ZO. Mu. V UubUonl. g toreh. Z6. lanuoaria 1909. XLll. leto. »Slovenski Narod" velja: Ljubljani na dom dostavljen: jelo leto.........K 24 — K)l leta.........„ 12- etrt leta........., 6-— mesec....... . . 2 — v upravništvu prejeman: celo leto.........K 22*— pol leta.........m IV— četrt leta..........550 na mesec........• l 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice SL 5, (I. nadstropje levo), telefon št 3« Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -1- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskar**" telefon »t. 85. „Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto......... K 25"— pol leta......... m 13 — četrt leta......... „ 6 50 na mesec......... , 2 30 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon 6t. 80. [ustopstvo dežele v dež. šolskem svetu. Govoril dež. poslanec E. G a n g 1 v dež. zboru kranjskem dne S. t. m. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Oglašam se k )esedi, da podprem nujnost stavlje-lega predloga, ki meri na izpremem-)o § 20., točka 2., zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. K5. Stojim kot človek pa tudi kot učitelj na stališču, da je treba pode-mokratizovati vsa naša javna zastopstva, torej tudi deželni šolski svet kranjski. (Res je!) Takšno podemokratizovanje deželnega šolskega sveta pa je mogoče samo na ta način, da se določi, da »stava deželnega šolskega sveta ni odvisna od volje ali nevolje vlade, temveč da je deželni šolski svet odvisen od volje ljudstva, oziroma od volje zastopnikov ljudstva, ki zopet svoje zastopnike pošiljajo v deželni šolski svet. Ta zahteva pa ne temelji samo na našem demokraškem naziranju, ernveč temelji tudi,kakor je predlagatelj dobro poudarjal in utemeljil, na zahtevi pravičnosti. Naša slavna vlada — centralna in deželna — ima zlasti nasproti ljudskemu šolstvu jako komodiio in jako lahko stališče. To vlado prav la h ko z mirnim srcem primerjam s tisto slavnoznano Mico Kovačevo. (Smeh). Vso oblast ima vlada nad judskim šolstvom, ampak plačujoče odgovornosti nima nobene. Ako je dežela za to dobra, da s svojimi gmotnimi sredstvi izobražuje ljudstvo in tako skrbi za kulturni napredek skupne monarhije in ne samo slovenskega prebivalstva te dežele, je torej čisto opravičeno, da nima dežela samo dolžnosti plačevanja, ampak da ima tudi pravico od-ločevanja o šolskih zahtevah. Stališče pa, ki ga naša vlada zavzema nasproti ljudskemu šolstvu, je jako komoduo, ker ima država po od nje same sestavljeni večini v deželnem šolskem svetu vso moč in oblast, med tem ko dežela nima te oblasti, da bi šole lahko uredila, kakor bi bilo primerno potrebam prebivalstva in kakor bi bilo v korist šolstvu samemu. Jaz tukaj ne upoštevani nobenih politiških razmer, kakršne so dan- danes v deželi, ampak upoštevam le demokraško načelo in pa stališče pravičnosti. Pravičnost sama zahteva, da se to zgodi, kakor je sama pravičnost zahtevala, da so po volilni reformi dobili nekaj pravice v tej visoki zbornici dosedaj brezpravni sloji. Torej s stališča mojega in mojih somišljenikov je nujnost tega predloga dovolj podprta, toda usojal se bom potem ob sprejetju tega nujnega predloga staviti dva svoja dodatna predloga. Ako torej dežela dobi podvojeno zastopstvo v deželnem šolskem svetu, je to popolnoma pravično; zakaj dežela je tista, ki vzdržuje ljudsko šol-j stvo na Kranjskem. Vendar bi bil ; tudi akt pravičnosti, da se zastopstvo učiteljstva v tem deželnem šolskem svetu pomnoži pa tudi pre-osnuje na podlagi demokraške reforme. Srednješolsko in ljudskošolsko učiteljstvo ima dva zastopnika v deželnem šolskem svetu. Vendar se to zastopstvo nikakor ne ujema z za-j htevami in željami učiteljstva, in sicer zato ne, ker učiteljstvo ne pošilja v deželni šolski svet samo svojih zastopnikov, ampak ker imenuje vlada ta dva zastopnika, imenuje tako, kakor je to vladi sami v korist. Omejujem se za sedaj na te kratke opazke in na izjavo, da s po-; i>olnim prepričanjem in s polno zavestjo priznavam nujnost stavljenemu predlogu. Dovoljujem pa si obenem sprejetemu predlogu dostavljati dvoje svojih dodatnih predlogov. (Klici v središču: »Dobro! Dobro!«) ŠOljti/O. Govoril deželni poslanec E. G a n g 1 v deželnem zboru kranjskem dne 14. t. m. (Po stenografičnem zapisniku). Visoka zbornica! Ko je prišel v razpravo nujni predlog gospoda dr. Šusteršiča in tovarišev, tičoč se j>re-osnove § 21. deželnošolkoga zakona z dne 9. marca 1879, sem izjavil, da glasujem za takšno predlagano pre-osnovo s popolnim prepričanjem. Mnenja sem namreč, da naj ima do najvišje učne uprave v deželi ljudstvo po svojih zastopnikih isti vpliv, kakor ima dolžnosti do šolstva. Izjavljam takoj, da stoji učitelj- stvo, ki se zaveda svoje naloge in svojih dolžnosti, slej ko prej neizprosno na stališču, da naj šola kot taka ne služi nobeni politični stranki, nobenim slučajnim razmeram, temveč naj bo šola čista od vsake politične' primesi in naj služi samo svojim visokim kulturnim namenom. Današnja ljudska šola, ki je zasnovana na podlagi državnega šolskega zakona, | oziroma na podlagi deželnih šolskih zakonov, je takšna, da kriči po reformi. Ta deželnošolski zakon, ki ga ; imamo sedaj v razgovoru, je na premnogih straneh tako zastarel in tako birokraški in nazadnjaški, da nikakor več ne zadošča današnjim zahtevam. To je častitljiva relikvija izza starih dni, in absolutno potrebno je, da se ta deželnošolski zakon vzame v pretres in da se iz njega izloči, kar je nerabnega, in da se nadomesti to nerabno s tem, kar koristi našemu šolstvu. Ni danes moj namen, da podrobno razpravljam o napakah, oziroma o dobrih straneh deželnošolskega zakona, ker bo o tem govoriti takrat prilika, kadar pride na vrsto razgovor o novem načrtu takih deželno-šolskih zakonov. Jaz se oziram tukaj na besede, ki jih je izgovoril čestiti gospod poslanec dekan Lavrenčič, poudarjajoč, da naj šola ne uči samo branje, pisanje, računanje, temveč naj šola tudi vzgaja in vpliva na um, na voljo, na srce. To je etiški pomen ljudskega šolstva, in ta pomen je morda važnejši, morda veliko večje vrednosti, kakor pa pomen, ki ga ima šola v učnem pogledu. Večina našega prebivalstva sestaja iz kme-tiškega ljudstva ali iz delavskega fctanu. Vsi ti stanovi žive ob delu svojih rok, in velika večina teh stanov, ko pošlje svoje otroke v svet, jim ne more dati na pot gmotnih sredstev, da si pribore svojo eksistenco. Edino, kar dobijo otroci s seboj, je vzgoja, ki jim jo da ljudska šola in ki ne vpliva samo na razum, ampak tudi na srce in na voljo. Da je potreba reformirati ljudsko šolo, oziroma določiti novo de-želnošolsko zakonodajo, je razvidno že iz tega, ker ti deželnošolski zakoni veljajo za vse ljudske šole na Kranjskem Sploh* Na kmetih tako kakor tudi v mestih in v industrialnih krajih so prikrojene po enem in istem kopitu. Mnenje učiteljstva pa je, da naj šole v mestih, na kmetih in v industrialnih krajih odgovarjajo svojim posebnim zahtevam in potre- LISTEK. 