, naj obišče omenjene spomenike ter si ustvari svoje iastno mnenje, kajti ..prevzemanje mnenja KHD tudi v tem vprašanju vodi v potitično stepo utico".
BLAZNOST DANAŠNJEGA SVETA:
Ljudje umirajo od lakote
medtem ko vsako minuto gre 17 milijonov šilingov za oboroževanje
T/ina/o sokoto Smo po VSem Sveta okkaja/; tako imenovan; „dan pre-kraMe", ki pa ki TMMOgO ko/j Zas/aŽi/ ime '„dan /akote". TTajti podatki ki so k;7i okjav/jeni ok tej pri/ožnosti, so vse prej kot razvese/jivi — zzgsprofMO so naravnost porgzzzz. OJ štirik m;7i-jard /jadi, ko/ikor jik danes živi Mg našem p/gMe?%, p/? je MgMzreč skoraj 300 M!z/zjoMov poJ^rgM/eMzT? ozzrozMg zaradi eMostrgMs^e prekrane težko prizndetik; s^org; 30 ZMŽfzjoMov /jadi pg vsako /eto amrje vs/ed /akote, in — kar je pose^MO frggzeMo — dokra po/ovica oj tega so otroci.
Tri tem pg MgpoveJz' zg ^oJoČMosf prav nič Me kažejo Mg ko/jše. Strokovna orggMzzgcžjg Zdraženik narodov zg ^Mzetzjsfvo in pre^zrgMO fTAOj v svoji MgpoveJž poadarja, Jg se ko svetovno pre^zvg/stvo Jo /eta 2000 poveča/o zg 40 odstotkov, štev;7o /ačnik pg Ce/o Zg 30 odstotkov, namreč oJ JgMgsMjzA 300 MzzJzjoMov Mg 730 mi/ijoMOV ok konca tega tisoč-/ctjg.
TAO je ok „dneva pre^zrgMe" opozori/a taJ; Mg srgzMožMo dejstvo, Jg so ZJrzzžeMŽ MgroJž sicer že Me^gj^rg? o^jgvz/ž pose^Mg Jeset/ežjg rgzvojg ter zakteva/i do/očeno pove&Mje kmetijske proizvodnje, toda č/oveštvo je s/ej ko prej v po/ožaja, Jg Mzz/zjoMŽ /jadi MMzirgjo oJ /akote. CfgvMz' pro^JezM je v tem, Jg prozzvoJMjg živi/ v razvitem de/a sveta narašča, medtem ko v Mgj^o/j revnik preJe/z/z niti Me Josegg stopnje MgrgščgMjg rgfM^gjŠMjegg pre-k:va/stva, kar ima zg pos/edico, Jg je štev;7o /ačnik vedno večje.
Južna Koroška zaostala za drugimi predeli dežele
Vedno, kadar uradni predstavniki Koroške skušajo dokazovati, kako „vzorno" je urejeno manjšinsko vprašanje, radi tudi poudarjajo, da živimo Slovenci v enako dobrih gospodarskih razmerah, da naše ozemlje ni zapostavljeno oziroma gospodarsko slabše razvito kot ostali predeli dežele. Toda take trditve so navadno na majavih nogah in kaj lahko se zgodi, da statistika pokaže bistveno drugačno sliko.
Tako so odstotki brezposelnosti v občinah dvojezičnega ozemlja dokazano znatno višji kot v drugih delih Koroške. Do podobnih ugotovitev pa so pred nedavnim prišli tudi na sindikalnem posvetovanju v velikovškem okraju, kjer so med drugim potožili, da je v tem okraju še vedno premalo delovnih mest, tako da morajo prebivalci iskati zaposlitev izven domačega kraja. Konkretno je bilo navedeno, da je v okraju Velikovec skupno 14.922 nesamostojnih delojemalcev (9880 moških in 5042 žensk), od katerih jih mora kar 6184, to je 41 odstotkov, dnevno na delo izven domačega okraja, ker tam pač ni dovolj možnosti zaposlitve.
O tem deležu „pend!erjev" so na sindikalnem posvetovanju ugotovili, da je „izredno visok"; s tem so potrdili, da dvojezično ozemlje Koroške slej ko prej zaostaja za drugimi deli dežele.
Amerika ogroža obstoj OZN
V nedeljo bomo spet obhajali dan Združenih narodov — v spomin na 24. oktober 1945, ko je bila podpisana ustanovna listina OZN. Takrat se je 51 držav ustanovnih članic OZN obvezalo, da bodo skupaj ukrepale ob grožnjah miru ter miroljubno reševale in urejale medsebojne spore. Danes je v OZN včlanjenih 154 držav in svetovna organizacija je že .večkrat upravičila svoj obstoj kot najvažnejši garant medsebojnega miru.
Toda OZN, ki je v vseh teh desetletjih morala premostiti že številne težave, se je zdaj znašla pred najhujšo krizo od svoje ustanovitve dalje: Amerika je namreč zagrozila, da bo zapustila OZN in njene različne forume ter ustavila svoja plačila le-tem, če bi iz njih izključili Izrael.
Amerika, ki je ostala takorekoČ edina zagovornica izraelske vlade in njene zločinske politike napram palestinskemu ljudstvu, v tem podpiranju Begina tvega celo nevarnost ohromitve ali sploh razpada svetovne organizacije. Vendar to dvomljivo zavezništvo gotovo ni edini vzrok, ki narekuje Washingtonu tako daljnosežne in usodne odločitve. Vedeti je namreč treba, da kaže Amerika določeno ..rezerviranost" nasproti OZN že ves čas, odkar svetovna organizacija ni več poslušno orodje velesil.
Načrtov, kako ki Mo treka por"4* gati najko/j rcoMOM ter zagotovi?: z<3-JostMO prei:raMO vsetMK č/oveštv%, 1 seveda dovo/j. Vendar pa vt: d črt: Jos/cj niso pomaga/; /n vt: z;'v; niso za/eg/Z — Me Mazadnje zaradi se/ncMost; Mgat:A, niso f?' prav/jeM; MaJZt/ MerazvZt/n:	Je/o^*
sveta MStrezMo pontoč, Ja d/ se iz^l pa/; Zz svoje zaosta/ostZ. Bogat; :d svet JcMarje raje razmetava za o/?of0 zevanje; vsa&o m/nato gre v te ^ mene 77 mi/ijoMov ši/ingov, Mjd ^ /eta znašajo izdatki za vojaške M4?%f' ne 70,200.000,000.000 ŠZ/Zngov/
V vojaš^ZB s^/aJZščZB ve/esi/ jc ^ zdaj nakopičeni/: več kot 30./V. atomskik komk Zn raket, katerik čeva/na moč je tako strašna, Ja p^ povprečno na vsakega č/oveka ^ svetn 3,3 tone k/as;'čnega razstre/Z^' Bamo v Jržavak okek vojaškik klikov — NATO ;'n Varšavski pakt imajo več kot 700.000 tankov,' ce ^ jik postavi/Z v eno vrsto, ki ta seg^l od /Miza Jo BnJimpešte. /n vend^'' se spira/a okoroževa/ne tekme vrt: t naprej — vsako minnto izda c/ot^ štvo nada/jnjik 77 mi/ijonov gov za nničeva/no orožje.
Tčako kitro Zn gotovo tndi aspes^ ki s tem; ogromnim; sredstvi /akj? napoveda/; vojno /akoti/ A/Z ražnji ko/eznim/ A/; nepismenosti/ A/Z ^ * tem; denarji zavarova/Z č/oveko^f oko/je/
#	Že samo 70 odstotkov denarja ki ga vsako /eto požre okoroževa/4^ tekma, k; zadostova/o, da ki prekra n;7; vse tiste otroke na sveta, ki nes g/adajejo.
#	Svetovna zdravstvena organih eija VT/O je v desetik /etik
/a koze Zn je v koja prot; tej nekaa/

;e v koja prot; te; nevarni ko/ezn; porak;7a koma; mi/ijonov do/arjev — vsota, ki N Z treka p/ačat; za nakavo enega san:? ga modernega strateškega komknika-
#	V koja z ma/arijo ovira sveto?* no zdravstveno organizacijo predvt? pomanjkanje denarja — toda zaa . stova/a k; že ena tretjina denarja, ga stane ena sama moderna atomt^ podmornica.
#	2 denarjem, ki ga je treka /Za?'* ti za moderno vojno /eta/o, ki /ak% zgradi/; 9 šo/; /eta/onosi/ka stane /iko kot e/ektrarna; stroški za ? ^ atomsko podmornico k; zaJostof4 za šo/anje 76 mi/ijonov otrok fpo N. tistik; LWTSCO je danes na sveta ^ #29 mi/ijonov nepismenik /jadik' ^ eno medce/insko raketo pa je fA izdat; to/iko denarja, da ki s tem k* ko zgradi/; 3 ko/nišnic . . .
Take primerjave je možno nadaik vat; — ena pa kaže ko/j kot ara% ' do kakšne k/aznosf; se je že stopa/' va/ današnji č/ovek.
Pomembno srečanje
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta pretekli petek vabili na srečanje slovenskih učiteljev. Vabilu obeh organizacij se je odzvalo lepo število učiteljev, ki na osnovnih in glavnih šolah poučujejo slovenščino, prišli so tudi nekateri Profesorji slovenske gimnazije, med njimi tudi ravnatelj dr. Vospernik.
V imenu prirediteljev je goste pozdravil Franc Kukoviča, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tolikšnim odzivom, dobrodošlico pa je izrekel tudi konzulu SFRJ v Celovcu, Alfonsu Naberžniku. Zbranim učiteljem sta spregovorila tudi predsednika NSKS in ZSO dr. Grilc in dipl. 'nž. VVieser. Prvi je ob tej priložnosti orisat trenutno narodno politično situacijo, v kateri šolsko vprašanje zavzema zelo pomembno mesto. Grilc je tozadevno samokritično priznal, da temu vprašanju, zlasti prijavljanju otrok k dvojezičnemu pouku posvečamo premalo pozornosti, saj se bi morali zavedati, da je prav dvojezično šolstvo tarča nenehnih napadov protislovenskih elementov v deželi. Predsednik ZSO Feliks VVieser je v svojem govoru apeliral na uporabo slovenskega jezika pri uradih in v javnosti in menil, da bomo le s tem potrjevali svojo narodno identiteto. Potem pa se je VVieser bavil z izjavami politikov OVP in FPO, ki kampanjsko skušajo doseči ukinitev sedanje šolske ureditve, namreč ločitev slovenskega pouka od nemškega, kar pomeni otroke, Prijavljene k slovenščini, spraviti v izolacijo oziroma geto. Zato je tudi Wieser naglasil velik pomen prijave otrok k dvojezičnemu pouku, kar nenazadnje zagotavlja tudi delovna mesta učiteljem z izpitom slovenščine in tudi takim, ki so nameščeni v javnih službah in tam lahko uporabljajo tudi slovenski jezik. VVieser pa je ob koncu svojih izvajanj
še poudaril, da pri tem ni važno, kje in kako je posameznik politično angažiran, ampak da je predvsem važno to, kako je angažiran na narodnem področju in v tem primeru mislil na šolstvo.
Dr. Avguštin Malle je zbranim učiteljem predstavil delovanje Slovenskega znanstvenega inštituta in ob tem izčrpno poročal o številnih nalogah, ki jih ta ustanova opravlja zlasti na področju zbiranja zgodovinskih virov in dokumentacije, ki se nanašajo na slovensko narodno skupnost na Koroškem in tozadevno stike z znanstveniki na Koroškem oziroma Avstriji, Sloveniji in v Italiji. Pri tem je naglasil tudi založniško dejavnost SZI, ki se predvsem bavi z izdajanjem znanstvenih Publikacij.
