PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT—NO. 2011. toltrtd m C. IM7, «t th« po« umt Um Act af C on« "t* of Mtich » zaslugi demokratičnih Zed. držav in demokratične Anglije. Masko jima je iztrgala Francija. Pristaši Franca tu in v Angliji, posebno tu,-vpijejo, da je francoska vlada nastopila proti Francu zato, ker v nji dominirajo komunisti ... Fredcrick Kuh, ki je v Londonu poročevalec Marshall Fiel-dovega tiska, je |>olitiko posedu-jočega sloja v Angliji in Zed. državah glede bodočnosti Španije dobro razložil. Plutokracija se boji, da če iberskemu polotoku pomagamo v obnovitev republike, bo v nji kaj lahko dobil prvenstvo sovjetski vpliv, kar ie ena nevarnost, in druga pa, še večja seveda, da utegne Španija. če postane republika, uvesti socializacijo, oziroma, kot plutokrati pravijo — komunizem. Torej naj ostane Franco kjer je, in če ne on, pa naj se Španijo spremeni rajše v monarhijo kot v republiko. V tej nečedni protidemokratični politiki zelo pomaga ne samo ameriška ampak tudi angleška diplomacija. čeprav je njen 'boss* Ernest Bevin. Aleksander Rankovič, ki je v Titovem kabinetu minister no- ko navdušuje za takojšnji napad na Sovjetsko unijo, češ, sedaj I tranjih zadev, je skupščini 24. udarimo, ko atomske bombe sa-j marca poročal, da je Draža Mimo mi posedujemo! Kadar jih hajlovič ujet. Skrival se je v go-bodo tudi Rusi imeli, bo prepo- rah in z njim so zajeli enajst zno. Je verjetno, da je v Wash- četnikov, ki so ga varovali. Ran-ingtonu i mnogo drugih, ki ena- kovičevo poročilo je bilo spreje- . i. j . , . ■ ,ko razmišljajo kakor Earle. češ, to z velikim navdušenjem. Kar da v Italiji deset odstotkov pre- da je mir na svetu nemogoč do_ bj človeka zanimalo je, kje je hivalrak •■«•■ rac <• vaIiLaih n#W f » i , . , , . . „ . » j ' » kler bo obstojala komunistična ostala armada četnikov, o kate- država. Te halucinacije jih na- ri so tisti ameriški časnikarji, ki vdajajo vsled strahu za njihna Tita nimajo radi, tako navduše- Rusija pomaga uspostaviti promet v Rumuniji Rumunija, ki je vsled vojne in pa poraza v nji veliko prestala, je sedaj deležna v veliki meri sodelovanja Sovjetske unije, proti kateri je šla v vojno na strani osišča. Za uspostavitev železniškega prometa ji je poslala 115 lokomotiv in 15,000 tovornih vagonov, 5.536 vagonov pa ji je dala v najem za dobo pet let. Seveda, na drugi strani bi lahko kdo rekel, da je Rusija po okupiranju Rumunije vzela iz nje veliko lokomotiv in vagonov, z motivacijo, da so nemške, ali pa da so bile pokradene v času nemške-rumunske invazije v Rusijo z ukrajinskih železnic. Vseeno, Rumunija* je ze- hivalcev živi res v velikem manjkanju. Ampak kot povsod, tako se za take reveže merodaj-ne oblasti tudi tam najmanj brigajo. Premožni sloji v Italiji pa o pomanjkanju nič ne vedo, ker jedo kar se jim zljubi in tudi srednjemu sloju ne gre slabo. Italijanska vlada ima sicer na papirju stroge regulacije in kazni za kršilce, ki pa se jih ne izvaja. Conwayeve ugotovitve je potrdil major Chas. H. Carroll iz Nevv Vorka. ki je bil tam v službi ameriške vlade. Nad 60 odstotkov živeža v Italiji gre na črno borzo. Ljudje z malimi dohodki si ga vsled tega ne morejo privoščiti, toda italijanska vlada v svojih statistikah tega zla noče priznati, zato so njeni podatki varljivi, ker jemljejo v upoštev le tisti živež, ki ga raz-prodajajo groceristi legalno. Isti ameriški častnik (major lo zadovoljna, ti* J'. Je Rusija sedaj pripravljena pomagati. c^\\)"ie kar je dobro za obe