0 itudentouftih ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) IV. Bilo je komaj poluštirih popoldne, a v Študentovskih ulicah ni bilo nič več poznati, da sije solnce z vsem fcvojim sijajem nad Ljubljano. Prebivalcem Študentovskih ulic je to izpričevalo samo jasno nebo, kolikor &a je bilo videti iz teh ozkih ulic. Knifičeva Helena je sedela kraj ("lprtega okna in je šivala, kakor vsako popoldne, kadar so bila končana domača dela. Helena si je svoj se-e je zopet oglasil Franek. »}šeiiai posebnega si videla.« Franek, ki po cele mesree ni prišel iz sobe in se niti spominjal ni več, kako izgleda mesto, se je že vsled silne enoličnosti svojega življenja zanimal za vsako najmanjšo stvarco, kaj šele za stvar, ki je vzbudila pozornost njegove scs.n* v laki meri, da je vrgla celo deio iz rok. »Oh, ko bi ti vedel, kaj sem videla,« se je Helena nasmehnila l"ra-noku. »Tako lepa gospa je šla mimo — še nikoli nisem videla toke.« »Kakšna pa je bila?« je poizvedoval Franek. »Cisto belo je bila oblečena in zlate lase ima.« »To je pa čudno,« je zamišljeno pripomnil Franek. »Še nikoli ni šla tod nobena lepa gospa mimo. Kam je neki šla. Ali na Grad?« »Kam pa naj gre,« se je smejala Helena, toda njen smeh je bil nekoliko prisiljen, kajti imela je podobno misel, kakor bolni brat, samo da jo je znala določneje izraziti. Ni s-e namreč vprašala, kam je šla k*pa tuja gospa, marveč čemu je šla na Grad. »Jaz bi jo tako rad videl,«, se je skoro jokaje zopet oglasil Franek.»Se nikoli nisem videl lepe gospe; tu pri nas se potikajo same jride ženske. Xaj praviš, Helena, morda pride zopet tod nazaj.« »Lahko mogoče,« je menila Helena. »Cez Grad najbrž ne pojde.« »Ce pride nazaj, pa mi jo pokaži,« je prosil Franek. »Ti ne veš, kako bi jo rad videl. Le dobro pazi, da je ne izgrešiš.« Helena je obljubila, dn bo pazila. Obrnila je celo svoj stol, da je gledala proti Gradu, a ker je venomer pazila na svoje delo, je postal Franek, čim dlje je čakal, tem bolj nemiren. »Ti nič ne paziš,« je očital se-tri. »Samo na tisto šivanje gledaš. Nikoli se ne ozreš na cesto. In jaz bi tisto lepo gospo tako rad videl. Helena, ti jo še gotovo zgrešiš.« Helena je morala končno odložiti šivanje, tako nestrpen je postal mali brat. S prekrižanimi rokami je sedela kraj okna in zrla nepremično na oni vogal, izza katerega se je pojavil vsakdo, ki je prišel z Grada. Minula je že dobra ura in lepa dama se še ni vrnila. »Gotovo je šla na drugi strani doli,« je mislila Helena in prav hudo se ji jc storilo pri srcu, tako lada bi bila zopet videla lepo damo. bam, oziroma potrebam in zahtevam dotičnoga prebivalstva. (Klici v središču: »Tako je!«) Zatorej je tudi že učiteljstvo lanskega leta storilo na svojem zborovanju v Gorici sklep, da se izreka za reformo ljudskega šolstva v smislu koristi in potreb kmetiškega, oziroma delavskega stanu. (Dr. Triller: »Bravo!«) Kako v deželnem šolskem svetu ljubljanskem, ki je najvišja učna uprava v deželi, slabo razumevajo vzgojni pomen šolstva, je tudi pokazalo imenovanje tretjega deželnega šolskega nadzornika. Ni imela korist in potreba šolstva pri tem glavne vloge, ampak povod temu imenovanju je bila nestrpnost tistih, ki hočejo za svoje šole imeti svojega nadzornika. (Odobravanje). Poudarjal bi z ozirom na besede gospoda poslanca dekana Lavren-čiča, da naj šola vpliva na um, na voljo, na srce, da se je z imenovanjem tretjega deželnega šolskega nadzornika storila velika moralna napaka. (Dr. Tavčar: »Sramota!« — Klici: »Da se je na um slabo vplivalo). Gospoda moja! Kom.ur je znana preteklost tega tretjega deželnega šolskega nadzornika, mora vedeti, da je edina njegova zasluga ta, da je zatajil svoj materni jezik in da je služil drugim narodnostnim principom, za kar je bil odškodovan in odlikovan s tem imenovanjem. (Klici v središču: »Škandal!«) Prosim vas, naj pride tak inšpektor nadzorovat slovenske dijake! Oni si bodo mislili: Mi se moramo ravnati po načelih svojih nadzornikov, da bomo povišani in odlikovani; zakaj ako ostanemo zvesti svojim načelom, bomo zaničevani!« Takšni nadzorniki ne bodo na voljo, na um, na srce, dobro vplivali, in zato je tisti, ki je zakrivil to imenovanje, napravil veliko napako v vzgojnem in v moralnem ozirn. (Dr. Tavčar: (»Volksrat!«) In tako, visoka zbornica, prihajam k zakonskemu načrtu, ki nam je danes predložen. Na vsak način je potrebno, da se birokraški in nazadnjaški duh v deželnem šolskem svetu zlomi. In to je mogoče le na ta način, da ljudsko zastopstvo pride v deželni šolski svet in tamkaj prevlada odločujočo moč deželne vlade. Zato je čisto opravičeno, da deželni odbor pošlje zastopnike v deželni šolski svet, da bodo kot zastopniki ljudstva gledali na prste visoki vladi, da ne bo za hrbtom dajala koncesij politiškim nasprotnikom našega ljudstva. (Kli ci: »Res je! Dobro!«) Visoka zbornica! Ce sem za podemokratizovanje vseh zastopov, moram biti tudi za podemokratizovanje deželnega šolskega sveta. Le na ta način bo mogoče, da bo najvišja učna uprava v deželi ustregla zahtevam in potrebam ljudstva, ako bo v tej korporaciji imela prvo besedo in odločilni glas volja ljudstva in ne volja vlade, ki je dostikrat škodljiva ljudstvu. (Tako je!) Pravično je, da tukaj tudi učiteljstvo, to je tista brezpravna masa, ki je dostikrat odvisna od volje ali nevolje vlade, pride do pravega zastopstva, zakaj tako zastopstvo, kakor ga ima učiteljstvo danes, ni nobeno zastopstvo. Tiste zastopnike kratkomalo imenuje vlada in ona si bo najrajša vedno izbrala take zastopnike, o katerih je prepričana, da bodo služili vladi, pa ne učitelj8tvu. (Klici v središču: »Da bodo proti učiteljstvu!