Pomembna in spodbudna je bila tudi predstavitev dveh novih učbenikov. Prvega ..Slovenščina za ljudske šole 2", je predstavil direktor Valentin Vavti, drugega ..Oblikujmo svoj jezik" — slovenščina za glavne šole (1. in 2. razred), pa direktor Herman Germ. Prvi učbenik je že v prodaji, uporabo le-tega so poleg dir. Vavtija obrazložili še drugi sodelavci tega učbenika, medtem ko bo drugi učbenik izšel šele v decembru in je njegova predstavitev bila bolj informativnega značaja.
Zaključno lahko rečemo, da je srečanje bilo izredno pomembno, Saj so učitelji bili seznanjeni z važnimi političnimi problemi, sami pa So v medsebojnih pogovorih in v diskusiji lahko iznašali probleme s katerimi se srečavajo.
Kulturni večer
Preteklo soboto smo v Slovenjem Plajberku imeli kulturni večer, na katerega je vabilo naše Slovensko prosvetno društvo „Vrtača". Prireditev je bila pri Sereinigu v Podnu, spored pa so oblikovali gostje iz Tržiča. To so bili kvintet bratov Zupan, gledališčniki, citraši in folklorna skupina.
2e po samem sestavu je spored bil zanimiv in na visoki ravni. To posebno velja za kvintet bratov Zupan, ki je navdušil s svojim bogatim repertoarjem slovenskih pesmi. Tudi ostale točke so bile po svoje zanimive in moramo reči, da smo doživeli lep kulturni večer. Navdušenje občinstva pa se je izkazalo ;udi v tem, da je še po zaključeni prireditvi ostalo z gosti iz Tržiča, tako da je slovenska pesem donela do poznih večernih ur.
Škoda je le, da obisk ni bil povsem zadovoljiv, saj smo pričakovali več ljudi, tudi kvaliteta nastopajočih bi to zaslužila. Vendar mislimo, da smo ob koncu bili zadovoljni vsi — gosti in gostitelji. Zato pričakujemo, da ho SPD „Vrtača" kmalu spet vabilo na skčno prireditev, ker bomo radi spet prišli, tudi tisti, ki so tokrat ostali doma.
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAULITSCHGASSE 5-7 Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave akvareiov
Roberta H!avatyja
(1897-1982)
ki bo v četrtek 28. oktobra 1982 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do 19. novembra 1982, od ponedeijka do petka, od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabijeni!
Pihalni orkester ravenskih žeiezarjev siavil 80-!etnico obstoja
Železarna Ravne na Koroškem in z njo vsi prebivalci te obmejne občine, so prejšnji petek z vsem ponosom posvetili pozornost njihovemu Pihalnemu orkestru ravenskih žeiezarjev, ki je slavil 80-letnico svojega obstoja. To je vsekakor častitljiv jubilej ansambla, ki nosi velik del glasbene dejavnosti ravenske občine, zlasti delovnega .kolektiva ta-mošnje železarne. V osmih desetletjih je Pihalni orkester ravenskih žeiezarjev utrdil tradicijo gojitve orkestralne glasbe in danes sodi v sam vrh slovenskih ljubiteljskih pihalnih orkestrov. Pa ne le to, Pihalni orkester ravenskih žeiezarjev je beležil odlične uspehe v mednarodni javnosti; med najvišje dosežke brez dvoma sodi nastop na svetovnenm prvenstvu leta 1978 na Nizozemskem, kjer je dobil zlato plaketo in se s tem uvrstil med najboljše pihalne orkestre na svetu.
Pihalni orkester ravenskih žeie-
zarjev pa je priljubljen tudi pri nas na Koroškem, saj nas je s svojim kvalitetnim igranjem razveseljevat na številnih proslavah in večjih prireditvah zlasti v Podjuni in tudi drugih krajih južne Koroške. Zdaj ansambel vodi prof. Alojz Lipovnik, ki je nasledil prof. Jožeta Hermana, ki je ansambel dirigiral kar 34 let.
Na jubilejnem koncertu je ansambel prejel številne čestitke in priznanja; tudi nekateri dolgoletni zaslužni sodelavci. Med slavnostnimi govori je bila naglašena tudi kulturno politična vloga te godbe, zlasti v času pred drugo svetovno voj-
no, ko je bila tudi zbirališče napredno usmerjenih proletarcev. Danes godbo ravenskih žeiezarjev sestavljajo v glavnem mladi ljudje, saj je povprečna starost članstva komaj dvajset let, to pa je najboljši garant za lepo bodočnost godbe, ker svoj naraščaj dobiva iz vrst ravenske glasbene šole, ki potem po-
leg poklica oz. dela v tovarni gojijo glasbeno kulturo.
Pihalnemu orkestru ravenskih žeiezarjev ob njihovem častitljivem jubileju iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha pri bodočem delovanju.
JANKO MALLE V POGOVORU S SV:
„Načrtno usmerjanje je prvo vodilo k uspehu
Janko Malle je od junija letos sodelavec Slovenske prosvetne zveze in odtlej sooblikuje politiko naše centralne kulturne organizacije. Po dveh seminarjih v Podravljah, je viden premik delovanja SPZ v novo smer, zato nas zanima, kako bo SPZ v prihodnje opravljala svojo halogo kot osrednja kulturna organizacija naše narodne skupnosti. Prav trenutek ob številnih prireditvah, ki so oz. bodo potekale ob 26. oktobru, smo izrabili priložnost, da nam je Janko Malle odgovoril ha nekaj vprašanj.
SV: SPZ v zadnjem času posveča ^dno več pozornosti nekaterim novim ^"likam deia z pozebnimi vsestranskimi '*ii!či. Ati je to nov pristop h kuitur-"smu deiu)
. J- M.: Najbrž smo se doslej prema-h ukvarjali z vprašanjem, kje danes * našo kulturo stojimo. Zadovoljili ^ho se s kulturnim delom z doslej danimi oblikami organiziranja kul-l^rnih prireditev. S tem smo nagovar-Idi y gjavnem isti krog ljudi, čeprav ^ ponudba bila razmeroma velika, ^hio se vedno vrteli v nekem začara-krogu. Premalo smo razmišljali, ^ko bi našo kulturo oblikovati brezno današnjemu času. Najbolj ^hio pogrešali izpovedi z našo narodnostno problematiko. Nastaja nam-^ vtis, da se v naših pesmih premno-Rokrat z našo narodnostno problematiko sami pomilujemo, ker ne ve-n*o, kako bi v naših narodnostnih j^Madevanjih resnično napredovali, oprav naša beseda in pesem zaradi
narodnostne mržnje že lahko pomeni politično izpoved, se s tem stanjem ne smemo zadovoljiti, ker nam s tem lahko preti nevarnost, da ostanemo samo na nivoju obujanja tradicij, ne vidimo pa poti naprej. V tem okviru se dandanens najbolj očitno pojavlja nevarnost folklorizacije naše kulture.
SV: Kako zi konkretno predstavijo!, da bi bito mogoče uresničiti te nove obiike kuiturnega deia)
J. M.: Gre za nove oblike in za nove vsebine, ker je eno z drugim povezano. Pri tem pa nikakor ne moremo prezreti tisto, kar je bilo že narejenega. Zdi se mi, da bomo morali več pozornosti posvetiti željam kulturnih delavcev na podeželju in drugim ustvarjalcem znotraj naše narodne skupnosti, ki hočejo z angažirano slovensko kulturo samozavestno izpričati našo narodno identiteto. Vprašanje samozavesti, je eno izmed odločilnih vprašanj, saj se moramo sami
pri sebi najprej zavedati, da smo enakovredni državljani in da nimamo nobenih razlogov za ponižanje. Tudi v našem kulturnem delu naj bi izža-
revali optimizem, optimizem pa se zrcali povsod tam, kjer imamo jasne poglede za bodoče naloge. Zato nam v tej smeri dajejo zaenkrat določene
impulze nekateri naši pesmarji, kaba-reji, ki imajo za vsebino vprašanje našega narodnostnega boja. Seveda so to še bolj izjemni primeri, ki kažejo, da smo na tem področju šele na začetku. Zdi se mi, da bi narodno zavedni mladini lahko pomagali naprej. Seveda pa sem s tem že načel vprašanje, kaj je s tisto mladino, ki jo z našim kulturnim delom ne dosegamo več. Prav pri tej mladini, ki je močno podvržena socialnim spremembam, ne moremo blizu s kulturo, ki je bila doslej usmerjena zgolj na potrebe našega kmečkega prebivalstva. Torej mi našo kulturo nismo razvijali ustrezno potrebam, ki jih je prinesla socialna preobrazba današnje družbe. To je najvišji problem, ker se moramo zavedati, da se za tem problemom razkriva narodno odtujevanje.
SV: ima! že podrobne predstave ati izku!njei
J. M.: Posrečeno se mi zdi, da smo letos na dvojezičnem ozemlju priredili več večerov iz časa pregnanstva in upora, posrečeno prav zaradi tega, ker smo se vsaj podzavestno že oddaljevali od naših največjih mejnikov naše zgodovine. Dosežke, ki smo si jih že priborili, ne smemo izpodrivati, moramo jih vključevati kot sestavni del naše narodne identitete v kulturno delovanje. Ponekod smo s
to problematiko nagovorili tudi nekaj nemško govorečih. Toda na tem področju bo treba še veliko več storiti.
Posnemanja vredni se mi zdijo ka-bareji kot na primer „Zmaga v nemški noči", ki so ga uprizorili dunajski študenti ob obletnici plebiscita, poskus plibrškega odra 73 itd. Seveda pa je ponekod težko govoriti o novih kulturnih posegih, predvsem v krajih, kjer zato pogoji niso dozoreli. Imamo primere, kjer sploh ni razmišljanja o takih vprašanjih. To je morda tudi posledica nekolikšne brez-idejnosti v naših kulturnih centralah v Celovcu. Zato bomo morali nadoknaditi zamujeno in se veliko več posvetovati s posameznimi organizatorji in kulturnimi delavci v društvih o možnostih novega postopka. Pri iskanju teh novacij ne gre za splošno veljavne koncepte, pač pa za reševanje eksistenčnega razvoja naše kulture pri čemer moramo nujno upoštevati vse posebnosti in značilnost: okolja v katerem delujemo.
SV: Pravkar potekajo prireditve .Dober večer sosed", ati je to ta smeri
Tisti, ki so začeli ponujati roko sosedu prav ob avstrijskem nacionalnem prazniku, so najbrž vsaj podzavestno čutili, da nočemo imeti nobenega opravka z nemškonacionalni-mi orgijami okoli 10. oktobra. Zato pa je avstrijski nacionalni praznik dobra priložnost, da izpričamo narodu sosedu pripravljenost za enako-(D%/je trd J. stram'!

Za novo iti široko diskusijo o razmerju med večino in manjšino
Simpozij „Nič enotnosti med brati" o razmerju večina — manjšina, ki se danes začenja na celovški univerzi ni namenjen v prvi vrsti znanstvenim delavcem, globlji namen delovne skupnosti je pritegniti široko koroško javnost k odprti razpravi o položaju večine in manjšine ter njenem medsebojnem razmerju. Na simpozij, ki se bo med drugim bavil tudi z mehanizmi, ki ovirajo
V	nedeljo dne 10. 10. 1982 so nas obiskali starši iz Preddvora, kjer je bila letos naša otroška folklora pod vodstvom Irene Brežjak ter Sofije Sager na 10. jubilejnem folklornem seminarju.
Gostje so si dopoldan ogledali zgodovinske znamenitosti južne Koroške pod vodstvom Toneta Roblek, ki dobro pozna zgodovino Koroških Slovencev ter kraje. Popoldan so prišli Preddvorčani k Šternu v Staro vas (Šentlipš), kjer so se srečali s starši naših folkloristov.
V	pozdrav je gostom zapel najprej moški zbor SPD Trta pod vodstvom Jozeja Starca, nakar je podpredsednik društva Peter Štern pozdravil iniciatorje ter starše iz Preddvora, in se jim zahvalil za njih trud ter topel sprejem otroške folklore.