deželi m za *kega "Timesa" dejal: "Italijo vse druge v njeni soseščini. (Nadaljevanje z 2. strani.) Sprememba v UAW, od katere se veliko pričakuje Waltcr Keuther, ki je bil dne 27. marca izvoljen na konvenciji unije avtnih delavcev (United Automobile Workers) v Atlantic Cityju za predsednika te do nekaj časa največje ameriške delavske centralne organizacije, je unijski voditelj posebne sorte. Unijske aktivnosti so njemu in vsi njegovi rodbini že v krvi. Star šele 38 let. a je že znan po vsi deželi kot eden naj-razumnejših delavskih voditeljev in slovi tudi za veščega poznavalca ameriškega industrial-nega in finančnega sistema. Zmagal je le z malo večino, toda zmagal je in na pozorišče ameriškega unijskega gibanja je stopila nova osebnost. Wal-ter Reuther je sicer bil znan že prej ali nastopal je le kot "podpredsednik" UAW, torej kot oseba, ki je na podaejencm mestu. Zato njegove* izjave niso mogle nikoli priti toliko v upo-l štev kot bodo lahko v bodoče. Reuther je vodil tudi nedavno končano stavko delavcev pri General Motors korporaciji. | Trajala ie dolgo in poraženi predsednik unije avtnih delavcev R. J. Thomas mu je na konvenciji očital, da jo je zavlekel po nepotrebnem. Resnica ie, da bi se Rcutherja nihče rajše ne iznebil kot ravnatelji GM. Tega niso v napadih na unijo nič skrivali. Prav gotovo ie. da se v vsaki veliki stavki delajo napake in nedvomno je tudi Reuther v boju z GM storil kako potezo, ki ni bila dovolj preudarjena in ie več škodila kakor koristila. A dejstvo je, da sc Industrialni magnati mladega Retitherja boje bolj kot kogar koli drugega v veliki množici unijskih voditeljev. Ko se le pričela vojna, in le pre i, je VValter Reuther izdelal načrt za rekonverzijo avtne industrije v ogromne obrate za masno produciranjc aeroplanov in tankov. Magnati avtnih korporacij so ga skušali pri tem ignorirati, kar jim je uspelo zato, ker mu tudi predsednik Roosevelt ni hotel prisluhniti. Pa je rajše imenoval za preuredho avtne industrije v municijske obrate glavnega načelnika korporacije GM, kateremu je nato pel slavo ves kapitalistični tisk po deželi. A ni bilo dolgo, ko je moral ta sloviti ravnatelj in magnat poseči po Rcutherjcvili načrtih in šele ko se je začelo avtno industrijo po njih usmerjati, je dosegla produkcija letal in tankov višino, kakršno si jj ku. Zato tam Reuthcrja nimajo pokojni Roosevelt zamišljal. Reutherja so v borbi med dvema frakcijama v UAW oglašali za voditelja "desnega krila'*, menda zato. ker je bil proti njemu "Daily Worker'\ Richart T. Frankensteen in z njim ves takozvani komunistični blok. Dosedanji predsednik unije avtnih delavcev, J. R. Thomas, ni komunist, je na bil Reutherjev nasprotnik. Kajti Reuther je človek iniciative in dinamike, ne avtomat, ki hi le lepo govoril — zmerom eno in isto, in se pri tem oslanjal na maŠino. ki vleče niti sem in tja od zgoraj. Walter Reuther je bil član socialistične stranke. Da-li je še privatna bogastva. no pripovedovali in obenem prerokovali za to pomlad civilno Diktator Franco je prišel na vojno v Jugoslaviji? Eni so po- krmilo ne samo po zaslugi Hit- ročali, da šteje 75,000 mož, bolj lerja in Mussoiinija temveč prav aptimistični pa so pravili, da toliko vsled lažne nevtralnosti ima Draža okrog četrt milijona demokratičnih vlad. Tudi po- mož pod orožjem. A vse, kar so kojnemu Rooseveltu se je takrat (Nadaljevanje na 2. strani.) 