«) Dandanes je ljudsko učiteljstvo pravzaprav brez vsakega, zastopnika, tndi brez vsakega od vlade imenovanega zastopnika, ker sta učiteljska zastopnika dva srednješolska ravnatelja. Prejšnje čase je bilo v tem pogledu mnogo bolje, ker je bil dolgo vrsto let zastopnik učiteljstva Ijudskošolski učitelj Andrej Praprot-nik in za njim sedanji ravnatelj Ivan Pezdič. Tega so, ko je potekla njegova funkcijska doba, kratkomalo vrgli ven, dali mu naslov ravnatelja in poklicali v deželni šolski svet dva srednješoska ravnatelja. Deželna vlada, oziroma deželni šolski svet torej nikakor ne more govoriti, da ima ljudsko učiteljstvo svoje zastopstvo v deželnem šolskem svetu, ker — kakor rečeno — imenuje zastopnike vlada sama. Zakaj? Zato, ker hoče na vsak način premoč vzdrževati v deželnem šolskem svetu, in potem ni čuda, da se ob taki premoči dogajajo slučaji, kakršen je ravno sedaj slučaj učiteljske vdove Bizilove. Tej je m« A umrl že pred meseci, a vdova s svojimi 8 nepreskrbljenimi otroki še do dandanes nima nobene penzije, temveč je morala priti na mestni magistrat beračit kruha, da z otroki vred ne umre lakote. (Škandal!) Ker sem demokratiškega naziranja, pravim: Ce je to znak humanitarnega čuv-tva, ki vlada v deželnem šolskem svetu, potem ne vem, kaj je krutost, kaj je neumiljenost! Zato želim, da se na tisto mesto, kjer se reže učiteljstvu kruh pravice, pokličejo za- Cez tre not ek pa se je na vogalu prikazalo nekaj belega. Helena je za-drhtela in skočila s stola • »Zdaj gre,« je zaklicala polgla-no v sobo in dvignila Freneka ter ga posadila na okno. Počasi, brezskrbnih korakov je prišla belo oblečena dama z zlatimi . lasmi po poti z Grada in je zavila v I Študentovske ulice. Bil je pač le slučaj, da je, prišedši blizu hiše. koder je stanoval policijski kancelist Kni-fic, dvignila poglede in jih uprla prav na okno, od koder sta jo z napeto pozornostjo gledala Helena in Franek. S presenečenjem je videla in spoznala izredno krasoto brhkega dekleta, v čigar očeh je žarel čudovit ogenj, in zapazila nato tudi bolehni bledi izraz na oknu sedečega dečka. Spomnila se je svojega otroka in povesila glavo ter pospešila korake kolikor je mogla. Cez nekaj hipov je že izginila Heleni in Franeku izpred oči. Helena je Franeka dvignila z okna in ga zopet položila na blazine. Deček je bil ves iz sebe,ničesar ni rekel, nego le stiskal blede ustne, kakor bi imel kdo ve kako resne in težke misli. »No, Franek, ali si zdaj zadovoljen?« ga je naposled vprašala sestra, ko je že zopet s šivanjem v rokah sedela pri oknu. »Ali ni res lepa ta gospa?« »O. da,« je vzkliknil Franek, kakor bi se bil prebudil iz sanj, »O, le- pa je ta gospa . . še veliko lepša kakor si ti.« Helena se je veselo zasmejala; prav od srca ji je prišel ta smeh. »Kdo pa pravi, da sem jaz lepa?« »Vsi,« je odgovoril Franek in nekam čemerno dostavil: »Pa ta bela gospa je še veliko lepša.« »Kaj pa praviš to tako nevoljno,« je vprašala Helena, »Ali ti morda ni prav, da je ta gospa lepa?« »Da. . prav je že ... pa jaz bi rad imel, da bi bila ti še lepša,« je menil Franek. »Vedno so pravili, da si ti najlepše dekle v Ljubljani, da študentje nate pesmi zlagajo in da te gospodje in oficirji pred cerkvijo čakajo. Zdaj pa ne boš več najlepša.« »Oh . . . otrok . .. kaj govoriš take neumnosti,« je vzkliknila Helena. »Kako naj bi se jaz primerjala s to lepo gospo.« »Morda bi bila pa ti vendar najlepša, če bi imela tako lepo obleko in tako velik klobuk s takimi j>eresi in take rokavice in tak solnčnik .. .« »Ne, ne, Franek, tudi tedaj bi se ne mogla primerjati tej gospe,« je rolglasno in nekako potrto menila Helena. »Tega ne more storiti nobena obleka na svetu. Saj si vendar videl, kake lase ima ta gospa..,« »Ah ... da...« je zavzdihnil Franek skoro bolestno in ni več rekel nobene besede. (Dalj« prtnooiijtt.) stopniki učiteljstva, iu sicer taki, ki jih pošlje tja učiteljstvo samo. To hi bil tudi del podemokratizovanja deželnega šolskega sveta. Ker pa je na Kranjskem v večini ljudskošolsko učiteljstvo v primeri 6 srednješolskim uoUetjatvom, bi bilo samo akt pravičnosti, ako bi se ljud-skošolskemu učiteljstvu dalo dva zastopnika, srednješolskemu pa enega, ki naj ju, oziroma ki naj ga vsako učiteljstvo zase voli posebe. Bilo bi ob tej priliki govoriti še marsikaj, tako posebno o regulaciji učiteljskih plač, ki jo je omenjal gospod poročevalec, vendar si pridr-žim tukaj pravico, da se oglasim tedaj k besedi, kadar pride dotični nujni predlog iz finančnega odseka. Izjavljam, da bom na podlagi teh kratkih izvajanj glasoval za predloženi zakonski načrt in pa za resolucije, prosim pa visoko zbornico, da sprejme tudi to malo resolucijo, ki jo predlagam in ki se glasi: »Izpremeni naj se § 21. deželi)e-ga zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak, št. 13, v tem smislu, da voli svoje zastopnike v c. kr. deželni šolski svet učiteljstvo samo. Izpremeni naj se točka G. istega zakonu v tem smislu, du ima v deželnem šolskem svetu ljudskošolsko učiteljstvo dva zastopnika, srednješolsko pa enega zastopnika. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da tem izpremembam odgovarjajoči zakonski načrt v bodočeni zasedanju predloži.« (Živahno odobravanje in ploska-rjje v središču). Državni zbor. Dunaj, 25. januarja. Današnja seja se je pričela šele ob 3. Začetkoma seje je predsednik naznanil, da je deželno sodišče v Ljubljani u-maknilo svojo zahtevo, da se mu izroči poslanec Žitnik. Na to se je prečita I a interpelacija barona Morseya in tovarišev radi vojaških koncesij Madžarom, v kateri se naglasa, da skupni vojni minister ni upravičen dovoljevati enostranske koncesije, ne da bi v to dovolila avstrijska vlada in avstrijski parlament. Izmed do-šlih vlog je omeniti te-le interpelacije: Posl. Grafeuauer je iuterpeliral vodjo železniškega ministrstva radi jezikovne vporabe na železniških progah po Koroškem in Štajerskem, dr. Benkovič je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in vodjo nančnega ministrstva radi vmešavanja italijanskega ministra zunanjih del Tittonija v italijansko vse-učiliško vprašanje. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih poslancev Wolfa, Fresla, Cho-ca, Sternberga, Lisega in Šelige rja. Ko je posl. Choc utemeljil svoj nujni predlog s takojšnjim odpoklica-njem češ. namestnika grofa Couden-hoveja, je jel govoriti grof Stern-berg, da podpre svoj predlog glede splošne prepovedi nositi na vseučiliščih barve in društvene znake. V svojem govoru je naglašal, da so avstrijske univerze gnezda demagogije. Dijaki politikujejo, profesorji pa tvorijo nevarno učenjaško republiko. Slabost in onemoglost vlade napram univerzam je tako velika, da je vlada nastopila z orožništvom in prekini sodom proti češkemu prebivalstvu, ki je v Pragi poseglo po upravičeni samoobrambi napram provo-kacijam nemških dijakov. Tekom svojega govora je grof Sternberpr Imenoval nemške dijake »ušivce«, kar je med Nemci izzvalo seveda veliko ogorčenje. Ko je posl. Lisv utemeljil svoj nujni predlog radi zatiranja čeških manjšin na severno-vzhodnem Češkem, se je razprava prekinila. Koncem seje so poslanci dr. Korošec in tovariši vložili nujni predlog radi septembrskih dogodkov v Ptuju, Mariboru in Celju, v katerem zahtevajo nepristransko preiskavo o teh dogodkih in eksempla-rieno kaznovanje krivcev, ki so dotične demonstracije povzročili. — Češka obstrukc ja proti Bienerthovi vladi? Dunaj, 25. januarja. Predsedstvo zveze vseh čeških poslancev bo jutri od vlade zahtevalo, da takoj prekliče nedavno tega izdano poštno naredbo. Češki poslanci smatrajo to naredbo za kršenje § 19. državne ustave in češkega deželnega reda in zahtevajo dvojezičnost pri vseh uradih na Češkem. Ako bi vlada ne hotela umakniti imenovane poštne naredbe, bodo Cehi takoj posegli po orožju obstrukeije. Češki agrare i imajo pripravljenih že 25 nujnih predlogov, istotako tudi radi-kalci in Mladočehi. Laško vseučihško vprašanja. Rim, 25. januarja. Poslanec Barzilai, znani vodja iredentistov, piše v listu »Giornale d' Italia«:Vse-nčilisko vprašanje je srčna stvar vseh italijanskih rodoljubov. Zato se ni čuditi, da se je tudi minister zuna- ♦ njih del Tittoni zavzel za laško vseučilišče v Trstu in je avstro - ogrske- j ga miuistra zunanjih del barona Aehrenthala obvestil, da ostane na svojem mestu edino pod pogojem, ako Avstro - Ogrska izpolni italijanske zahteve glede vseučilišča. Berolin, 25. januarja, Vladni listi dementujejo vest, da bi Nemčija posredovala med Avstro - Ogrsko in Italijo radi italijanskega vse-učHišnega vprašanja, priznavajo pa, da se Nemčija »neoficialno« trudi preprečiti skaljenje odnosajev med obema imenovanima državama. Z Balkana. Sofija, 25. januarja. Poki i* eanje rezervistov pod zastave znači toliko, kakor da bi se bila odredila mobilizacija. To odredbo je povzročila vest, da je Turčija na mejo poslala več vojaških oddelkov, da bi v danem momentu zavzeli sporno obmejno ozemlje, o čemer je vlada dobila baje povsem zanesljiva obvestila. Vvsi deželi je zavladalo vojno razpoloženje, ki bo ga vlada težko udušila. Sirijo se vesti o spopaduu na meji med Turki in Bolg-ari. V tem spopadu sta baje padla dva turška častni-ka. Sofija, 25. januarja. V vojaških krogih izjavljajo, da funkcionira mobilizacijski aparat izborno. Vec tisoč rezervistov S. divizije se je že zglasilo x>ri polkih, ostali prispo na svoja mesta jutri. Vsi listi pozdravljajo z zadoščenjem mobilizacijske odredbe. Berolin, 25. januarja. Z ozi-rom na mobilizacijo na Bolgarskem naglašajo listi, da je položaj na Balkanu zopet velekritičen in da bo treba velesilam posredovati, ako hočejo ohraniti mir. Carigrad, 25. januarja. Vest o mobilizaciji na Bolgarskem je v turških vladnih krogih povzročila veliko presenečenje, ker ni turška vlada na meji ničesar ukrenila, kar bi moglo razburiti Bolgare. S k o p 1 j e , 25. januarja. Dva bolgarska četnika sta v Velesu na cesti umorila vojvodo Filipa Nedli-jova. B e 1 g r a d , 25. januarja. »Pravda« priobčil je pismo bosanskih Srbov na prestolonaslednika Gjor-gja, v katerem ga pozivajo,naj s srbsko armado prekorači Drino in osvobodi bosanski narod, češ, da bo štiri petine bosanskega naroda se takoj pridružilo njegovi armadi. B e 1 g r a d , 25. januarja. Srbija je storila pri turški vladi vse potrebne korake, da prepreči avstro-tnrški sporazum. V tej akciji jo z veliko vnemo podpira predsednik poslanske zbornice Ahmet Kiza. B e 1 g t a d , 25. januarja. Uradnik ministrstva zunanjih del Protie je odpotoval na Cetinje v važni službeni misiji. XLU. redni občni zbor ljubljanskem Sokola. V restavraciji »Narodnega doma« je bil snoči ob srednjedobri udeležbi letošnji občni zbor ljubljanskega Sokola. Otvoril in vodil gn je brat starosta dr. Viktor M u r n i k , ki je naprisrčneje pozdravil vse došle brate, proglasil sklepčnost in podal v kratkih obrisih sliko o splošnem delovanju Sokola v preteklem letu. Tudi lani je društvo razvilo krepko delovanje in doseglo lepe uspehe. Neizprosna smrt je s trdo roko večkrat posegla v sokolske vrste. (Umrli člani so omenjeni v tajnikovem poročilu). Včeraj je umrl bivši starosta in častni član društva Srečko Nolli. V znak sožalja so Sokoli vstali s sedežev. Gospodarski položaj društva se je izboljšal od lani, ker je »Mestna hranilnica« znižala najemnino telovadnice za 500 K ter tudi telovadnico popravila. Govornik ji izreka zahvalo zato, obenem pa želi, da bi znižala najemnino še za 500 K, kakor se je takoj sprva prosilo. Doc i m je društvo leto 1907. končalo z deficitom 655 K, ima letos vendar 243 K prebitka, kar se je doseglo s skrajnim varčevanjem. Prihodnje leto se morajo na vsak način nekatera orodja popraviti in dopolniti, za kar bo treba izdatnih sredstev. S tem prebitkom pa še ni pokrit nedostatek prejšnjega leta ,ki se je pokril iz rezervnega zaklada. Položaj društva še ni tak, kot bi bilo želeti. Govornik izreče nato zahvalo občinstvu za izkazane simpatije, zlasti pa raznim društvom, posebno ženskemu telovadnemu društvu, dalje naprednemu časopisju, vsem bratom Sokolom, ki so se radi aktivno udeleževali društvenih prireditev. Za zapisnikarja je imenoval brata Kandareta in Meška. Nato je podal tajniško poročilo brat R o g 1 , ki je poročal med drugim^ Število članov je preteklo Jeto nekoliko nazadovalo, kar je pripisoval na rovaš novou stanovi, en diri Sokoloma v Ljubljani, vendar ima ljubljanski Sokol še vedno lepo šie-Ari!(> bratov, namreč 420. Sveta dolžnost vsakega zavednega in n; prtd-nega Slovenca je, da je član Sokola in naj bi se napredni naraščaj vseh slojev prostovoljno oglašal l; članstvu, bratje naj pa delujejo v tem smislu vsak v svojem krogu. Lansko leto je smrt ugrabila 8 bratov Sokolov, med njimi dva častna čiaua. V prvi vrsti je omeniti 20. septembrski žrtvi brata Adamiča in Lundra, častna člana brata Franca Kadilni-ka in Vekoslava Legata ter brata Frica Novaka, Frana Kollmanna, Franca Kopri vnikarja in Doreta Vernika. Vse te pokojnike jc društvo spremilo k zadnjemu počitku korporativno in z zastavo. Tudi pogreba brata dr. Ivana Dečka v Celju se je udeležil Sokol po deputaciji. Brata Kadilnik in Kollmann sta sporočila društvu vsak po 500 K. Na dan Vseh svetnikov je postavilo društvo skupno z ljubljanskima svojima sobrato-ma in nekaterimi zunanjimi društvi ob grobu narodnih žrtev, bratov Adamiča in Lundra, častno stražo, v spomin vseh pokojnih bratov ljubljanskega Sokola pa se je isti dan postavila na pokopališču žalobna piramida. Vsem tem pokojnikom vee> naja pamjat! 