Zahvala velja tudi našim staršem, ki so že drugič dali otroke na folklorni seminar, da bi se izpopolnili. Posebna zahvala velja Irenci Brežjak, ki je z materinsko skrbjo in vdanostjo skrbela za naše male folkloriste. Škoda, da se Irenca srečanja zaradi bolezni ni mogla udeležiti.
oz. omogočajo oblikovanje identitete posameznika, so vabljeni vsi, da v delovnih krogih govorijo o svojih osebnih izkušnjah kot pripadniki večinskega naroda oz. slovenske narodne skupnosti. Iz osebnih biografskih podatkov pa naj se bi izluščilo tisto, kar ovira, da se človek razvije do popolne narodnostne osebnosti oz. identitete. Dodajamo še program simpozija:
Kot zastopnik SPZ je goste pozdravil Joško Hudi ter v zahvalo staršem iz Preddvora podaril majhna darila, tniciatorjem 10. jubilejnega folklornega seminarja gosp. Robleku, Jenkotu in Udirju je zastopnik SPZ podaril plaketo ter darila v zahvalo in priznanje za njih trud in idealizem, ki so ga v dobi 10 let vlagali v prid folklornih skupin iz zamejstva.
Vsi trije iniciatorji so poudarili pripravljenost nadaljevati to pot ter so prosili starše, da bi tudi v bodoče kot do sedaj stali ob strani in bili pripravljeni sprejeti folkloriste iz zamejstva.
Vmes je zapel še moški zbor, srečanje pa je pevsko zaključila družina Štern. Nato so naši starši povabili goste na domove, da bi se še bolje spoznali in navezali tesnejše stike ter se jim malo oddolžili za njihovo pripravljenost in odgovornost, ko so vzeli naše folkloriste pod streho.
Čas je hitro minil in s petjem in prisrčnimi pozdravi smo se poslovili od Preddvorčanov z željo, da se še srečamo.
T.
Pečnica
Pred kratkim smo na Pečnici pokopali 75-letno gospo Rabič Joha-no p. d. Vaznikovo mater iz Zgornjih Borovelj. Pokojni je zibelka tekla v sosednji fari Marija na Zilji. Z že pokojnim možem sta si kupila majhno posestvo v Spodnjih Borovljah, nato pa Vaznikovo domačijo v Zg. Borovljah. Toda prišle so razne težave in ovire. Pred 25 leti je umrl mož. Lani pa sta ji v teku 7 mesecev umrla oba otroka 52-letni sin Hanej in 40-letna hčerka Hilda, por. Jakopitsch. Domači župnik mag. Peter Sticker se je v lepih besedah poslovil od pokojne. Mešani cerkveni zbor pa je zapel pri maši in ob odprtem grobu.
Bilčovs
V soboto dne 18. 9. 1982 je bita pri nas v Bitčovsu zopet svatba. Tokrat sta si podala roko Hanzi Reich-mann, p. d. Ravbarjev iz Želuč in Ani Reichmann, p. d. Linčijeva iz Moščenice. Številni gostje in sorodniki so spremili ženina in nevesto v lepo bilčovsko farno cerkev, kjer sta si obljubila pred Bogom trajno ljubezen in zvestobo. Poročne obrede je med sveto mašo opravil naš domači župnik gospod dekan Leopold Kassl.
Ženin Hanzi Reichmann je po poklicu mojster radiotehnike, ki je tudi izredno nadarjen amaterski slikar in fotograf. Nevesta Ani Reichmann je maturirala na slovenski gimnaziji v Celovcu in študirala v Gradcu. No-voporočenca sta aktivna člana našega društva Bilka. V znak zahvale za njuno delovanje v društvu — Ani je nadarjena in zanesljiva pevka, Hanzi odličen organizator — so jima zapeli med poročnimi obredi in na poročnem slavju pevci našega društva pod vodstvom Joška Boštjančiča. Za društvo Bilka sta ženinu in nevesti čestitala učiteljica Ani Valentinič in predsednik Ogris-Martič Gašper. V imenu pevcev sta se zahvalila novo-poročencema mag. Ani Gasser in gimnazijec Tomi Ogris, p. d. Zalnikov in jima izročila spominsko darilo.
Kakor po navadi je tudi tokrat izteklo veselo poročno slavje v gostilni pri Miklavžu prehitro in že smo se morali raziti. Ženin Hanzi je odpeljal svojo mlado ženo na Ravbarjevo domačijo v Želuče.
Želimo, da bi jima dal ljubi Bog
zdravja in da bi vladalo pri Ravbarjevih zmeraj veselje in družinska sreča.
0-47
PROGRAM
Zi. 10. 1982: 9.00 Pozdrav - Referati z razpravo, predavalnica 1 - 9.H Mario Erdheim (Zurich): Kultura in etničnost iz etnopsihoanalitičnega vidika - 10.15 Klaus Ottomeyer (Berlin): Družboslovni aspekti identitete v razmerju večina-manjšina - 11.15 Gero Fischer (Dunaj): Jezik in identiteta - H.00 do 14.00 Odmor - 14.00 do 18.00 Delovni krožki o temah: a) individualni/b'ografski/psit* hični aspekti identitete (predvsem ob koroških primerih), b) družbeni/ekonomski/socialni aspekti razvoja identitete (predvsem ob koroških primerih), c) jezik/ kulturno delovanje in identiteta (predvsem ob koroških primerih) - Z0.00 večerna prireditev.
23. 10. 1982: Referati z razpravo, predavalnica 4 - 9.00 Christian Ehalt (Dunaj); Identiteta in javni rituali - 10.00 Guy Heraud (Pau): O položaju manjšin v Evropi - 11.00 do 12.00 Delovni krožki (kot zgoraj) - 12.00 do 14.00 Odmor -14.00 do 18.15 Delovni krožki 16.30 Plenum, predavalnica UR z-109.
Žitara vas - Šentlipš
„ Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar!"
Slovenska prosvetna društva vabijo na prireditve ob državnem prazniku
ER Slovensko prosvetno društvo Borovlje
vabi na kulturno prireditev „Dober večer, sosed", ki bo v soboto
23.	oktobra 1982 ob 20. uri v mestni hiši v Borovljah.
Sodelujejo: Gemischter Chor Stahlklang, Doppe!quintett Singerberg, moški zbor SPD Borovlje, ansambel Drava, Trio Oraže, pevska skupina SPD Vrtača in sestri Čertov
S Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba
vabi na kulturno prireditev „Dober večer, sosed", ki bo v nedeljo
24.	oktobra 1982 ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu.
Spored oblikujejo Singgemeinschaft Dobriach in mešani pevski zbor Rož
ER Slovensko prosvetno društvo Srce
vabi na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 24. oktobra 1982 ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
Sodelujejo: AGV Volksliedchor Kuhnsdorf in mešani pevski zbor SPD Srce
Pokroviteljstvo ima deželni poslanec Josef Pfeifer K SKD v Globasnici
vabi na kulturno prireditev „Dober večer, sosed", ki bo v nedeljo
24.	oktobra 1982 ob 20. uri v novi ljudski šoli v Globasnici. Sodelujejo: mešani pevski zbor Peca iz Globasnice, moški zbor Franc Leder-Lesičjak iz Štebna in Gemischter Chor Globasnitz
H Slovensko prosvetno društvo Radiše
vabi na kulturno prireditev „Dober večer, sosed", ki bo v ponedeljek
25.	oktobra 1982 ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah. Sodelujejo: Pevske skupine domačega društva, Radiška mladina, Sangerrunde Ebental, Singgemeinschaft Projern, Korenika iz Šmihela ter pesniki in pesnice: Maja Haderlap, Andrej Kokot, Gerhard G!awischnig in Hans Gigacher
H Slovensko prosvetno društvo Zarja
vabi na kulturno prireditev „Dober večer, sosed!", ki bo v ponedeljek 25. oktobra 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Sodelujejo: MGV Lind/Drautal, Gemischter Chor Eisenkappel, Obir-ski ženski oktet, Moški zbor SPD Trta iz Žitare vasi in mešani pevski zbor SPD Zarja
Slavnostni govor bo imel predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner
Umri je Franc Krušic - Rupijev oče iz Velinje vasi
Začetek tedna nas je dohitela žalostna vest o nepričakovani smrti Franca Krušica, p. d. Rupijevega očeta iz Velinje vasi pri Bilčovsu. Šele pred kratkim smo mu čestitali ob njegovem 90. življenjskem jubileju, sedaj pa ga ni več med nami.
Franc Krušic je bil leta 1912 soustanovitelj bilčovskega prosvetnega društva Bilka. Kot dober in preudaren kmet je bil dolga leta odbornik in tudi predsednik nadzornega odbora domače posojilnice. Med leti 1928 in 1938 je bil izvoljen za župana Bil-čovske občine. Kot izredno dober pevec pa je dolga leta bil član društvenega pevskega zbora.
Za časa nacistične diktature je bil med tistimi, ki so pogumno podprli antifašistične borce. Bil pa je tudi član občinskega šolskega odbora in kot tak vedno zagovarjal stališče, da
se morata po naših šolah poučevat' oba deželna jezika.
V sredo popoldne je velika mn° žica ljudi spremila pokojnega na nf govi zadnji poti. Ob odprtem na pokopališču v Velinji vasi so od Franca Krušica poslovili števil" javni predstavniki in zastopniki of ganizacij slovenske narodne skupnost'* Bilčovski župan Hansi Ogris je v svo^ -jem govoru med drugim izpostavi pomembnost Rupijevega očeta KO bivšega župana in občinskega odbo nika, zastopnik domače Posojilo''* Miha Zablatnik je poudaril njegtA" zasluge na gospodarskem podrocj"' v imenu Slovenske kmečke zveze P" je spregovoril Ludvik Lesjak. Za" nje slovo so mu izrekli tudi zastop niki požarne brambe, slovenske obe" ske liste ter predstavnik NSKS.
SPOZNAVAJMO DOMAČI KRAJ in njegove znamenitosti
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
POHOD PO RADIŠAH
v nedeljo 24. oktobra 1982 Odhod ob 10. uri od Juga v Dvorcu. Prisrčno vabljeni!
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
sprejema učence za pouk violine. Pogoj: starost od 6-8 let, muztkal-nost, nadarjenost.
Rok prijave: 15. oktober 1982. Avdacija - preizkus, vsak torek ob 15. uri v dijaškem domu SšD, Tarviser StraBe 16 v Celovcu.
Slovensko prosvetno društvo na Obir-skem vabi na
PODELITEV BRALNIH ZNAČK
v nedeljo 31. oktobra 1982 ob 10. uri (po maši) v Kovačevi gostilni.
Na sporedu je tudi slovenski film
„PASTIRCI"
# vsakoletni jesenski izlet, ki bo v torek 26. oktobra 1982.
Proga:	Radovljica—Bled—Bohinj—
Vogel (1595 m, kosilo v planinski koči). Cena 200 šil. Vozi avtopodjetje Sienčnik.
Prijave sprejema Nužej Furjan v Posojilnici v Železni Kapli.
SPD Edinost Pliberk, KPD Šmihel, MePZ Podjuna Pliberk in MoPZ Kralj Matjaž Libuče, vabijo na
PODJUNSKO JESEN 82
$ v soboto 23. oktobra bo ob 15. uri nastopila v farni dvorani v Šmihelu Koroška dijaška zveza z LUTKOVNO PREDSTAVO isti dan ob 20. uri bo pri Schwarzlu v Pliberku PEVSKO-FOLKLORNI VEČER, nastopa: SPD Zarja iz Železne Kaple
^ v nedeljo 24. oktobra bo ob 15. uri v farni dvorani Šmihel prireditev POJMO Z OTROCI, vodi Lenčka Kupper
#	od 25. do 29. oktobra bodo predavanja s slikami na temo 40 LET PREGNANSTVA IN UPORA", predavata dr. Janko Malle in dr. Marjan Šturm.