1~ i "SVOBODNO PODJETNIŠTVO" NAJBOU PRITISKA, DA STRE SVOBODNI TISK "The Hat Worker", ki je velik list, glasilo unije delavcev v industriji moških in ženskih klobukov, pravi v svoji izdaji z dne 15. marca, da mu je pomanjkanje papirja eno izdajo skoro zaduiilo in je izšla vsled tega z zamudo. Tiskarna, ki ga tiska, mu obeta za prihodnjo in nadaljne številke enako nevarnost. Pri Proletarcu smo jo skusili v malem pri letošnjem Koledarju, ko je bilo zanj do pozne jeseni na razpolago iele polovica papirja, in še večje težave smo imeli z lanskim "Majskim glasom". Ker je bila med vojno vladna kontrola nad distribucijo papirja časopisju in založniki knjig zelo ostra, so se mnoge publikacije, ki razpolagajo z milijoni dolarjev imovine, lotile kupovati papirnice. Tako n. pr. pripovedujejo, da je lastnik revij "Time" in "Life" kupil papirnic v vsoti okrog 17 milijonov dolarjev. Poprej so papir "svobodno" prodajale, sedaj ga bo za druge publikacije le, če ga bo lastniku kaj ostalo. Tudi mnogi veliki dnevniki posedujejo svoje papirnice, med njimi multimilijonarska čikaška "Tribuna". Tako je veliko bogastvo ameriškega kapitalističnega tiska izdajateljem omogočilo njihen monopol nad tiskano besedo bolj in bolj utrditi. In monopol vendar ni "free enterprise", čeprav ga vedno poudarjajo. Veliko krivde za to stanje se lahko pripiše tudi unijam. To je priznal dne 26. marca v Atlantic Cityju tudi novoizvoljeni predsednik unije avtnih delavcev (CIO) VValter Reuther, ki je dejal, da se on ne bo boril samo za zvišanje plač delavcem svoje organizacije, temveč ob enem tudi za koristi SPLOŠNEGA ameriškega ljudstva. Namreč tiste mase, ki je najbolj brez zaščite. Bilo bi dobro, če se bi po tem pravilu ravnale tudi unije tiskarskih delavcev. In sploh vse druge unije, pa bo veliko več vzajemnosti, zmagovati bo laglje in delaski "free enterprise" ne bo toliko v nevar-Sko politično akcijo s socialistič-i notfj precj xadavljenjem kot je sedaj. nim programom. 1 v _'_- ali ne, nam ni znano. Poročila v dnevnem tisku so ga označevala za bivšega socialista. Vemo le, da je socialistične politične aktivnosti pustil in pa da je na-sprr.toval Frankensteenovi taktiki, pn kateri bi se morala unija ravnati po vetru, kakršen bi pihal iz Broudcrjcvega, sedaj Fosterjevega urada v New*Yor- radi. V praksi pa se je iskasal v medvojnih letih prav gotovo za veliko bolj levičarskega, za veliko bolj protikapitalističnega, kot pa so njegovi takozvani "levičarski" nasprotniki. Ako bo Walter Reuther nadaljeval kot dosedaj, bo on nedvomno tudi bodoči predsednik CIO, dasi leto« in morda fte par let na Murra.vevo mesto ie ne bo kandidiral. In možno je, ako socialistična vzgoja v njemu kaj pomeni — možno je, da bo zaobrnil s časoma tudi politično akcijo CIO. ki sedaj podpira le demokratske in republikanske kandidate, v samostojno delav- proletarec UST ZA INTERESE D2^AVSKEGA LJUDSTVA. ladaja J>milo IZHAJA VSAKO SREDO. »•■•b Dclavib Tiskovna Drusba. Ckict«o, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjtnih drtavan sa celo leto fS.Ou; za pol leu 1176; za četrt leta $1.00. Inozomstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naAem uradu najpozneje do pomUljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. P 1{ O L E TA lt E C Published everj Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co.. In«. Establiahed 1906. Editor. Business Manager_____ ...............Frank Zaitz ______Charles Pogorelec 8UBSCRIPTI0N RATES: Tnited States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P K O L E TA K E C 4301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK.VVELL 