3. marca se je priredila maška-rada pod naslovom »Napoleon v deželi faraonov«. Bila je nadvse sijajna, ixi vkljub velikim drugim prirecl-bam dobro obiskana. Dosegla je lep moralen uspeh, materialno pa ,ie povzročila društvu precejšen deficit. Druga prireditev večjega sloga je bila kresna veselica 22. junija z lepim materialnim uspehom. Kresna veselica ostane na stalnem repertoarju Sokola. Priredil se je nadalje 5. decembra Miklavžev večer, 31. decembra pa Silvestrov, oba z najboljšim obiskom. Vedno bolj in bolj raztezajoča se sokolska organizacija je tudi lani klicala naše društvo k sodelovanju in soudeležbi. Odzivali smo se vabilom, v kolikor nam je bilo možno. Znatna udeležba ljubljanskega Sokola na raznih krajih slovenske domovine je naravnost požrtvovalna, ko Sokol nima posebnega premoženja in ne posebnih fondov za zletc. Vsled drugostranske udeležbe je moglo društvo prirediti dvoje lastnih pešizletov, in sicer prvega čez Šte-panjo vas v okolico, drugega pa v Škof jo Loko. Nadalje smo se udeležili pešizleta Sokola I. na Črnuče in pešizleta Sokola II. v Delnice. Korporativno z zastavo smo se udeležili aktivno zleta notranjskih sokolskih društev v Logatcu dne 12. julija, javnega nastopa tržiškega Sokola dne 26. julija, javne telovadbe gorenjskih sokolskih društev v Kranju dne 15. avgusta, otvoritve prvega »Sokolskega doma« v Žireh dne 30, avgusta, veselice podružnice sv. Cirila in Metoda v Turjaku dne 20. septembra, po deputaciji pa smo se udeležili 7. septembra zleta goriškega sokolstva v Ajdovščini. Udeležili smo se korporativno sprejema slovanskih časnikarjev 8. septembra in prisostvali smo istotako polaganju temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku. Med letom je bilo 32 odborovih ali pa pomnoženega odbora sej. Za telovadnico se je naročil celoten oder z različnimi kulisami. Oder se ho kmalu izplačal. Izposojal se bo tudi drugim društvom proti primerni odškodnini. »Glavna slovenska posojilnica v Ljubljani« je darovala za stavbni sklad 60 K, Sokol v Šiški pa 50 K kot del čistega dobička veselice dne 10. maja. Prošnje do drugih denarnih zavodov so bile brezuspešne! Poročilo se je odobrilo in se tajniku izrekla zahvala za marljivo delo. Poročilo o gojitvi telovadbe v ljubljanskem Sokolu je podal brat D r e n i k. Telovadba se je vršila v petih oddelkih pod vodstvom in nadzorstvom društvenega vaditeljskega zbora, čigar člani so bili bratje vaditelji, starosta dr. M urnik, načelnik, Bukovnik, Burgštaler, Kostnapfel in dr. Šavnik ter pripravniki Vidmar Stanko, Miklavc Franc, Windiier Arnošt in Malnar. Telovadilo se je v celem letu 1293 ur, in sicer po 37 ur na teden. Bratje Sokoli so telovadili v dveh oddelkih, v prvem je telovadilo povprečno 25—30 članov, v drugem pa 12 telovadcev. Vajencev je telovadilo povprečno 30 na uro. Dijaški 1 in deški naraščaj je telovadil v dveh oddelkih povprečno po 60 in 50 telovadcev na uro. V prvem oddelku se je zadnji čas doseglo celo 90 telovadcev, in sicer (50 dečkov v starosti 5—14 let, 30 pa od 14. do 18. leta. Od 140 telovadcev naraščaja jih je le 18 plačevalo, vsem ostalim se je dajal pouk v telovadbi brezplačno. Obrtnega naraščaja je telovadilo v 81 urah 1287. Vpisalo se je vse leto 90 gojencev. Telovadbo bratov Sokolov je obiskovalo na podlagi statistične knjige 88 vpisanih telovadcev. Žal, da je bila le četrtina vztrajnih celo leto. 23 bratov ni zamudilo no- bene ure. Naj bodo v zgled in spodbudo drugim manj vztrajnim! Vodili so pa telovadbo: bratov Sokolov I. oddelek bratje Stanko Vidmar, Tomo Burgštaler, načelnik oziroma A. Kostnapfel; II. oddelek bratje Lindtner, Sirnik in dr. Windiicher, vajencev brat Tomo Burgštaler, dijaškega in deškega naraščaja I. oddelek načelnik in brat Stanko Vidmar, II. oddelek pa zopet brat Stanko Vidmar. Kar se tiče tehničnega vodstva društva bodi glede društvene telovadbe bodisi glede priprav za javne nastope, izlete, je reševal društveni vaditeljski zbor vse v svoje področje spadajoče društvene zadeve v več sejah. Telovadci so poleti telovadili na prostem na nekdanjem dirkališču, kjer so telovadili ob nedeljah po ves dan od jutra do večera. A ne samo Sokoli, tudi vajenci, dijaki in naraščaj so bili deležni te prezdrave zračne kopeli. Dirkališče je bil pravzaprav javen telovadni prostor, ker dostop nanj od nobene strani ni preveč težaven. Govornik je omenjal nato zlete in izlete, ki se jih je udeležil Sokol, oziroma jih priredil. Navedeni so že zgoraj. V Kranju in Zireh je postavil ljubljanski Sokol po eno vrsto. Društveni vaditeljski zbor je pa posegal s svojim uspešnim delom tudi v druga bratska društva. Brat Burgštaler z navdušenjem vodi Sent-vidskega Sokola, je ustanovil tam vaditeljski zbor in zahaja redno vsako nedeljo* poučevat brate Šentvid-čane. Brat Kostnapfel zahaja v Domžale vsak teden poučevat omlotnega Sokola, kjer se je uprav zadnji čas začelo živahno življenje. V vaditeljski tečaj prihajata v Ljubljano dva vaditelja. Pa tudi na Dolenjsko je brat Kostnapfel razširil svoje delovanje. V Trebnjem je takorekoč on ustanovnik Sokola in ga vodi z veščo roko. Zahaja tja vsak teden. Naj bi našla marljiva brata več posnemovalcev, kajti od vseh strani se čujejo želje po ustanovitvi sokolskih društev, tako na Viču, Medvodah in drugod, žal, da delavcev le primanjkuje. Poročevalec je nato izrekel zahvalo starosti bratu dr. Murniku kot članu in ustanovitelju I. slovenskega vaditeljskega zbora za njegova navodila \iy dobre nasvete in pouk, ter bratoma Burgštalerju in Vidmarju za njih marljivo, vztrajno in uspešno delo v njih oddelkih in vrstah, dalje telovadcu bratu Bučarju, ki je med telovadci zopet ustanovil prav dober t roben taški zbor. Govornik je končal z željo, da bi naraslo število telovadcev tembolj, ker so vsled ustanovitev ostalih dveh bratskih društev odpadli vedno dobri in zanesljivi telovadci iz predmestnih delavskih krogov. Sedaj je vrsta na mladeničih in možeh iz sredine mesta, da se lotijo velekoristne telovadbe, ki ni samo za mlade ljudi, ampak tudi za priletnejše. Dolžnost vsakega Sokola je, da vsaj enkrat na teden pride v telovadnico med svoje brate. (Viharno ploskanje). Poročilo se je odobrilo in se je izrekla bratu načelniku za temeljito, živahno, navdušeno in navdušujoče poročilo iskrena zahvala. Brat starosta je poudarjal, da je brat načelnik prvi, ki nosi sokolsko delo ven, ko hodi poučevat v Škof jo Loko in celo na Koroško. Blagajniško poročilo brata Ska-leta izkazuje 10.705 K 70 vin. dohod kov (4955 K članarina, 5475 K veselice) ter 10.461 K 97 