LIBUČE: ponedeljek 25. 10. ob 19.30 uri v ljudski šoli
VOGRČE: torek, 26. 10. ob 19.30 uri v ljudski šoli
KOMELJ: sreda, 27. 10. ob 19. uri v ljudski šoli
BOŽJI GROB: četrtek, 28. 10. ob 19.30 uri v ljudski šoli ŠMARJETA: petek, 29. 10. ob 19.30 uri vljudski šoli
#	v soboto 30. oktobra bo ob 19.30 uri nastopila v dvorani Schwarzl v Pliberku igralska skupina „Oder 73" z igro Stara garda. Po igri bo diskusija.
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi staro in mlado na
PLESNI TEČAJ
Pričetek: v nedeljo 7. nov. 1982 ob 19. uri
Trajanje: lOkrat po 3 ure ob nedeljah popoldne ali zvečer (čas po skupnem dogovoru)
Kraj: kulturni dom na Radišah
Prispevek: šil. 350.— na osebo za celotni tečaj (velja samo za društvene člane; prispevek za tečajnike, ki niso člani SPD Radiše znaša 500 šil.)
Predvideni načrt: ustaljeni standardni in sodobni modni plesi
Voditelj: diplomirani plesni učitelj Gregej Krištof
Prijave: Ani Tolmaier in Franci Wal-ter jih sprejemata
Zveza slovenske mladine vabi v soboto, dne 30. oktobra 1982 ob 20. uri na
JAZZ-KONCERT
z domačo skupino K u n d a 1 i n i v disco „Happy Night" v Žitari vasi.
Alpski klub Obir vabi na USTANOVNI OBČNI ZBOR
v soboto 23. 10. 1982 ob 20. uri pri Sriencu na Obirskem.
Po občnem zboru bo Franci Dolinšek predvajal film o tekmi koscev, ki je bila 12. 9. pri Jerebu na Obirskem. Za zabavo bodo poskrbeli Obirski vi-žarji Šimej, Preti in Otmar.
DUNAJSKI KROŽEK
vabi na svoj 45. sestanek, ki bo v petek 22. 10. 1982 ob 19. uri v gostilni Weidinger, Danhausergasse 3 v 4. dunajskem mestnem okraju.
Na programu je skupna večerja, „Li-tanije dvojezične Koroške — literarne in druge marginalije" Horsta Ogrisa, urednika za kulturo pri „Kleine Zeitung" v Celovcu, družabni del (organizacijski prispevek: šil. 120.—)
Krajevno združenje ZSM Zel. Kapla vabi v nedeljo 31. oktobra 1982 na
SPRETNOSTNO VOŽNJO Z AVTOMOBILI
v peščeni jami pri Piskerniku na Obirskem. Avto bo na razpolago.
Začetek bo ob 10. uri. Tekma bo ob vsakem 'vremenu. Prijava na licu mesta.
Posojilnica Dcbrla vas vabi na PRIREDITEV MLADIH VARČEVALCEV
ki bo 26. oktobra 1982 ob 14. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
Na družabnem popoldnevu bodo nastopili otroci in mladina iz Dobrle vasi, Škocijana, Šentprimoža, Šentvida, Šentlipša ter Žitare vasi, ki bodo rajali, peli in igrali na instrumente. Prevoz na prireditev (z avtobusom): od Posojilnice Škocijan ob 13.10 uri, od Posojilnice v Šentprimožu ob 13.30 uri, od farne cerkve v Šcntlipšu ob 13.10 uri in od Rutarja v Žitari vasi ob 13.30 uri.
Lutkovna predstava ob svetovnem dnevu varčevanja Libuša Titelbachova
ZAJČEK DIDLDAJČEK
Prireditelj: KPD Šmihel in Posojilni Pliberk
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu	-
Čas: sobota, 23. 10. 1982, ob 14-"J Gostuje: „Lutke mladje" KDZ iz kA lovca
Za vse udeležence bo pripravila F'! sojilnica Pliberk pečene kostanje in monado.
KPD Drava in Posojilnica Phb^ vabita ob dnevu varčevanja na
LUTKOVNO PREDSTAVO „RINGA, RINGA RAJA"
ki bo v nedeljo 31. 10. 1982 ob 9-3 uri v farni dvorani v Zvabeku.
Zveza koroških partizanov vabi "
OTVORITEV	^
DOMA KOROŠKIH PARTIZANOV
v Solčavi, dne 24. 10. 1982 ob 10. "j Prosimo, da se iz vseh področnih o borov udeležite te pomembne P(' ^ ditve. Vabljeni vsi borci, aktivist' somišljeniki.	-
,,Dober večer, sosed" na Bistrici v Rožu
Bistrica v Rožu je ietos bila prizorišče prve prireditve „Dober večer sosed", ki potekajo ob avstrijskem državnem prazniku — 26. oktobru. Prireditelj je bilo SPD „Koč-na" v Svečah, vse pa se je odvijalo v bistriškem kulturnem domu. Pri sporedu so sodelovali tamburaški ansambel SPD Šentjanž, inštrumen-talni duo Feinig, moški pevski zbor SPD „Kočna" in kulturne skupine iz Ebene Reichenau in sicer pevski zbor, družinski ansambel Ross-mann-Pertl, ženski tercet in folklor-
Prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani
Torek 26. oktobra ob 19.30 uri Prafki madrigaiMi — srednja dvorana. S koncertom Praških madrigalistov pričenjajo redni zborovski abonma v CD
Četrtek 28. oktobra ob 19.30 uri Ko so cvetele buče — zmagovalna predstava s Festivala mono drame Zemun '82 — v okviru .Borštnikovega srečanja" — okrogla dvorana
Petek 29. oktobra ob 19.30 uri koncert Sinfoničnega orkestra Slovenske filharmonije —
velika dvorana
Petek 29. oktobra ob 19.30 uri .Borštnikovo srečanje'
Dundo Maroje — komedija Marina Držiča gostuje Hrvatsko narodno kazalište, Zagreb — srednja dvorana
Sobota 30. oktobra ob 10. uri Otroška matineja Jančič Makarovič: Sova oka, Lutkovno gledališče Ljubljana — mala dvorana
Vse podrobne informacije lahko
dobite po telefonu 03 06) 222 815
(blagajna Cankarjevega doma).
Slovenci v TV
V torek 26. oktobra - za državni praznik, bo na 2. programu avstrijske teievizije ob 20.15 uri na sporedu oddaja „Ein Fest in Oster-feich". Pri tej oddaji, na kateri sodelujejo ansambii z vseh zveznih dežel, bo sodeiovai tudi kvartet ..Kežar" Siovenskega prosvetnega društva „Danica" iz Šentvida v Podjuni. Ljubiteijem narodne gias-be priporočamo, da si oddajo ogledajo.
na skupina.
Predsednik „Kočne" Janko Zer-zer je uvodnoma povedal, da je to prvi poizkus take prireditve na Bistrici v Rožu. Iz tega izhodišča lahko rečemo, da je obisk bil zadovoljiv. Zerzer pa je ob tej priložnosti tudi povedal, da je glede pravic slovenske narodne skupnosti v tej občini odprtih še mnogo vprašanj, ki jih je treba rešiti. Častni pokrovitelj prireditve, župan Oth-mar Baurecht, je spregovoril v obeh deželnih jezikih in v svojem govoru orisal pomen 26. oktobra, ko je Avstrija spet postala svobodna dežela.
Spored prireditve je sam po sebi bil zanimiv, posebno kvalitne so bile gostujoče skupine iz Ebene Reichenau, zato je tembolj upravičeno začudenje, zakaj prireditev ni obiskalo več pripadnikov večinskega naroda, saj je mešani pevski zbor Singkreisa Ebene Reichenau, ki ga vodi Ruthilde Lax, znan po svoji kvaliteti. Za kakovost doma-
Vogrče
Na zadnji seji obeh odborov Posojilnice Pliberk smo imeli tudi majhno slovesnost, na kateri smo izrazili naše najboljše želje in čestitke ter mnogo delovnih let našemu odborniku Miheju Lubasu k 60-letnici njegove življenjske poti. Miheja Lubasa, pd. Olipovega gospodarja poznamo vsi predvsem po njegovem delu za naš narod, za naše pravice. Lahko bi rekli, da se naš jubilant vse svoje življenje žrtvuje za našo skupnost, kljub temu, da ima doma kot kmet mnogo opravka s svojim delom, če hoče ostati tudi gospodarsko na višku. Mihej Lubas je eden od tistih ljudi in stebrov našega slovenskega življa na Koroškem, ki nikoli ni okleval ali omahoval, kadar je šlo za našo skupno stvar. Vedno je bil in še stoji v prvih vrstah, se izpostavljal in razdajal za narod, čeprav ni eden tistih, ki mnogo govorijo. Nasprotno, vedno je bil skromen in bolj redkobeseden, po duhu in po storjenem delu pa je velik. In ravno s tem prekaša marsikaterega drugega. Mihej Lubas vedno
čih skupin vemo, da se tu ne bomo spuščali v podrobnosti opisovanja posameznih točk le-teh.
Vsebinsko gledano je prireditev bila slična običajnim kulturnim nastopom, žal pa ni bila uglašena na pomen 26. oktobra, saj niti ena točka sporeda ni bila posvečena temu dogodku. Le geslo „Dober večer sosed" je bilo upravičeno v toliko, da so se gostje opravičili, ker niso zapeli slovenske pesmi in da bodo to nadoknadili, ko bodo Svečani gostom vrnili obisk.
Zato še enkrat naglašamo, da je dr. Zerzer imel prav, ko je prireditev treti ral kot poizkus, ki je kot tak gotovo dosegel svoj namen in da je vsaj v njegovih izvajanjih opozorila na nerešena manjšinska vprašanja v občini in deželi. Upajmo, da bodo ostale prireditve, ki pravkar potekajo ob 26. oktobru še bolj opozorile na naš problem in pri večini našle večjo odmevnost in pripravljenost uresničiti to kar predpisuje državna pogodba.
Pliberk
najde čas in se odziva potrebam našega delovanja. Tako ga srečavamo že vsa povojna leta v moškem pevskem zboru Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" v Pliberku kot navdušenega pevca slovenske pesmi, odbornika Posojilnice Pliberk, odbornika Kmečke gospodarske zadruge Pliberk, odbornika SPD ..Edinost", kot organista in še bi lahko naštevali. Skratka, povsod sodeluje in vedno je vesel in srečen, kadar se cilji in delo našega hotenja tudi vidno pokažejo. Miheja Lubasa občudujemo in tudi poznamo kot skromnega človeka, ki pa je vedno dobre volje ter poln optimizma. Kako zmore vse to brezplačno delo za narod poleg domačega kmečkega dela sploh tako vestno izvrševati, ko pa vemo, da je bil v zadnji vojni težko ranjen in posledice kot veliko breme nosi še danes, ne da bi o tem toži) drugim? Kljub temu gospodari dobro in zgledno ter daje nasvete tudi vsem, ki se obračajo na njega. Vedno rad pomaga svojim sosedom, tako da raje doma
„Načrtno usmerjanje je prvo vodilo k uspehu"
s J.
pravno sodelovanje ob upoštevanju in dejanskem prakticiranju sožitja. Toda to je v naših koroških razmerah problematično. Poznamo primere, ko nas strukture večinskega naroda hočejo prisiliti k temu, da bi na teh prireditvah o naših narodnostnih problemih molčali. V tem ne vidim smisla za sodelovanje in kulturno izmenjavo med obema narodoma na Koroškem. Toliko samozavesti moramo imeti, da bomo sami vedeli in odločali o tem, da se bodo v našem kulturnem delu izraze življenjske refleksije celotne narodne skupnosti. Če pa se bomo povezali samo z našo tradicionalno in lepo slovensko pesmijo, potem se bomo na kulturnem področju zadovoljili z današnjo stvarnostjo, ki pa nam ni naklonjena. Vsekakor pa vidim ob prireditvah za 26. oktober realne možnosti, da vplivamo na miselnost večinskega naroda. To omogoča, da konfrontiramo mirnemu sožitju narodu sovražni značaj 10. oktobra z načelno naprednim, z državno pogodbo in njenim antifašističnim izročilom povezanim nacionalnim praznikom 26. oktobra. S tem naj bi napravili prve korake v smeri, ki naj bi vodila do razkroja 10. oktobra v zavesti javnosti.