2864 KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) vladne čete zajele, je Draža in enajst četnikov. In pomlad je tu in še vedno mir v Jugoslaviji. Ljudje orjejo in sejejo. Za Mi- je naravno, da je dobil iz Jelen-čevega pisma napačno sliko. "Obzor" ga je ponatisnil z naslovom "Pismo slovenskega socialističnega voditelja Ivanu haj loViče vV,# Petrove in Topalo-! Molek u." in na koncu pisma do-vičeve spletke se ne utegnejo .dal To Proletarcu Pismo An- u«;.......; gela Cerkvenika o pobegu t e- lestina Jelenca v Rim, ki je bilo brigati. Poskusi za zanetitev nove bratomorne borbe med delavstvom v Nemčiji! Nemčija je razdeljena pod štiri upravne zone: ameriško, sovjetsko, angleško in francosko. Največ se čuje o tistem predelu, ki je pod rusko vojaško vlado. Sovjetski tisk pripoveduje, kako se tam demokratizira vse, kar je dovzetnega za demokracijo. Zemlja veleposestnikov je že razdeljena kmetom, ki so jo obdelovali, ne pa posedovali. Industrija je prešla v upravo ljudskih odborov. Izvršene so bile občinske volitve in kar se delavskega gibanja v sovjetskem predelu Nemčije tiče. je solidarno. To se pravi, socialdemokrati in komunisti so sedaj enotna stranka, ki je zavrgla obe stari imeni, zato da ne bo spotikanja radi firme, ki je bila diskreditirana bodisi pod nemško komunistično ali nemško socialdemokratsko označbo. Nasprotniki Sovjetske unije prisegajo, da je bila pobratimija socialdemokratov in komunistov v Nemčiji prisiljena zaroka. Nedvomno so komunisti v sovjetskem predelu okupirane Nemčije socialdemokratom predložili svoj program—tako je bilo tudi poročano, in ugotovili, da je tak, kakor ga tudi oni hočejo. Torej čemu se bi v prid kapitalizma še tepli drug proti drugemu, kakor so se v prošlosti? Argument je zalegel in nastalo je enotno delavsko politično gibanje, kar pa angloameriškemu vojnemu poveljstvu v Nemčiji ni bilo všeč, češ, da so taki sporazumi v protislovju z demokracijo. Hoteli so, da se naj bi nemški socialdemokrati in komunisti še tepli med sabo, kakor so se v vveimarski republiki. Nekaj zakrknjencev so res dobili na svojo stran. Poročajo, da so jih sovjetske oblasti radi kaljenja 4Teda in mira" aretirale in tako je nastal nov povod za zahteve ščititi "demokracijo" v rajhu. V ameriškem in angleškem delu okupirane Nemčije so naši in angleški višji častniki (kajpada veliki pristaši "zapadne demokracije", o kateri vedo samo to, da pomeni ščitenje kapitalizma*, storili vse kar so mogli tudi v zaduševanju poskusov obnove socialdemokratskega gibanja in strokovnih unij. Ko pa so iz Londona in Washingtona dobili navodiia, da tako ne bo šlo, kajti če se v sovjetski zoni politične aktivnosti lahko vrše in unije obnavljajo, je treba več demokracije tudi v tistih predelih Nemčije, ki jih zapadna demokracija vlada. Tako so se oficirji po dolgem obotavljanju le odločili dovoliti obnovitev strokovnih delavskih unij in pa političnih strank, med tem ko so konservativcem in pa klerikalcem že prej pripomogli, da so si utrdili svoje pozicije. Pravijo, da postopa sovjetska oblast v odločevanju, kdo naj bo kdo v njenem delu Nemčije, jako pristransko. Verjetno. Se veliko več takih pritožb pa prihaja iz tistih delov Nemčije, v katerih odločuje ameriška in angleška vojaška oblast. Ker se naši in angleški—skrajno reakcionarno vzgojeni birokrati, boje, da ne bi Nemčija postala "komunistična", so se domislili, da je Hitler, nemški kapitalizem in nemški nacionalizem zelo dobro uspeval v negovanju borbe med nemškim