vin. stroškov (najemnina telovadnice 1 < < 1 K 25 vin., razsvetljava in kurjava 1170 K 54 vin., veselice 5159 K 28 vin., poprava orodja 282 K 67 vin., sluga 750 K, dirkališče 200 K), torej 243 kron 73 vin. prebitka. Rezervni zaklad znaša še 2621 kron. Iz tega se nabavi in popravi potrebno orodje in plača oder. Proračun izkazuje 7191 kron 73 vin. dohodkov (članarina 4500 K, veselice 2000 K), stroškov pa 8985 K (najemnina 1655 K, razsvetljava 1400 K, za telovadno orodje 500 K, veselice 2000 K, izleti 400 kron, sluga 750 K, dirkališče 400 K, novi oder 1000 K). Primanjkljaj se bo moral pokriti iz rezervnega sklada. Da si društvo kaj opomore, se bosta napravi jal a vsako leto po dva sokolska večera. Glede dirkališča in poprave ograje se je precej debatiralo, končno je bil pa sprejet predlog brata Žige V o d u š k a , da se sklepanje o tem prepusti odboru. Računska preglednika brata Barle in Tomažin sta, kakor je poročal prvi, našla blagajno in knjige v najlepsem redu, zato se je predlagana popolna odveza blagajniku in vsemu odboru soglasno sprejela. Izrekla se je bratu, blagajniku zahvala za njegovo dolgoletno delo. Sklenilo se je nato, da se za telovadno orodje postavi v proračun 1000 K. Brat blagajnik je končno še poročal o stavbnem skladu, ki se je ustanovil na lanskem občnem zboru. Nabralo se je doslej 2046 K 81 vin., v čemer je pa vštet čisti dobiček kresne veselice v in KoHmannovo Kadilnikovo darilo. Najraarrjiv^ nabiralca za ta sklad sta bila br^ dr. Murnik in Windišer. 19 brat prispeva redno po 1 K na mesec v namen. Sokol pri tem nabiranju bil nikdar vsiljiv in tudi v prih( nje ne bo, dolžnost občinstvu pa da omogoči ljubljanskemu Sokolu »Sokolskega doma«. Nato so bile volitve. Soglasno in z vzklikom so bi izvoljeni za starosto brat dr. Vikt Murnik, za podstarosto brat dj S v i g e 1 j , za načelnika pa bi D r c n i k. Ostala volitev se je vršil po listkih in so bili izvoljeni bratjJ Viljem Bukovnik, Tomo B u r j š t a 1 e r , Fran K a n d a r e , AltJ sander Kostna p f c 1 , Josip >1 š c k , Leon li o g 1 , Pavel S k al, Rudolf Vesel in Vid m a r Staj ko. Računska preglednika sta zon brata Barle in Tomažin. Izvi Ijenih je nadalje 27 članov kot .delJ gat o v za občni zbor »Slovenske s kolske zveze«. Pri raznoterostih je predlajrd brat Petrin, naj se ustanovi -tacijski odsek za sestavo imeuiy oseb, ki bi pristopile kot člani k kolu. V ta odsek so se prostovoljj oglasili bratje Štrukelj Fr; Miki a v e Fran, Horvat Lud»er. Reviaorja: gg 17an Mej ač in Avgist Peruzii. Na predlog g K isfcevoa itrdt občni zbor g I. J-lačmu, lastnika tvornioe kavnih surogatov, radi nje gove znatn* podpore društva iskreno zahvalo. Istotako se zahvali o^ni zbor na predlog g Lllega dr. ¥d« diseherju za njegovo naklonjeni društvu in veliko požrtvcva'nost. Nato utemeljuje dr. W.ndischer predh g za ustanovitev statuta n podporni zaklad Djsedanja glavnici znaša nad 8000 kron, in bo mogoča začeti s poslovanjem 1 marca ker so zagotovljeni vsled dog >vora i g. I. JelaČinom tudi večji ietDi drn stveni dohodki Is pravil posnemamo: Podporni zaklad j« dorrot?i sveža in zdrava Faveve pristne so-Ny denice se dobivajo ŠKatljica po 1 25 K 7* v vsaki lekaTiici, drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami. Ponaredbe odločno zavračajte- 2 125—t Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Tb. GUMTZERT na Dunaju IV 1, Grosse Neugasso 17. žitne cene v Budimpešti. Dne 26 januarja 1909. Tfltraaia Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1880 Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K 1 93 Rž za april „ za 50 kg K no: Koruza za maj „ za 5C kg K 781 Oves za april , za 50 kg K 862 Efektiv. Vzdržljivo. Heteoroloojtno poročno, Ftftna nad morjem »o«. 8r*dnjl unčni tUkt mm M f 1 januarja | Cas opazovanja Stanje barometra v mm tb S. ► II Vetrov*- Nebo 25. 9. žv. 745 4 —79 sr. jug sneg 26 s 7.zj. i pop. 745 0 744'7 - 8* i 1 brezvetr. —4 9 si. j j vzhod i oblačno I ' Srednja včerajšnja temperaturi -102* aorm. 2 K Padavina v 24 urah 19 mm. o) »Notranjska posojilnica" v Postojni javlja tužno vest, da je večletni član ravnateljstva, gospod yinton Vodopivec c. kr. poštar in posestnik v Postojni dne 25. januarja 1909 preminul. Pogreb bo v sredo, dne 27. Januarja ob 4. popoldne. V Postojni, dne 25. jan. 1909. Ravnateljstvo. star 17 let, e lepo pisavo, vefifi v pisarniški stroki, z dvema gimn ras e-doma, ki je služboval dalj časa pri političnem uradu, teli vstopiti v kako pisarno pri kakem notarju aJi odvetniku. Naslov pove upr&vniStvo „Slovenskoga Naroda". 4 8—2 Trgovina v velikom prometnem kraju na dežel SO odda zaradi drnž nskih razmer pod jako ugodnimi pogoji z VSO zalogo in opravo za dalj Časa ▼ najem Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". ^93 2 Vdova srednje starosti, bivša gostil-ničarka, izurjena v vseh gospodinjskih opravilih ter dobra kuhano«, l&6e službe kot gospodinja h kakem samostojnem gospodarju ali uradniku Gre tudi na deželo. 455 Ponudbe pod „VdO?*" posto reitante Ljubljana. Podmoistra Išče predli al c a na Štajerskem za stroje 8eJfuktor in trostler. Znati mora oba dež-lna jezika in imeti daljšo prakso iz kake predilnice. Ponudbe z navedbo starosti, stanu in zahtevo plače na uprav .Slov. Naroda* 445 1 441 Išče se hišnik oženjen, brez otrok ali hišnica za več|0 hišo ped ug dnimi pogoji. Kje, pove uprav. rS!ov. Naroda". Pristen dober se dobi pri 452—1 L SEBEHIKU v Spod. Šiški. Čud« z ra^sv t*lliav«- ! vzklikne vsakdo, kt vidi goreti novo po vseh kulturnih državah varovano špiritovo soetlljko edino na svetu, ki gori brez sence. Za 600 svtć moći, za tvornice, trgovine, pisarne, za razsvttiiavo dvorišč in hlevov. Liter špirita za 13 ur Pup. lnoma brez nevarnost! in brez duha Cena K 60'—. Razpošilja se samo, ako se pošlje denar naprej Edina prodaji na lasten račun se ob visokem popustu odda na vsakem kraju 447 Maks Plnluif, Dunaj II, Toborstris« 22. Generalna zaloga Graetzinove luči. Za sport in promet. Zaloga koles puch, (Stvria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila solidno in ceno. 360-4 Karel Camernik Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Josiplna dr. 8ern6eva roj. Srebra naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov, brata in sestra in cele rodbine potrtim srcem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni sopng dr. Janko Sernec, odvetnik v Maribora danes, 25. januarja 1909 mirno v Gospođu zaspal v 75. leti svoje starosti. Pogreb dragega rajnika je v sredo, 27. januarja ob 4. od