SV: Kako bo SPZ pristopita k nalogam, ki bodo aktuatne fudi po 26. oktobru!
Prvo izhodišče smo pokazali na letošnjem vigrednem seminarju SPZ, ko smo tako rekoč na novo diskutirali o mestu, vlogi in idejnem profilu naše organizacije. V bistvu smo pri tem spoznali, da ne smemo zanikati idejno in estetsko raznolikost kulturnega ustvarjanja. Kulturo ne smemo gledati duhovno ozko, zanikati diferenciacijo in ji jemati družbeni značaj. Take enotne in skupne slovenske kulture ni. Če se tega dejansko zavedamo, moramo v našem kulturnem de-
lovanju upoštevati vse idejne tokove, ki jih je zmogla in zmore slovenska kultura v teku njenega razvoja. Pri tem seveda izključujem vse tiste silnice, ki so se postavljale slovenskim narodnim interesom po robu. Upam, da bo SPZ znala ustvariti prostor pripadnikom vseh idejnih smeri, ki so pripravljene delovati za dobrobit in obstoj naroda. To je osnova, na kateri lahko razmišljamo o bodočih nalogah.
Po 26. oktobru bomo morali spoznanja s seminarja o dvojezičnosti v Podravljah posredovati v primerni obliki našim ljudem. Gre namreč za zelo občutljivo in resno vprašanje. Kdaj naj bi se posluževali materinskega — slovenskega jezika in kdaj dvojezičnosti. V bistvu tako pri vzgoji otrok v materinskem jeziku kot pri rabi slovenščine v javnosti nismo napredovali. Pomen materinščine je premalo zasidran v naši zavesti, zato imamo tudi premalo samozavesti. Rešitev namreč ni v tem, da bi postali dvojezična manjšina. To bi bila nevarna pot v asimilacijo. Ker je materinščina podlaga v kateri človek občuti in spoznava identiteto svojega naroda, je potrebno, da jim to spoznanje postane vsakodnevna zavest. Z učitelji in starši bomo morali v tej smeri konkretno ukrepati. Morda bi bili primerni tovrstni tečaji, predavanja in druge oblike prireditev na katerih bi nadoknadili ta deficit.
Mislim, da so to zaenkrat prioritete v našem kulturnem delu. Da bo delo uspešno potekalo, zato pa je potrebna tudi organizatorična konsolidacija SPZ. V prvi vrsti mislim, da morajo tisti, ki sedijo v centrali, imeti smisel in posluh za potrebe krajevnih društev kot za enega najvažnejših či-niteljev v naši narodni skupnosti. V lastnih vrstah moramo premagovati birokratsko reševanje raznih problemov; načrtno usmerjanje je prvo vodilo k uspehu.
pusti delo, kadar je pomoč potrebna sosedu-sovaščanu. Kljub razdajanju za druge pa je Miheju uspelo, da si je postavil nov dom in gospodarsko poslopje in le redki so taki, ki tako uspešno gospodarijo in sledijo času in zahtevam trga. Mihej Lubas je tudi eden od tistih zaslužnih pionirjev, ki so že pred 20 leti spoznali, da je bodočnost kmeta v skupnosti, zato so ustanovili krožek za vzrejo pujskov. Vedel je, da tudi kmet lahko gospodari uspešno le tedaj, če se poveže in organizirano gre s svojimi pridelki na tržišče. Zamisel tega krožka je vsekakor orala ledino na tem pod-
ročju in tudi uspela, škoda je le, da krožek ni več pod tisto streho, pod katero se je rodil in zaživel.
Zaradi dobrote in družabnosti in še posebno zaradi naše slovenske pesmi, radi prihajajo k njemu na dom in v njegov krog vsi tisti, ki jim je naša domača beseda in pesem sveta. Priljubljenemu Miheju Lubasu želimo tudi v bodoče predvsem zdravja z željo, da bi tudi naprej tako pogumno stat na braniku našega naroda in oplajal s svojim značajem, zgledom in delom naš živelj, posebno pa naš mladi rod.
ikej
Janko Kersnik
AGITATOR
„On je nagle jeze in — verujte mi — tega vam ne bo odpustil. Jaz sem seveda — nedolžen! Pa najbolj neumno je to, da mi vi niste zaupali. Zakaj niste razodeli razmer
svojih?"
„Ko bi šel takoj k njemu? Povedal mu bom in ga Prepričal, da vam ni bila trohica znana.
Hrast je malo pomisli).
„Ne, ne, tu je vse zastonj! Vrata vam bo pokazal 'n sedaj je sigurno vse prepozno! Oh, te nesrečne — vražje volitve!"
Rekši, je vrgel polno pest aktov in pisem, katere je v naglici zgrabil, po mizi, da so križem odleteli.
..Propali bomo in vrhu tega sem se sprl z najboljšim Prijateljem, katerega sem imel tu v trgu."
„Vse še ni izgubljeno, gospod doktor! Notar mi je hialo prej povedal, da je pridobil zopet dva glasa, hišno svojo gospodinjo in svojega čevljarja, Kopitarja!
„Pojte, pojte!"
„Le delati, agitirati je še treba!"
Hrast je teke! dvakrat po sobi gor in dol.
„Povejte mi vendar, gospod Koren, kateri vrag vas je motit, da ste pričeli take neumnosti z Milico? Da bi resno mislili..."
..Gospod doktor!" vzkliknil je razdraženi koncipient.
..Oh, kaj! Da bi resno mislili - študirali bi. izpite svoje končali, potem šele se lotite takega dekleta! Sedaj pa — ^aj pa ste sedaj?"
Koren je bil razdražen, jezen, a obenem vendar nekako potrt. Skušal se je premagovati.
„Kaj pa — sedaj! Sedaj le delam in agitiram za vas in za naše dobro, narodno prepričanje!" dejal je pikro.
„Haha," posmehnil se je doktor, a zinil ni besedice. Stal je pri oknu in bobnat po steklu.
Koren je hotel oditi.
„A kako je Bole zvedel vso to stvar?" vprašal je naglo doktor, ne da bi se obrnil.
„Niti slutnje nimam; a povedala mi bo Tilhova Barba."
..Poskusite! Pa še nekaj! Vedeti nam je treba še nocoj, kaj je ukrenil Bole; to je važno in odločevalno. Ako nam je očiten nasprotnik, potem bode bolje, da ne kandidiram!"
„Kaj pa mislite vendar! Če nam bo tudi nasproten, vsekakor je treba poskusiti."
..Bodemo videli!"
Koren se je poslovil. Delati ni mogel več; bil je tako poln raznih vtisov in čutil, da je moral ven iz zaduhle sobe pod milo nebo na čisti zrak. Pa ne samo to — govoriti je hotel tudi s pismonošem, s Tilhovo Barbo, in napotil se je v sotesko za Medenovo pristavo.
Srečat je babnico že pri vhodu v sotesko, dejala je, da se je namenila k njemu, ter potem brž začela razkladati vse, kar se ji je bilo tekom včerajšnjega in današnjega dne pripetilo; kako jo je ulovil koncipist Ruda in danes zopet graščak. Naposled je počepnila Korenu na uho, čeravno brez potrebe, ker nikjer ni bilo videti žive duše; ..Gospodična bi rada z vami govorila; zvečer v mraku pridite tja za grad, že veste kam, tja, kjer sta bila zadnjič; vi bolje veste nego jaz."
Ali nocoj?"
..Nocoj - glejte no, kdaj pa — vprašala pa nisem — pa bo že nocoj, ker se je gospodični tako mudilo."
Kdo je bil srečnejši od Korena! Da mu je bila Milica vrnila njegovo pismo, ni ga žalostilo, nego še vesel je bi! teh zaprek, ki so se nastavljale njegovi ljubezni; saj je vedel, da ga deklica ljubi, kakor le ljubi prva ljubezen, in sluti) je, da ji bode očetov upor le še utrjeval ta čut. Umel je tudi takoj, da ga hoče pri ribnjaku pričakovati.
Napotil se je proti večeru tja po stranski stezi, kjer se ni bilo bati, da bi srečal koga, in dospel je ob določenem času v ribnjaku. Milica je bila že tam.
„Ni prav, da sem vas vabila semkaj, pa povedati vam moram, kako je vse to prišlo!" dejala je hlastno, ko jo je bit on burno pozdravi) in prijel obe njeni roki. Stala sta na mestu, kjer sta se prvič poljubila.
..Vedite, Elza, Medenova gospa, je očetu vse razodela! Kje in kako je ona zvedela ..."
„Oh, to vem pa jaz!" hitel je Koren.
Sedaj je bila vsa spletka obema jasna. Njen vzrok pa je Koren takoj uganit.
..Volitev, volitev, ta nesrečna volitev!" vzdihnil je potihoma.
„Da, da, to sem jaz vedno trdila!"
„Pa maščevati se hočemo, naj velja, kar hoče! Meden mora pasti."
„Oh, pustite to! Andrej, obljubite mi, da pustite vso stvar!"
..Katero? Volitev? Ni mogoče, Milica!"
„Oh, obljubite mi, saj je prvo, kar vas prosim! Oče so že tako razburjeni — sedaj so v trgu pri kaplanu gospodu Antonu in ..."
„Kaj, pri Antonu?" vzkliknil je Koren ves preplašen.
„Da, popoldne so se odpeljali tja in do sedaj jih ni bilo še domov!"
..Potern je pa slabo za nas; oh, nesrečni rod!"
OKROGLA MIZA - OKROGLA MIZA - OKROGLA MIZA - OKROGLA MIZA
Nočemo končati v objemu, ki bi nas zaduši!
Pred desetimi leti je drhal na Koroškem v žaru nemškonacionalistič-nega besa in opoju politične in kulturne primitivnosti podrla krajevne napise, ki so jih bile dale postaviti avstrijske oblasti, ko je napetost spričo neuresničenih pravic iz 7. člena avstrijske državne pogodbe med koroškimi Slovenci postala politični problem. Za hip se je zdelo, da je manjšino zadel hud udarec; toda mobilizacija in ozaveščanje sta po 1. 1972 bila še hitrejša. Danes slovenska manjšina v Avstriji še ne uživa tiste pravne zaščite, ki bi jo morala, zato pa je bolje organizirana in bolje mobilizirana kot kdajkoli doslej. Gledano s te plati se „Ortstafelsturm" nemškonacio-
naiističnim organizacijam ni izpiačal.
Pogovor za okroglo mizo se je sukal okoli treh strženov: o uresničevanju določil iz 7. čl. oziroma o procesu, ki je privedel do tega, da je t. i. zakonska zaščita Slovencev v Avstriji postala sredstvo za krčenje obsega manjšinskih pravic; vprašanju, kako in kako krepko je manjšina v zadnjih desetih letih nastopala na koroškem in avstrijskem družbenem prizorišču; in kako — ob razumljivih idejnih in deloma strankarsko-poli-'tičnih razlikah — osrednji organizaciji, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, uresničujeta politiko akcijske enotnosti. V pogovoru so v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sodelovali člani vodstva Teodor Domej, Janko Malle, Marjan Sturm, Feliks Wieser in Janez Wutte-Lue, za vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev pa Filip Warasch in Franc tVedenig.
DELO: Najprej prvi del problematike: sedmi člen državne pogodbe, tristrankarski sporazum in sedmojulijska zakonodaja ter krčenje obsega manjšinskih pravic in manjšinske zaščite.