proletaria-tom. Smatrajo, da je sedaj čas spet udarjati na enake strune. In tako dobivamo iz poročevalskih virov ameriškega kapitalističnega novinstva vesti o "nepomirljivosti" med socialdemokrati in komunisti v Nemčiji. Namen teh "novic" je prozoren. Razumnemu delavcu je jasno, da se gre kapitalizmu za ohranitev Nemčije in Evrope staremu redu. Ker je kapitalizem s silo ne bi mogel več rešiti zase, si skuša pomagati s podpiranjem razdorov med delavstvom. Igra se mu ne bo posrečila. Proletariat noče več borbe mec. sabo in zahteva skupnost v boju za odpravo kapitalizma. Seveda, ker kapitalizem poseduje še vsa propagandna sredstva in vsa bogastva po svetu, z izjemo v USSR, mu bo še uspelo premotiti na milijone ljudi, češ, borite se za demokracijo, a ne povedo pa mu, da s tem ne mislijo socialne ali industrialne demokracije, ampak nekaj takega, kar tu označujemo za kapitalizem, ki naj se ga demokratično kontrolira. Odgovorni socialdemokrati in socialisti v Evropi so se zavzeli preprečiti borbo, kakršna je divjala po zaslugi kominterne in njenih voditeljev, med njimi tajnika Zinovjeva, ki ni delavstvu prav nič koristila pač pa pripomogla fašizmu v sedlo. "To se ne smo ponoviti!" "Nikoli več ne igrajmo kapitalizmu v roke!" Seveda, gesla so gesla in ljudje so ljudje. Pregorečnost in maščevalnost komunistov na eni strani, in pa starinska dogmatika starih socialdemokratov na drugi zaveznike v Nemčiji še navdaja z upanjem, da ji bodo preprečili postati "komunistična" država. Kar je socialdemokratov socialističnega prepričanja, se kapitalizmu zapadnih sil ne bodo pustili v omreženje. A nekateri so se iz razloga, ker so bili v to povabljeni in se sedaj dušajo za demokracijo zgolj s stališča, ker so "proti" komunistom. Na drugi strani se tudi komunisti ne morejo spomniti škode, ki so jo napravili vsemu svetu — to se pravi — s svojo vratolomno taktiko posebno prva leta po boljševiški revoluciji in v prvih dveh letih druge svetovne vojne. Ako so komunisti in social demokrati za socializem, ni vzroka, čemu si bi energije razbijali med sabo. Ako so za skupni program in oboji zoper kapitalizem, bi bilo le kapitalizmu v korist, če »e spet obnovi strahovita, zagrizena gonja, kakršna je upropa-ččala "levičarske" in "desničarske" delavske organizacije po prvi svetovni vojni. V teh letih je delavstvo imelo vso priložnost iti skozi šolo V PREDELU BERLINA, ki je pod sovjetsko okupacijo, se je dogodila nedavno velika eksplozija v po slopju glavnega ruskega vojaškega stana in ga skoro cisto porušila. Na sliki so sovjetski častniki in razni drugi uradniki, ki pregledujejo učinke eksplozije. Pai oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Nekaj municije ki je bila naložena v kleteh, je ostalo od eksplozije nedotaknjene. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Prazni sedež kriči... Ko to pišem, se je izobličilo obžalovanja vredno dejstvo, da nam manjka državnika Roose-veltovega kova. Ko to pišem, je vrsta delegatov Združenih narodov — škrbasta. Odstranil se je zastopnik vlade, proti kateri so vse zadnje tedne na vse mogoče načine brenkali in ropotali, kakor da bo to sodna obravnava. Za maj pripravljeni teater atomske bombe, v Canadi odkrita špijo-naža, Churchillove "počitnice" v Floridi, priostreni članki v listih. bobnanje na govorniških odrih, vse to in še mnogo drugega je imelo za cilj: ustrahova ti Sovjete, pritisniti njihovo vlado na zatožno klop, jo ponižati v očeh njenih in vseh vnanjih narodov, zanetiti