hiSe žalosti, Cesarska cesta Štev. 4. Sv. maša zadužnica je v Četrtek, 28. januarja ob 9. v stolni cerkvi. Blag mu spomin! Maribor, 25. januarja 1909. Micka Sernčeva, omožena Koprivnlkova, c. kr profesorja soproga v Mariboru; Joslalna Sernčeva, omotena Rud jI! va, odvetnika sopnga v Konjicah; Vanka *eraec v Marib ru; D>tena Sernec, c in kr učiteljica na mornarski meščanski soli v Ptuju; dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju; Ing. R * do van Sernec, c. kr višii inženir v Brežicah, dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru; Ing. Dušan Sernec, zastopnik družbe Union A E G v Ljubljan, ttroci — Dr. Josip Sernec, odvetnik v Ce ju, brat. Ana Sernec, učiteljica v p. v Gradcu, sestra. Iran Koprivnl«, c kr. prof sor v Mariboru; dr. Ivan Rudolf, odvetn k v Konncah, zeta. Marijana Sence** roj Srebreto/a, sneha. — Voiteta stud. forest., Mara in lan Soprlralk; I?o, Vladimir, Dušan, Hanii, Vida in Branko Rudolf; Peter in Pavel Sernec, vnuki u Znjrebu na Hrvaškem 13., 14. in 15. februarja 1909 Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu v trgovsko-obrtnem muzeju. Ker se bo na tem izredno dobro obiskanem vinskem semnju lahko dobil pregled naji zbrane i šib vin iz vseh vinorcduih delov Hrvaške ter požeške županije iz Slavonije, se priporoča semenj vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem in konsumentom, posebno onim, ki si žele cenih vin avstrijskega znač&Ja boljše kakovosti, Početnikom semnja bo izkazo al odbor vso postreznost. Za potrebna navodila aH eventualno predznambo za stanovanje naj se vsakdo obrne na naslov: 451—1 Hrv. sIdu. gospodarsko društvo v Zagrebu (Hrvatsko). 181«tal dijak bi rad, da •••»** — Vedno sveže v vseh lekarnah v Linbllanl Zahvala. Dne 18. decembra 1908 je nemila smrt nenadoma ugrabila g Dragotina P oh lina, uradnika wPo*ojilejoeu v Radovljici. Pokojnik je bil zavarovan s a življenje pri 439 bonlii „SLAUUI" katera mi je kot prinescu polioe izplačala takoj, ko ji je bila predložena polica in dokaz o smrti, ves zavarovani kapital. Veže me dolžnost da se slovanski banki „Slaviji" za ta velikodušni Čin javno zahvalim ter jo vsl^d njene vestL osti in kulanoe vsakemu Slovenca naj topleje priporočam. V Kamniku, 25 jan. 1909. Janko Pohlin. E 3352/8 7 454 ■ Podpisana c kr. okrajna sodnija naznanja, da se bode dne 30. januarja 1909, ob 10. dopoldne dala v zakup oncBSIia ostittfi in irtursh obrti v £jubljani, Opekarska cesta št. 26 pri tej sodniji soba St. 16. Izkliena cena se določi na 200 K in se pod to ceno koncesija ne oddaja. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani! odd. V. dne 26. januarja 1909 A 26V99 1 9J Oklic. 453 C kr. okrajno sodiSSe v Ljubljani odd. I. dovoljuje na predlog nedo-letnih Aleksandra in Ano Železuikar javno prodalo premičnin in s oer: I šivalni stroj, več omar, postelj, miz, 1 klavir, posteljna oprava itd. Prodaja se vrsi dne 3. februarja 1909, ob 9. dopoldne ▼ Ljubljani, Škofje ulice št. 4, I nadstropje. C. kr. okrajna sođnija v Ljubljani, odd. I. due 23. januarja 1909 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. ,4-10 MBol. glavnicu K », <»00.«»»0. StritaijOVO «11C O ŠtOT. 2 itezertnl fond K SOO.OOOi sprejema vtogt UM kftjtžlct in aa ttkott T*tu* ter jih obrestuje od dat vloge pO Ustih II 0[ 4 Hapajo la arodola artjjg la »rodaatfot paptrjo »sob »rtt pa datvaom kana« 37 C stanovi] ena leta 1854. Prva domača slovenska pivovarna jetrih ■lav. 110. priporooa »lavnemu obSinetvn in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno G. AUER",h dedičev fjubljana Volfovc ulice štev. 12 fjubljana marčno pivo v sodcih in steklenicah. PO Stanovanje s dvema ali tremi sobami ter pri ti-klinami, se IftoO Zl takoj. 456—2 Ponudbe pod ^stanovanje" na npravniStvo nSiov. Naroda". Vpokolcn orotnlskl posta|ovodla teli istopiti v kako primerno kot p SSČ (slovenski ali nemški) ali kaj drugega. Vstop v 2—3 meseoih. Naslov in druge podatke daje nprav. „Slov. Naroda". 139—4 KVU lOIVNIll V o v £ službo 4*3-2 Razpis službe. Pri podpisanem županstvu se sprejme v službo občinski redar ■ letnimi dohodki 1000 K in prostim stanovanjem. Prednost se daje mlajšim prosilcem, ki so bili vojaki in so zmožni slo vensoine, po možnosti tudi nemščine v besedi in pisavi. Prošnje naj se vložijo najkasneje do 20. februarja 1909 pri podpisanem županstvu. dne 23. januarja 1909. F an 1. r. župan. Naznanilo. Podpisano županstvo daje s tem bližnjemu in daljnemu občinstva na snanje, da so otvorita dva nova semnja v Izlihah (Pod£eit]ur]u) pri Ztjorlu to ftvi in sicer dne 17. februarja in 21. oktobra Semenj bo posebno zi konje in za dru.ro domaČo živino. To velja tudi am dva prejšnja semnja o sv. J url ti in sv. Egidlju. K obilni udeležbi tujoev in domačinov vabi županstvo občine Aržiše pri Zagorju ob Savi 434 Anton Klobufiič, župan St. 13308/08. 443-1 Razglas. Upravni nvet zavarovahrce aiDsr Anker" na Dunaju je v svoji seji dne 30. maroa 1908 sklenil v proslavo Sestdesttletnega vladarja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I podeliti za doto enemu otroku iz Kranjskega, ki je bil rojen dne 2. decembra 1908. eno brezplačno, 20 let tekočo polico za 1000 X. Pravico do te polioe ima v prvi vrsti otrok takih staršev, ki so bili pri „Ankerju:t že zavarovani, pa so morali zavarovanje zaradi neugodnih razmer opustiti. S krstnim listom in eventualno drugimi dokazili opremljene prošnje je vložiti do 15. februarja 1909. pri podpisanem deželnem odboru. Doželiii odbor kranjski v Ljubljani, dne 20. januarja 1909. i n ženini in neveste Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd. Cene najnižje. Se priporoča za obilni oblak la naročila z velespoStovanjem 289—3 ft. Čuden, fjubljana, Prešernove nlice urar in trgovec, delničar Švicarskih tovarn ar „UJf30J<". Naslov eadostuje: Pr. Čuden v LJablfanl. Ceniki s koledarjem tuči po pošti zastonj. Učenko iz dobre hiše. staro od 14 do 15 let, ■ prej me ta ko| v trgovino s mešanim blag m Laka Brni, trgovec v Ipodoi Idriji. 4 5-2 Dta dobra 4 9 2 d iprolmo v trtjno delo Frtojo Pun* gercar krojaški mojster v Trto vl|s h. Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode -* L]uM ono, Mestni trt 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga najtopleje priporoča. -Zalega velikanska 1 Cene brez konkurence! Jlaro&na v £jubljani na Jurčičevem trgu št. 3. ■ priporoča 2mmmmmZ\ i k k k k k m k k k k k k k k k k k k kanedijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir. Rasele s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikost b, črtane i eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oojeraalne knjiži« po c;an2a^nlh zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih -Velika izber — vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, Crnila itd. JarVC za šole in umetnike. - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrat od najpreprostejših do najfinejših. Albumi za slike in dopisnice, vezane v plis in v usnje - poezlske knjige. - Podobice za otroke. leseni okvirčki za razglednice. Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tale, topile. Jfetcsi in Kotniki. O kr. avsfrtjtka e drtavne Železnice* Izvleček iz voznega reda, ▼•Miran ođ 1. oktobra 1908 leta« Odhod is L|nbl|aas tat. ioLi 'OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, renlce, Trbli, Beljak, Jež. zel., Gorica, zčiTrst, c. kr. dri. žel., Beljak čez Po-dnujco, Celovec, Prago. 7'07 u t raj. Osebni rlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-20 »retfpeldne. Osebni vlak v smeri i ,*sanice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Prago. 138 #r«S|»#idne Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak jui. žel., Gorico iri. sel., Trs drž. sei„ Beljak, (čea Ped ažčico) Celovec •OS ••»•idne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straza-Topllce, Kočevja. »■40 ••p«ldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. Zel., Trat drž. žel., Beljak, (čez Pod oieico) Celovec, Praga. "IO AveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, •hidolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. '•SO cveOer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. 1 rbia, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. o-40 a>»n«>ei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Jul. žel., Gorica drl asi, Trst dri. ieL, Beljak Jui. žel., (če* Podrožčico). Odkod is Ljabllane dri. kolodvor- zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OO eepeldne. Osebni vlak v Kamnik r-io cveOer. Osebni vlak v Kamnik O-OO a»»n.oi Osebni vlak v K«mnfk t%*~ mb nsdeljaa in prasnikib do 31. oktobra.) C. kr *avr«a»«Mf*f** >~+m l ni. sol i la Beljaka ta* Princi « L|nblii 6-B6 tjutraj. Osebni vlak žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trati, Tržič* «•34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Striss Toplic, Kudoltovega, Grosuplja. H-22 srodpeidne. Osebni vlak iz Prats Celovca, Beljaka juž. žel., čez PodroiČiet in Trbiž, Gorice drž. žeL Jesenic, Tržiča. 2-SO popoldne. Osebni vlak ia Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-13 eepeldne. Osebni vlak Is Beliti juž. Zel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (fes Podrožčico) Oorice dri. sel.. Trsta ar s sel Jesenic, Tržiča. O'OO «voc«r. Oseo. vlak ia P'age, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) jesenle. 8 37 rvooor. Osebni vlak iz Kočevja, Strate-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveOer. Osebni vlak iz Beljaka Jui. Zel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez **ot rožčlco) Trsta dri. zel. Gorice dri. s*n, Jesenic, Tržiča. li-oo ponooi. uaeoni vlak ia Trbiža, Ca-lovca, Beljaka (čea Podrožčico)Tr%U dri. žel. Gorice drl žel., Jesenic o*40 cjutmj. Osebni vlak is Kamnika IO-50 eredp>eldne. Osebni vlak Is Kamnik » 0 io cveOor. Osebni vlak Is Kamnika. 0-00 »eneni. Osebni vlak is Kamnika t ob nedeljah in prasnikib do 3i. oktobra.) 1 Od*odi In prihodi so oatn.čeii • «r*t»x^ evropejskaa? ča>- »Narodni dom" Slov. Gradec Dovoljujem se slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da bom s 1 februarjem t 1 previel 435 gostilno v jVfar. domu v Slov. Gradcu Ime m Jako dobra, mnego vrstna štajerska vina amerikanske in stare trte na razpolago. Topla io mrzla ledila so vedno"na izbiro. CVie kulantne, postrežba točna. Prosim, da me oenj. občinstvo izvoli počastiti z obilnim pose tom. v S spoštovanjem ANTON VILCEK. p. n. gg. posestnikom prvotnih delnic „Sđniške družbe združenih pivovaren Žalec in taški trg v Ijubljani". („Vereinigte Bierbi auereien Sacbsenfeld u. Markt Tiiffer in Laibach" Visoko o. kr. ministrstvo za notraoje zadeve je sporazumno 9 o. kr. trgovinskim ministrstvom g'asom raspisa s dne 5 aprila 1908 H 8714 odobrilo sklep delničarjev s dne 2. februarja 1907 na znižanje prvotne delniške giavnioe 600000 K na 240 000 K potom z ožbe prvotnih delnic Ta se je potem g'asom sklepa o kr deželnega kot trgovskega sodi&ca v Ljubljani e dne 13 mejnika 1908 St F*rm. 398 Dmž II 77/13 vpisal v trgovski register ter se ie b razglasom z dne 23 mejnika 19o8 po smisla Čl* 243 trg. rak. in § 18 odat. 2 ministrske nnredbe z dne 20 septembra 1908 It. 176 dri. sak. po trikrat priobčil v „Wiener Z-itungu, nLaibaoher Zeitung" in V ^Slovenskem Naroda" s predpisanim pozivom družb, upnikom. Ker se v zakonitem trimesečnem roku ni nihče zglasil, se ima sedaj zložba prioritetnih delnio izvršiti. Po litija se vsled tega vse p. o p sestnlke prvotnih delnio, da late a kupone m ln t slo no m sred saloie najkasneje do 15 marca 1909 pri sledečih zavodih: Pivovarni v Laikom, L|uMtanski kreditni banki, Posoli 1 aloi v Celi* ah Savinski posojilnici e Žalen. Od založenih delnio se bo pri delničarjih, ki založe vsaj 5, ali kako večjo število delnio, uničilo od vsakih 6 delnio po tri, dočim se bo ostali 2 opremilo s Stampiljo: ^Veljavne vsled sklepa občnega zbora o zloibi delnio s dne 2 februarja 1907 V kolikor Število zalotenih oz. preostajajočih delnio ne bo doseglo Števila B, se bodo te delnioe zbirale in zložile d) 5 ter se bo potem od vsakih takih B delnio z pet uničilo 3, 2 pa označilo, kakor gori omenjeno, za veljavni. Te veljavne delnioe, v kolikor bodo skupna last različnih zalagateljev, se bodo potem bančnim potom prodale, skupilo ps razdelilo sorazmerno med zala ga tel i e. ¥ae prvotne delnioe, ki ae v določenem roku t |. nalkssnele - do 15. maroa 1909 --- no bodo zsloille pri zgorel navedem k zavod k s Pivovarni v Laškem* Ljubi anskl kreditni banki, Poso|tintcl v Celin ali Savlo|skl poselila*" v talen proglasi ao aa neveljavne ter ae bo mesto nj>h pripravilo nove reducirane delnioe, ki bodo lastnikom nezaloienih in sa neveljavne spoznaoiii prvotnih delnio na razpolago, dokler jih opravičenci ne bodo dvignili, zalo* žival vedno sa 2 taki novi delnici po 5 prvotnih. Prioritetne delnioe, izdane na podlagi sklepa občnega sbora delničarjev s dne 14 januarja 19C6 ostanejo seveda v polni veljavi. 427 V Linbllanl, one 24. januarja 1909. Izdajatelj in s^governi Rasta Enataalamlak. jjjatajmi in tisk »Narodne tiakarme«.