WIESER: Slovenci na Koroškem so se med drugo svetovno vojno prvič znašli v položaju, ko sta jih udeležba v narodnoosvobodilnem boju in njihova protifašistična naravnanost kot aktivne partnerje povezali po eni plati z bojem celotnega slovenskega naroda, po drugi pa s protifašističnim gibanjem v Avstriji. Posledica tega preporoda njihove samozavesti in objektivnega deleža, ki so ga imeli pri zmagi nad fašizmom — in na to so se avstrijski politiki venomer sklicevali, ko so od zaveznikov v proti-hitlerjevski koaliciji zahtevali obnovitev avstrijske neodvisnosti in suverenosti — je bila, da so koroški Slovenci pričakovali, da bo obnovljena avstrijska republika svoje obveznosti do slovenske manjšine izpolnila v kar najširšem smislu, posebej še, ker jih je — v 7. čl. državne pogodbe — sprejela kot mednarodno obveznost. Zal pa ni bilo tako in ravno za obdobje po 1. 1955 sta značilna dva procesa: gospodarski razvoj, ali bolje, nerazvoj, je močno spremenil strukturo vasi, kar ni bilo v prid Slovencem, ki so morali odhajati s trebuhom za kruhom, po drugi plati pa je prek zakonodajnega mehanizma prihajalo do stalnega
krčenja manjšinskih pravic in dvojezičnosti. Prav 1972, ko je prišlo najprej do postavitve, nato pa do nekaznovanega podiranja dvojezičnih krajevnih napisov, pri čemer velja povedati, da je tudi to, da je bila že tedanja ureditev dvojezične topografije izpeljana v znamenju hude redukcije izvirnega dvojezičnega ozemlja, pokazalo, da oblasti niso pripravljene braniti svoje lastne zakonodaje in da so družbenopolitične razmere na Koroškem nenaklonjene Slovencem in demokratičnemu razvoju.
DELO: Bi danes tedanji poskus koroških oblasti, da vsaj na delu dvojezičnega ozemija uveljavijo dvojezično topografijo, šteli za bolj širokosrčen?
WARASCH: Ne, ne bi. Slo je za poskus, da bi ubili dve muhi na mah. Tedanja rešitev naj bi po eni plati zadovolj ila nemškonacionalistične kroge, ki so vanjo pravzaprav že privolili, po drugi pa naj bi z njo demobilizirali manjšino, ki je postajala vse bolj zahtevna, vzeli naj bi ji veter z jader.
DELO: Torej tudi postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 v bistvu ni pomenilo nekaj, kar bi bilo v nasprotju z dotedanjimi in kasnejšimi konstantami v avstrijski politiki do manjšin?
WARASCH: Avstrijska politika je v temelju asimilacijska. Za celotno obdobje po 1. 1945 je značilna nenehna demontaža manjšinskih pravic, zakon o narodnostnih skupinah iz 1. 1976 pa je legalizacija takšne demon-taže. Kdor je pričakoval, da bo zagotavljal vsaj nekatere pravice na nekaterih območjih, se je kruto zmotil: zakon uresničujejo oblasti le, ko je treba pravice jemati, na primer na področju šolstva se nanj sklicujejo, da lahko zavračajo vloge in prošnje v slovenskem jeziku: takšnih primerov pa je množica.
DELO: Politično ozadje te zakonodaje je sporazum med tremi avstrijskimi oziroma koroškimi strankami. Kaj pomeni ta sporazum v tem procesu?
DOMEJ: Zakonodaja je neke vrste odgovor na rast slovenske samozavesti, saj formalno, vsebinsko in krajevno omejuje mnoge pravice, ki so pred njo že obstajale, vendar so se dolgo časa nanje sklicevali le redki
Slovenci. Gre za to, da je v šestdesetih letih — prav gotovo ima tukaj veliko zaslug slovenska gimnazija — zrasla generacija ljudi, ki je začela odločneje terjati pravice na podlagi 7. čl. državne pogodbe. Zadeva ima tudi svoje socialno in zgodovinsko ozadje. V agrarni družbi ni potrebna natančna reglementacija, saj se posameznik sklicuje na kulturne in posebej jezikovne pravice v omejenem obsegu in tudi krajevno omejeno; razgledan, izobražen človek pa je bolj zahteven in tudi bolj gibljiv. Prav ta proces pa je skušala sedmojulijska zakonodaja preprečiti. Tristrankarski sporazum zato ni nikakršna zgodovinska ločnica, ni nastal 1. 1976, marveč je na Koroškem inštitucija, ki traja že stoletje in več, le da ni bil formaliziran. V vprašanju, postavljenem v začetku pogovora, tiči nekakšno podvprašanje, iz katerega bi se morda dalo razumeti, da sta 1972 in 1976 prelomnici v razvoju avstrijske manjšinske politike. Treba je povedati, da nista, da gre za politiko, ki je kontinuirana in dosledna. Pač pa velja pri tristtrankarskem sporazumu, s katerim so vse tri avstrij-ke v parlamentu zastopane stranke sklenile oblikovati enotno politiko do narodnih skupin in so s tem dejan-
zdaj izogiba sleherni narodnostnopo-litični odločitvi in prepušča to področje koroški politiki, na Koroškem pa je najmanjši skupni imenovalec nemškonacionalistično usmerjena svobodnjaška stranka (FPO). Je pa tako, da smo se v preteklosti veliko sklicevali na zakonska določila, a nam to ni prineslo veliko, po drugi plati pa smo stalno izgubljali na terenu in naše dvojezično ozemlje se je nenehno krčilo. Rekli smo, da je sedmojulijska zakonodaja restriktivna, nismo pa vedno vedeli, kako jo preseči in kako jo izrabiti v našo korist. Zato je tudi nastala zmeda, češ da sedmojulijsko zakonodajo odklanjamo, in zato se nismo mogli sklicevati nanjo, ko smo se v konkretnih primerih borili za naše pravice, recimo za uporabo jezika .. .
WIESER: Sklicevali smo se na sedmi člen in ne na sedmojulijsko zakonodajo .. .
MALLE: Osnova vseh naših prizadevanj je sedmi člen, gre pa za to, kako bi se približali uresničevanju naših pravic. Naši ljudje preprosto niso vajeni uporabljati slovenskega jezika v javnosti, na uradih. Treba bo še veliko dela, da se bodo ljudje otresli strahu pred javno rabo slo-
Pod zgornjim nasiovom je ijubijansko Deio objaviio datjši pogovor svojih sodeiavcev s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. Funkcionarji Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev so v tem pogovoru zavzeti staiišče k posameznim aktuainim vprašanjem naše narodne skupnosti in današnje koroške stvarnosti. Mnenja smo, da so njihova statišča zanimiva tudi in še posebno za našega čioveka in za širšo javnost na Koroškem, zato pogovor, kakor ga je za objavo v Deiu pripravi) Marjan Sedmak, v ce-ioti ponatiskujemo tudi v našem iistu.
Uredništvo
sko privolile v skupni imenovalec, ki ga opredeljuje manjšinam najbolj sovražna stranka, opozoriti na nekaj drugega, na nekaj, posledice česar čutimo vsak dan: sporazum je odločanje o obveznostih, ki so kot mednarodna pogodba obveznosti avstrijske države, prepustil deželi Koroški.
WEDENIG: Gledano taktično, je tristrankarski sporazum izločil možnost, da bi stranke tekmovale za naklonjenost manjšine, da bi kdorkori skušal na tem področju zabijati klin mednje.
DELO: Tudi tiste sile v strankah, ki ga intimno nikoli niso sprejele — in teh je najbrž tudi nekaj — so ga prisiljene upoštevati ...
MALLE: Gre pač za politiko brez tveganja. Snovatelji sporazuma prihajajo s Koroškega. Dunaj se tudi
venskega jezika, dela, ki bo politično, pedagoško, kulturno, pa tudi takšno na gospodarskem področju, ki je v zadnjem času dosegalo zelo lepe uspehe.
WUTTE-LUC: Na kratko bi rekel, da je tristrankarski sporazum likvidator sedmega člena. Da je šel razvoj v to smer, je kriva tudi starejša generacija: namesto da bi po vojni trdo segli po naših pravicah, smo pisali spomenice in opomine. Mlajši rod se je v zadnjem času lotil dela na terenu in mislim, da je to zelo prav. Treba je odgovarjati na vprašanja, ki jih postavljajo ljudje tam, kjer živijo, treba se je organizirati na terenu, hkrati pa moramo dobro vedeti, da narodnostna politika niso samo spomenice in pogovori, marveč zajema gospodarska, socialna in mnoga druga vprašanja, ki se jih moramo
Slovenci v Avstriji deset iet po jurišu na dvojezične krajevne napise
iotiti po vsej Koroški, na celotnem dvojezičnem ozemlju. Oživiti delo tudi na terenu, ki je bil doslej zanemarjen, mora biti skupna politika obeh osrednjih organizacij.
WIESER: Osnovni nesporazum je bil, kot je nakazal že tovariš Luc, Y tem, da sta osrednji organizaciji uresničitev sedmega člena skušali doseči predvsem na Dunaju, pri zveznih oblasteh, ne da bi si organizirali podporo baze na terenu, zaradi česar so bili naši glasniki pred zvezno vlado brez materialnega zaledja terena. Tega še vedno nimamo pokritega tako, kot bi si želeli, čeprav je napredek zadnja leta brez dvoma izreden. Treba se je zavedati, da nenadnega zasuka ne bo, da nam narodnostne pravice ne bodo padle z neba, da si jih bo treba izboriti s pridno, vsakodnevno mobilizacijo, ki jo bo treba podpirati z delom na političnem, socialnem in gospodarskem področju ter sploh v vseh izsekih, ki zadevajo življenje naših ljudi, pa ne samo naših, marveč vsega koroškega prebivalstva, saj zaostajanje v razvoju tepe tudi nemško govoreče. Postati moramo, skratka, aktiven dejavnik v prostoru, v katerem živimo. Na mnogih območjih smo že kar dobro zasidrani, so pa seveda deli Koroške, ki se jih še nismo kaj prida lotili, čeprav, to si upam trditi, še nobena dvojezična koroška občina V narodnostnem pogledu ni povsem odmrla.
WARASCH: Mislim, da je ena od poglavitnih napak naše povojne politike v tem, da smo dopustili, da nam je politiko in taktiko narekovala avstrijska — v smislu uradna politična — stran, namesto da bi dali sedmemu členu našo vsebino in pustih uradno politično stran, da reagira-Nasprotujem pa tezi, ki smo jo slišali, da je treba sedmojulijsko zakonodajo izkoristiti v njenih pozitivnih točkah. Mislim, da bi tako prišh v navzkrižje z občinami in ljudmi, ki jih ta zakonodaja ne priznava več za dvojezične. Poglejte primer moje občine, Djekš: če bi ljudi povprašah naravnost, koliko se jih še priznava za Slovence, bi se jih oglasilo komaj nekaj odstotkov, ko pa vsako leto sestavljajo listo porotnikov, ki morajo vpisati tudi znanje jezikov, jo takšnih ki znajo slovensko, kar 8^ odstotkov. Slovenščino so se naučih doma od matere, in so Slovenci. Teh ljudi pa ne bomo pritegnili, če so bomo prilagajali zakonodaji, ki j m odpisuje.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
..Pustite jih, naj sami izbojujejo, kar imajo med seboj; j ne hodite med nje - to sem vas hotela prositi. Saj bo še ' tahko vse dobro!"
Koren je komaj čul dekličine besede. Zavest, da bode Bole sedaj v istini očiten nasprotnik Hrastov, razburila ga je silno.
„Mi!ica," dejal je po kratkem molku, „vi ne veste, kaj je to, ako človek posveti vse svoje sile, vse svoje strasti eni sveti ideji, ako mu dušo polni vroča, pekoča želja, koristiti narodu in domovini, pri tem pa mora gledati, kako se po branjevsko ravna s to zavestjo, kako sleparsko se ta uporablja za sebične strankarske namene!"
Deklica ga ni umela, toda strastni ogenj, ki mu je žarel v očeh, bi) bi jo navdušil in razvnel, ko bi njena skrb ne bila večja, da zabrani preteči očitni razpor med svojim očetom in tem strastnim Hrastovim agitatorjem.