nezadovoljstvo. podpihati nezaupnost, kajti kolos stopa imperialistom na predolge prste. Saj je bilo naravnost ganljivo, kako je Churchill trkal na dušo ruskega ljudstva, prav kakor mačka v Levstikovi pesmici: "Miška ljuba, pojdi sem ... Rada bi te gladila, plesati navadila ..." itd. Ah, odkriti kakšno razpoko med Stalinom in ljudstvom! Kako bi si razni za 'ljudsko dobro' vneti ljudje pljunili v roke, pa razbijali po razdva-jalni zagozdi! "Končno," bi rekli, "končno bomo uspeli! Varali so nas pisači, ki so pisarili, da je treba le sunka, pa bo Sovjetska unija razpadla, se sesula umetna tvorba, ki jo le komunistični terorizem skupaj drži. Hit lerjev izjalovljeni poizkus nam je odprl oči. Štiri leta je trajala borba. Časa in prilike dovolj da bi se bilo lahko začelo kje kaj krušiti. Ali nič tega se ni zgodilo. Kaj jih torej spaja...? Smešnice smo zbijali na rovaš medveda, ki hodi po dveh in se smejali. Kdo še bo smejal zadnji? Kdo...?" Da, kaj jih spaja? Stalinova roka je trda in njegova vlada ne cepi dlak. To kažejo razne čistke, ki jih vse do začetka zadnje vojne ni bilo malo. Kdor čita zgodovino carske Rusije, bo razumel Stalinove čistke, bo razumel marsikaj, tudi takozvane likvidacije, ki so bile vsekako okrutna operacija na sovjetskem telesu. Rusi so bili vajeni še veliko okrutnejših operacij, saj jim je carska ujeda kakor mitološkemu na skalo razpetemu Promoteju izkljuvavala jetra j skozi dolgo vrsto stoletij. Takrat ni nihče štel padim glav, se nihče ni zgražal, čeprav je bilo vsemu krščanskemu svetu očito. da je življenje ruskega naroda ena sama brezkončna veriga trpljenja, ena sama križeva | pot na Golgoto, brez upa na vstajenje. Ruska zgodovina onih časov je zgodovina krvi in solz, dram i polna krohota in stokanja, tragedija, ki se nikdar ne razpleta in zaključuje, ampak se zmerom zapleta in vozla in v kateri ni bilo žrtev nikoli dovolj. Na svojo srečo je bil narod dovolj številen, da je vse to prebolel. toda za kronanega despota je bil prevelik. Bal se ga je,, dobro vedoč, da bi se ruski orjak utegnil otresti njega ter drugih plemenitih pijavk, zato ga je bilo treba z ukazi poveza nega tlačiti in tiščati h tlom, mu s knuto izbiti iz glave vsako misel, vsako željo po spremembi. Tiščal in tlačil, zatiral in izko-! riščal bi ga še nadalje, da ni bilo vojne in revolucije. Ne verujem v umore. Toda, ali si predstavljate, v kakšnem Ipoložfju se bi nahajali Sovjeti danes, ako bi bili carja in njegovo rodbino izgnali, namesto, da so jo postrelili? Tudi, če bi bili vsa ta leta mirovali, zdaj ne bi! Nekaj bi jih čakalo v Londonu, nekaj v Rimu, nekaj drugod; vsi s tropami podrepnikov in oboroženimi četami za sabo. In vsi bi kakor jastrebi čakali, da se vržejo na komunističnega hudiča in rešijo —#rešijo! ruski narod iz njegovih rdečih krempljev. Ampak naslovni 'prazni stol* še zmerom kriči ... Kaj kriči? "Blok devetih proti dvema! Proti Rusiji namenoma ustvarjeno napeto ozračje ne dopušča razpravljanja, izključuje vsak kompromis! Rusiji ne more biti vseeno, kdo in kaj se ji ugnezdi za hrbtom. Iran je majhna dežela, utegne pa postati velik trn, če pojde po volji Britov. Tisoč in en vzrok ima, da ne zaupa smehljajoči, demokratično pobarvani maski na obrazu, trdega, samogoltnega imperializma! Temu gre v prvi vrstf za olje, za kolonije in pot do njih, za leta-liščne baze, za sirovine, za kupčijo, skratka za grabež; Rusiji gre v prvi vrsti za varnost! Podpira in poteguje se za ljudske vlade, kajti ljudstvo ne mara vojn, zato so od ljudstev postav- ljene vlade še najboljše jamstvo za trajen mir. Anglo-ameriška politika pa vleče vse bolj nazaj, na predvojni status quo, v stari paradiž razdvojev in klic za nove vojne. Zato je vprašanje Irana važnejše od vprašanja Grčije, ali od Španske, ali od mahinacij na Javi, ob Jadranu in drugod po svetu." Oj stol. zaman kričiš! Bruna v našem očesu ne maramo videti! izkušenj. In ako ima za učenje količkaj volje, je lahko spoznalo, da nima hodeč po starih potih, nobene druge bodočnosti kot ostati v sedanjosti in v socialni negotovosti. Našim čitateljem, ki nam o teh rečeh pišejo, pa priporočamo: Vse, kar berete v raznih listih, je v glavnem iz kapitalističnih virov. Njim ni za delavsko gibanje, pač pa delujejo, da se ga dis-kreditira, omalovažuje, smeši in kjer le mogoče, tudi uniči. Socialisti nikjer na svetu nočejo biti partnerji takih nakan, i>a tudi če se delavstvu nasprotni tisk še tako trudi dokazati nasprotno. Socialisti 30 pionirji vsega socialnega napredka, graditelji demokracije in to so bili tudi v Rusiji, kajti strmoglavljenje carizma so oni izvedli, čeprav so se potem razbili med nepomir-»jive struje. V tej borbi se je polastila moči tista., k\ je bila najbolj drzna. Ker je kapitalizmu tak sistem v napotje, se trudi, kako bi naše sorte demokracijo tudi tam uvedel. Oziroma, kako se iznebiti USSR z atomskimi bombami, če ji ne bo drugače mogoče napraviti konca. Italija zna ne samo prositi za relif, pač pa ga tudi zlorabljati (Nadaljevanje s 1. strani.) sem od lanskega avgusta enajstkrat prepotoval in ne rečem, da so vsi v 11 |i dobro hranjeni, ampak dejstvo je, da v nji ni aktualnega pomanjkanja. Večina krajev, kar se živeža tiče. sploh ni prizadetih, pravi on. Najslabše žive delavci v mestih, a v vladi so čezdaije slabše zastopani, ker se reakcija s pomočjo zavezniške vojaške vlade in zavezniške diplomacije ja-ča, pa tudi na podlagi omenjenih izjav s pomočjo relifa. ki ga je Italija deležna v večji meri kakor na tiste dežele, ki s« g:t v resnici še bolj potrebne. Robert Convva.v sc zelo nor-, čuje z večerjo, s kakršno je vlada postregla Hooverju. Na mizi je bilo črnega kruha, brez masla — dasi je vsakdo, ki je Hoovru stregel. vedel, da se dobi belega kruha in masla v Rimu v vsaki boljši restavraciji in v hotelih kolikor hočeš, če imaš denar. Kakih pet tednov prej predno je prišel v Rim Hoover so bili od iste vladne avtoritete povabljeni na banket v isto sobo ameriški in angleški časnikarji. Na mizi je bilo belega kruha v izobilju, in masla in pa mesnin s sedmimi prikuhami. Ko so Hoovcrja na poti iz Rima. ko jc hil v Pragi, o tem vprašali, je dejal, da ne smemo verjeti le temu kar se govori o črni borzi v Italiji, ampak o potrebah italijanske revne mase. Na vprašanje, dali je kaj proučil, če italijanska vlada misli stopiti črni borzi bolj odločno na prste, ni mogel odgovoriti. Zdi se torej, da je Truman po svoje pripomogel, da je moral službo pustiti dober načelnik relifne akcije (UNRRA) bivši newyorški governer Lehman. Nadomeščen je z bivšim new-vorškim županom LaGuardiom in nad njim pa je še posebni Trumanov zaupnik Hoover. Poleg teh je v službi v UNRRA in pa raznih drugih vlad še cela vrsta drugih raziskovalcev živilskega problema v B v ropi. ki seveda vsi izjavljajo, da je tam zares pomanjkanje in oh enem delajo vladam in pa relifni «ak ciji UNRRA nepotrebne stroške, namesto da bi šel tisti denar za relif in za vzdrževanje takih uradnikov, ki se hi sukali rajše med ljudstvom namesto