„Vi pravite, da vas navdaja povse le skrb za domovino," rekla je nekako boječe in sramežljivo, „in mene — mene pa ne ljubite?"
..Milica!"
..Odgovorite mi!" hitela je pogumneje.
..Ljubim vas, to veste kakor jaz," dejal je Koren in njegovo pošteno oko se je ujeto z njenim.
„ln zakaj mi ne morete izpolniti želje, zakaj me ne uslišite in se ne izognete boja, kateri nama ne koristi in kateri bo tudi zdaj za vas brezuspešen — kakor sami trdite?"
„Ne morem!" reke! je agitator svojeglavo in povesit oči.
Deklico je posilil skoraj jok.
„Vi me silite, da vam še nekaj povem!" dejala je ihteče in zakrila svoj obraz.
..Kaj?"
„Oče pravijo, da imate vi najmanj pravice, siliti se v te stvari — pravijo, da morate skrbeti najprej zase, in to so mi očitali tudi zaradi vašega pisma!"
Koren se je stresni! in povesil glavo. Danes je že drugič čul enako očitanje — toda sedaj je bilo bolj pekoče nego prvo.
Kratka, a mučna tišina je bila nastala.
Deklica se je bila obrnila zopet k ljubljencu in svoj rdeči obrazek, na katerem je bilo pol joka, pol smeha, naslonila na njegovo ramo.
..Andrej!" šepnila je polglasno.
On se ni moge! več ustavljati. Objel jo je strastno in ji poljubova! oči in ustni.
„Da, da, Milica, jaz te bom ubogal," dejal je potihoma. Bilo je prvič, da jo je tika), in nje se je pri tej besedi tudi polasti! čuden sladak čut.
Z gradiča je zapel zvonec, ki je klica! posle k večerji.
..Hvala ti Andrej! Lahko noč!"
..Lahko noč!"
Ločila sta se naglo. On je postal še nekoliko trenutkov na obrežju in zrl za njo, dokler njeno belo krilo ni izginilo za zeleno vrtno ograjo.
ŠTiRiNAJSTO POGLAVJE
Istega večera je doktor Hrast dolgo pričakoval svojega koncipienta. Tako je bil nemiren, da se mu niti večerjati ni ljubilo niti govoriti z ženo. Venomer je hodil k odprtemu oknu ter zrl na utice, če ti že prihaja Koren. V jasni mesečini se je videlo dateč, a Korena vendar ni bilo ugledati. Naposled je hotel odvetnik ven v krčmo, kjer je mislil dobiti Andreja. Še) je res, akoravno ga je žena ustavljala, češ da se bo še bolj razburil, v čitalnico, a tam tudi ni našel koncipienta. Nihče ni znal, kje je. Domov vračajoč se
povraša) je doktor v Korenovem stanovanju po njem, 3 zaman. Silno nejevoljen je prišel domov.
Drugega dne je bil Koren ob navadni uri v pisarni.
„Kje ste hodili sinoči? Kaj novega, kako stojimo?" hitel je Hrast z vprašanji.
„Obupal sem — slabo, slabo za nas! Najbolje bo, ako odstopite od kandidature!"
„Kaj, vi to svetujete, vi?"
„Da, prepričan sem, da propademo; Bole se je zveza! z Antonom in potem lahko sodite sami."
„A, dobro! Odstopil pa ne bom; če hočejo, naj imajo boj! Če propadem, propadem pač častno!"
„Jaz bi dejal, gospod doktor, da bo morebiti za vsa bolje, ako odstopite," ugovarjal je znova Koren.
„Kdo vam je vdihnil to misel, kdo vas je prerodi! v tej noči!" klical je odvetnik in postal pred onim.
..Prepričanje, da je vse brezuspešno! Obenem pa čutim, da nam bo trdovratno nasprotovanje še več sovražnikov nakopalo; - le pomislite, sedaj je že Bole ..."
„Aha, ta vam najbolj po glavi hodi — umejem, ume-jem — zakaj..."
„Ne žalite me, gospod doktor! Uverjeni ste o moj' dobri, resni volji, toda če je vse zaman, vse agitiranje - - -
„Bolje pošteno propasti, nego umakniti se bojazljivo " tako vsaj ste še včeraj trdili!"
„To trdim tudi sedaj! Toda v politiki morate pomislil' tudi vse mogoče posledice!"
„Oh, izvrstno! Sedaj ste postali celo oportunist."
Ločila sta se oba nejevoljna. —
Dva dni pozneje je prijavil dnevnik, da doktor Hrast ne kandidira. Ta novica je prišla tako nenadno, da je pose* mezni izmed odvetnikovih pristašev niso hoteli verjeti Sto* prav ko je Koren pritrdil povprašujočim, zmajevali so gla^ in glasno izražali svojo nezadovoljnost. ('Dd/;p
Varčevanje
včeraj, danes in jutri
najbojše zavarovanje
Posebno
v „tednu varčevanja" od 25. do 31. oktobra 1982 in ob Svetovnem dnevu varčevanja 31. oktobra 1982
pričakujejo rojake in prijateije naše domače
POSOJiLNiCE
BiLČOVS BOROVLJE CELOVEC DOBRLAVAS s postovainicama SiNČA VAS in ŠENTPRiMOŽ GALiCiJA GLiNJE GLOBASNiCA HODiŠE
ŠT.JAKOB V ROŽU ŠT. JANŽ V ROŽU KOSTANJE KOTMARA VAS LEDiNCE
sposiovainico
BAČE
LOČiLO
MARiJA NAZiLJi
PLiBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
RADiŠE
SELE
ŠKOCiJAN
ŠKOFiČE
ŠMARJETA V ROŽU ŠMiHELPRiPUBERKU ŠTEBENJPR!BELJAKU ŠT. TOMAŽ VELiKOVEC sposiovainico DJEKŠE VOVBRE
ZiLJSKABiSTRiCA ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
ZVEZA SLOVENSKiH ZADRUG
Ceiovec, Paviičeva 5*7	innjenaposlov.lnicavnovihprostorih
Beijak, Kaiser-Josef-Piatz 6
SAK - Šentandraž 1:1 (1:0)
RAD)0 — TELEViZIJA
Kar je poraz proti Treibachu nakazal, je tekma proti ambicioznemu moštvu iz Šentandraža potrdila: SAK ni v najboljši formi.
V	prvem polčasu je moštvo kar dobro začelo in je imelo tudi tehnično premoč na igrišču. Čeprav je gol padel iz enajstmetrovke, je bil po poteku igre zaslužen. Vendar je že tu bilo opaziti slabosti posameznih igralcev, ki so se v drugem polčasu še stopnjevale.
V	durgem polčasu so gostje iz Laboške doline začeli precej energično in so prvih dvajset minut bili močnejše moštvo na igrišču. Ven-
dar nekaj možnosti niso znali izkoristiti. V enem od konter napadov je Velik po lepem solu zadel ob prečko, gol v tem trenutku bi po vsej verjetnosti odločil igro. Vendar pa sredina ni funkcionirala, pa tudi v zaključku so nastale nekatere napake pri driblanju in pri oddaji, treba pa je povedati, da je šentandraška obramba stala precej trdno, kazalo pa je tudi, da se SAKovi napadalci malo bojijo konfrontacije z bolj agresivnimi gosti. Vsekakor SAKova obramba pri golu deset minut pred koncem, ki se je že nekaj časa prej napovedoval,
ni napravila preveč dobre slike. Tudi Mrkun kot golman se je upal predaleč ven iz svojih vrat. SAK je s tem remijem sicer še vedno prvi z dvema točkama naskoka na drugouvrščeni KAČ, njegova prednost pa se je zmanjšala za dve točki. Naslednja igra v VVolfsbergu proti tamkajšnjemu ATUSu, ki prihaja iz koroške lige, pa bo brez dvoma pokazala, ali je sedanje moštvo SAKa brez trenerja dovolj močno, da ohrani vodstvo v svoji ligi. Velik je z desetimi goli skupaj z Vidreisom (Treibach) najboljši strelec v ligi.
3. sto vensko prvenstvo v namiznem tenisu
Za nedeijo 28. novembra 1982 napoveduje Slovenska športna zveza 3. slovensko prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga bodo izvajati v farni dvorani v Seiah.
SAK „pod 23" -Šentandraž „pod 23"
0:0
Tekmovanje, ki se bo začelo ob 13. uri se bo odvijalo v treh skupinah: skupina A — moški (dostopno za vse igralce), skupina B — mladinci (rojeni po 1. juliju 1965) in skupina C — dekleta.
Prijave za turnir je treba poslati do 27. novembra 1982 (do 17. ure) z oznako A, B ali C na vodjo turnirja: Mirko Oraže, Unterbergnerstr. 17, 9170 Borovlje. Poznejše prijave bodo možne samo, če bo še kaj prosto. Izžrebanje bo v soboto, dne 27. novembra 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Selah. Prijavnina zna-
ša 20 šilingov.
Na turnirju bo veljal pravilnik namiznoteniške zveze, se pravi, da bodo igrali po izločilnem sistemu.
Neposredno po prvenstvenem turnirju (približno ob 17. uri) bo razglasitev prvenstvenih rezultatov in podelitev pokala ekipnemu prvaku 1982. Tekmovalci prvo-, drugo- in tretjeuvrščenega moštva na ekipnem prvenstvu 1982 prejmejo kolajne in diplome. Zmagovalci slovenskega prvenstva v namiznem tenisu 1982 prejmejo lepe nagrade.
PiSMO BRALCA
V čigavem imenu?
Že t/o/ro po/r/rKgo r/eset/etje se z%-fzeto z%?Hf?Mfw za t/e/o, ž/f/jenje Zn KSpe/je s/ovens^e narodnostne s^npno-st: ("zavestno sem se vse/e; rzogZ/zrz/ naztvn „77M7!)j/zM", ^er /e-ta njene ^r:/!adnt^e ne^a^o sam potts^a v neenakopraven po/ožajj na avstrijskem koroškem, se posekej pa za njrkov koj za okramtev nzzror/zzoFtziZ/! pravrc. Zato ne prektram (kokkor tokko) redno samo oka s/ovenska ce/ovika tedntka, temveč — kokkor m: pač nspe — tadt nemška ce/ovsk; trsk.
V	enem od tek kstov že nekaj iet s/edtm sestavkom, k: jrk okčasno ok-jav/ja dvornr' svetntk dr. Va/ent;n /nzko. /z /eta v /eto se ko/j čad/m njegovema p/sanja, m/s/Zm pa, da je s sestavkom, k/ ga je okjavt/ 9. oktokra v ce/otrt^Z /zdaj/ kč/e/ne Ze/tang, ZzkZ/ soda dno, kot prav/mo. Dr. Va/ent/n /nzko je že prej prepeva/ kva/o av-str/jsk/ repak//k/ za „zas/age", k/ k/ j/k naj Zme/a /e-ta pr/ razvoja s/o-venske narodnostne skapnost/, tokrat pa je presege/ vse prejšnje kva/ospeve.
Morda je dr. Va/ent/n /nzko sam zase /akko kva/ežen avstr/jsk/ repa-k/ZkZ za pode/jen/ ma nas/ov dvornega svetn/ka, m/s/Zm pa, da n/ma no-kene prav/ce zakva/jevat/ se koro-škema deže/nema Zn avstr/jskema dr-žavnema vodstva v /mena pr/padnZ-kov s/ovenske narodnostne skapnost/. Zakaj /e? Morda zarad/ sramotne Zn 5/ovencem kr/v/čne ja/Zjske zakono-daje? Z/Z zarad/ neneknega zapostav-/janja .S/oveneev, k/ j/m na jažnem /čoroskem — tam, kjer nas narod ž/v/ — n/t/ dvojez/čn/k krajevn/k take/ ne dovo/Zjo, čeprav ce/o tak strokovnjak za pravo narodnostn/k skap/n kot je dr. Tkeodor VeZter (mimogrede.- ag/e-den pr/padn/k OVP) zatrjaje, da k/ mora/Z k/t/ na dvojez/čnem ozem/ja nap/sZ na vsek arad/k, so/ak, že/ez-n/Šk/k postajak Ztd. v okek deže/n/k jez/k/k? /Vemara zarad/ odprave dvo-jez/čn/k so/? Morda zarad/ pretepanja s/ovensk/k m/ad/ncev s stran/ orož-n/stva Zn po/Zc/je v 3kocZjana, 5ZnčZ vas/ Zn dragod a/Z zarad/ česa dragega?
V	sokoto 9. oktokra se je dr. Va-/ent/n /nzko na stranek /č/e/ne ZeZ-iang znaše/ v ze/o čadn/ dražk/, med sam/mZ „pr/jate/jZ" 6/ovencev, kajt/ o pr/padn/kZk s/ovenske narodnostne skapnost/ na avstr/jskem /ZoroI&fTM so s/ po/eg dr. Va/ent/na /nzka drz-nZ/Z spregovor/t/ se tak/ ..zrrgofornZ-k/" 3/ovencev, kot so dr. MarZo Fer-rarZ-krannenje/d, ktejan /Znaj/, Feo-
po/d Wagner Zn F/eZnz ktr/tz/. Lepa
r/rMlč/TM.a/ZMe?
ko j/m se, da ko ok en/ pr/kodnj/k ve/Zk/k parad na dan /0. oktokra dvom/ svetn/k dr. Va/ent/n /nzko nared// se korak d/je.' da ko stopa/ z ramo ok ram/ s svoj/m razvp/t/m Zme-njakom — dr. Va/ent/nom FZnspZe/er-jem, en/m največj/k narodn/k odpad-n/kov, k/ j/k je kdajko/Z rodZ/a s/o-venskamatZ/
Branko Senica Maribor
Razdelili smo nagrade reševalcem križanke
Pred nekaj tedni smo po dolgem času spet enkrat objaviti križanko ter razpisati tudi tri knjižne nagrade. Lahko ugotovimo, da je bito med postanimi rešitvami žeto mato takih, ki smo jih ipred razdetitvijo nagrad morati iztočiti zaradi ene ati druge napake. Nagrade — tepe slovenske knjige — tokrat prejmejo:
Kap Mihej, Žamanje pri Škocijanu; Hudt Tomaž, Nonča vas pri Pliberku;
Pavta Peršin, Tržič (Slovenija).
Oba domača nagrajenca prosimo, da po nagrado prideta v uredništvo, nagrajenki v Sloveniji pa bomo nagrado seveda postati po pošti. Vsem prisrčno čestitamo.
Pravitna rešitev križanke:
Vodoravno: 1. krepost; 7. komet; 12. rasist; 13. topata; 14. ometa; 15. Kersnik; 16. vaja; 17. tona; 18. akt; 19. tkanina; 22. krt; 25. Aden; 26. post; 30. varilec; 32. Pamir; 33. amonij; 34. Ločani; 35. satan; 36. odtenek.
Navpično: 1. krov; 2. rama; 3. esej; 4. Pitat; 5. osa; 6.st; 7. koran; 8. Ops; 9. mana; 10. etik; 11. takt; 13. Lenin; 15. konec; 17. Tadej; 20. katin; 21. Apače; 22. kvas; 23. Rama; 24. trot; 27. Oman;
28.	sine; 29. trik; 31. Ina; 32. pot; 34. LD.
Zaradi razširitve ceste na Sapot-nici je biio napovedano, da bo Lju-beij zaprt za ves promet za konec tega tedna. Žandarmerija sporoča da bo Ljubeij zaprt šeie od petka
29.	oktobra od 14.30 ure do pone-deijka 12. ure.
^ AVSTRIJA 1
PETEK, H. tO.: 9.00 Poročilo ? M Ruščinq — 10.00 Šolska oddaje!— 10.30 Železna devica — 12.05 Oče in sin — 12.10 Slikar Kari Rossing o svoji mladosti — 13.00 Poročila — 17.25 Otroška oddaja — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Družinska oddaja —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Zadeva za dva — 21.20 Zgodbe Georga Thomaile — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 23. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Družinska oddaja — 11.05 laponski miadinski orkester — 11.40 New-yorški baiet — 13.00 Poročita — 14.30 Moj Leopold — 16.00 iz parlamenta — 17.00 Risanje, stikanje m obiikovanje —	17.30
Zgodbeodelfinu — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tedenski pregled sporeda
—	18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.30 Čas v sliki — 19 50 šport
—	20.15 Eden bo zmagat — 22.05 Hans 1. Kuienkampff o svojem življenju in delu — 22.55 Šport —23. Poročila.
NEDEUA, !4. 10.: 11.00 Pogovor z novinarji
—	12.00 Starši in otrok — 15.00 Iz delavnice WaltaDisneya—16.30 Ena, dve ali tri
—	17.15 NitsHolgersson — 17.40 Prometna vzgoja za otroke — 17.45 Seniorski kiub —
18.30	Operni vodič — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Elektra — 22.15 šport — 23.45 Poročila.
PONEDELJEK, Z5. 10.: 9 00 Poročila — 9.30 Kuharsko omizje — 10.00 Nevtralnost Avstrije — 10.30 Moj Leopold — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Dežela gora — 17.25 Preprečujmo nezgode — 17.30
Risanka — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Ljudje in živali — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas vsliki — 20.15 šport — 21.05 Stoletnica rojstva Emriha Kaimana — 22.35 šport — 23.05 Poročila.
TOREK, Z6. 10.: 10.00 lanko in Metka — 11.50 Šport — 15.20 Draga prijateijica —
17.00	Risanka — 17.10 Prometna vzgoja za
otroke — 17.15 Turki prihajajo — 18.30 Srečanje s človekom in živaimi— 19.00 Stike iz Avstrije: Koroška — 19.30Časvsiiki — 19.50šport — 20.15 Avstrijska razsežnost —
21.15	Lechner Edi gleda v raj — 22.40 šport
—	22.55 Poročila.
SREDA, 27. 10.: 9.00 Poročita — 9 05 Miška
—	9.35 Francoščina — 10.05 šolska oddaja
—	10.35 Kapitan z morsko boleznijo — 11.55 Očeinsin — 12.00 Avstrijska razsežnost —
13.00	Poročila — 17.00 Lutkovno gledališče
—	17.30 Ostržek — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Smučarski tečaj — 18.30 Dru-žinskša oddaja — 19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.30 čas v sliki — 20.15 Družinski oče — 22.00 Poročiia.
ČETRTEK, 28. 10.: 9.00 Poročila — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 šolska oddaja —
10.30	Draga prijateljica — 12.05 Risanka —
12.15	Seniorski klub — 13.00 Poročila —
17.00	Zvezne dežeie — 17.25 Preprečujmo nezgode — 17.30 Pet prijateljev — 17.55
POSOJILNICA CELOVEC
BahnhofstraBe 1 (Pristerhaus) 9013 Kagenfurt - Celovec
Telefon: (0 42 22) 57 3 56 Teleks: 42075 po cel a
Vedno smo vam na voljo za vse bančne poste, posebno
^ tekoče račune podjetij in posameznikov (za plače, pokojnine, rente, štipendije itd.) s konkurenčno obrestno mero,
#	nakazila za Avstrijo in inozemstvo,
^ najugodnejšo menjavo valut,
^ vnovčenje čekov ter nabavo evročekov in inozemskih čekov,
^ kredite in posojila po ugodni obrestni meri
^ anonimne hranilne vloge (z geslom)
#	stanovanjsko varčevanje idr.
Zaupajte svoje denarne zadeve domači banki! — Pri nas ste vedno dobrodošli, posebno še v tednu varčevanja od 25. do 29. oktobra.
Bančna tajnost zajamčena!
Vaša Posojilnica Ce!ovec
Otrokom za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30časvs)iki— 20.15Gnez-do pod razvalinami let — 21.45 Erwin Rommel — 25.15 šport — 25.45 Poročila.
AVSTRtJA *
PETEK, 22. 10.: 17 30 Starši in otrok — 18.00 Gaierija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravniški nasveti 21.05 Triptihon — 21.20 Politika v petek — 22.20 Sabljaški dvoboj — 23.50 Poročita. SOBOTA, 23. 10.: 13.15 Športno popoldne
—	15.50 Ars Eiectronica — 17.00 Ljuba dru-žin'a — 17.45 2ivaii iščejo dom — 18.00 Tedenski pregied sporeda — 18.25 Nogomet
—	19.00 Za prijateije fiima — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika — 20.15 Triptihon, — 23.00 Rabelj p"-
NEDEL1A, 24. 10.: 13.00 Športno popoldne
—	16.45 Sitatunga — 18.30 Mladinski maga-
zin — 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Film iz ameriške držav-ijanske vojne —	22.55 Mednarodne po-
PONEDEUEK.TE.IO.rlS.OOPerspektive—
18.30	Ars Eiectronica — 19.30 Čas v siiki —
20.15	Ob 75-!etnici Fritza Eckhardta — 21.CS Nenasitni — 23.30 Sto mojstrovin — 23.40
TOREK, 26. 10.: 15.30 Zgodovina druge republike — 17.00 Mladi glasbeniki — 1830 Potovanje v neznano — 19.30časvsiiki
20.15	Praznik v Avstriji — 21.45 Nekdaj je bilo — 22.30 Ob 95-letnici Paule Preradovič
—	23.15 Sto mojstrovin — 23.25 Poročila. SREDA, 27. 10.: 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.1S Kuiturno ogledaio — 21.05 Pesmi, ki pomenijo svet— 21.50 Poročila— 22.20 Umetnine — 22.35 Opatija — 23.20 Poročila.
ČETRTEK. 28. 10.: 17.45 Šolska oddaja —
18.00	Na poti po Avstriji — 18.30 Bonanza
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Zdaj, zdaj — 21.50 Poročila — 22.20 Klub 2.
ORF-KOROŠK) RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 22. 10.: 14.10 Obzornik — Kar p°
SOBOTA, 23. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA. 24. 10.: 7.05 Duhovna misel -* Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEUEK, 2S. 10.: 14 10 Obzornik — So-listična giasba.
TOREK, 26. 10.:7.05 Dober večer, sosed. SREDA, 27. 10.: 14.10 Obzornik — Ljudske
ČETRTEK, 28.	10.:	14.10 Obzornik — Mla-
BahnhofstraBe 1
IV
JUGOSLAVIJA
PETEK. 22. 10.: 8.55 TV v šoti
-17.20 Poročila — 17.25 Prv'
cvetovi —	17.55 Zabavno
glasbena oddaja — 18.25 Obzornik — 13,40 Bistre vode: Una — 19.10 Risanka — 19-24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fantje s Hi!) Streeta — 20.55 Zgodbe 'Z delavnice — 21.55 Spremljajmo, sodetujmo — 22.05 Sojenje strahu, ameriški tiim — 23.40 Poroči)a.
Slovenski atietski klub vabi na prvenstvene tekme
V NEDELJO, 24. OKTOBRA 1982 WOLFSBERG - SAK ob 10.15 uri Wo!fsberg pod 23 — SAK pod 23 ob 8.30 uri
Prisrčno vabljen'
Menjava denarja
Stanje v četrtek 21. oktobra 1982
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 iir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
25.00	šil-
29.00	šil-1.20 šil-
1.29 ši'-693.50 šil-709.80 šit-
VESTNIK
Izdajatelj !n založnik: Zveza stoven-
skih organizacij na Koroškem, 7020
Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St. Rup-rechterstr. 19/!V, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42086 sindoka Uprava: 9020 Celovec, Gasometergasse 10, te). 0 42 22 / 32 5 50
T)sk:Za)oin)ška)nt)skarska družbo
zo.j. Drava,Cetovec-Borovtje