med sito posvetno in duhovsko gospodo. Iz Aten je bilo 30. marca poročano, da je Mihajlovič, ki so ga "Titovci" ujeli, le dvojnik. "Pravi" Mihajlovič je še v šu-mah. Tako je baje poročal sam iz svoje skrivne radio postaje .Do 13. marca, ko je bil vjet, je govoril po radiu vsak dan. 30. marca pa je pojasnil, da je molčal toliko časa zato, ker ga je nadlegovala srčna hiba. Vest iz Aten pomeni le to, da se stara jugoslovanska gospoda v u bežni št vu ne bo pomirila tudi če je Draža ujet in bo intrigirala dalje — vedno v upanju, da se Zed. države zapletejo v vojno z Rusijo, jo z atomskimi bombami premagajo in ubežna gospoda pa se vrne v Beograd, v Ljubljano in Zagreb. Ameriški Srbi verjamejo, da je Mihajlovič res ujet. Enako Srbi v Londonu. Na ameriško vlado so apelirali bivši poslanik Konstantin Fotič, škof Dionizi-je, predsednik SNS L. C. Chri-stopher (Kristoforovič) in M. M. Duchich v Garyju, da naj poskrbi ujetemu Mihajloviču pošteno obravnavo. Jugoslovanska vlada ga je namreč obtožila ve-leizdaje in smatra ga ob enefo dopade pa se mu, čemu sta ame-za vojnega kriminalca. FotiČ je riška in angleška vlada tako na-našemu državnemu tajniku Byr- vdušeni le za svobodo Perzije nesu še posebej priporočil, naj in za nedotakljivost Turčije, ne poskrbi, da si bo Mihajlovič la- pa tudi za "svobodo Poljske", ! hko izbral za zagovornika na ob- in pa baltiških ter balkanskih ravnavi kakega ameriškega od- dežel. Nato prikima, da sta za vetnika. ker na advokata, ki bi Perzijo in Turčijo zato tako vne-mu ga dala Titova vlada, se ni I ti, ker se tam anglo-ameriški in-j zanesti. resi z ruskimi direktno križajo. Gre se pač za olje, za kontrolo Jugoslovanski narodni odbor na(j Sredozemljem in za pot v v Londonu, ki se smatra za na-; indijo. Torej za imperializem, daljevanje jugoslovanske za- ne za demokracijo* — mejne vlade, je brzojavil glavnemu tajniku združenih naro- V. Virginiji se je 1,600 delav* dov Trvgvc Lieu v Nevv York, | cev v elektrarnah pripravljalo naj se zavzame za Mihajloviča,! na stavko. Governer VVilliam M. ( ki je zaveznikom toliko poma-' Tuck je proglasil izjemno sta-gal. Med podpisanci je bivši pre- nje in te delavce "draftal" v mier Slobodan Jovanovič in dr. I državno milico. To je storil na Milan Gavrilovič. Morda se bo podlagi neke postave, ki je še oglasil tudi njegovo veličanstvo izza kolonijalnih časov. Običaj Peter. Kar se tiče Mihajloviča. \ je, da služba v državni milici ni če jc^res ujet (tisti, ki ga imajo prisilna ampak prostovoljna. To zaprtega, ga gotovo poznajo) bo pravilo je veljalo doslej tudi v dobil pošteno obravnavo. Toda Virginiji. Delavci, ki so mislili sodil ga bo režim, proti katere- zastavkati, ne zahtevajo drugemu se je boril in se v ta namen ga kot da se jim da po $125 vezal tudi z Nemci in Nedičem. I vsakemu zaostale plače. Družba Kakšna^bo obsodba, je torej že jim ni hotela ugoditi, pa ji je v isti številki "Proletarca*, je "Obzor" previdno izpustil, enako tudi naš komentar in na ta način je lahko napravil "za so cialiste slab vtis". Etično to od "Obzora" ni bilo, ampak namen posvečuje sredstva in "Obzor" se po tem jezuitskem pravilu zmerom ravna. Bližnji vzhod je dežela pravljic in olja. Oljna ležiiča v tem delu sveta znašajo polovico do sedaj znanih oljnih vrelcev po svetu. Kontrolirajo jih anglo-ameriške oljne družbe. Sedaj bi rada nekaj deleža v njih tudi Sovjetska unija in zato toliko vika in krika proti nji. Kadar je boj za olje, se pozabi na demokracijo in na vse take idealne stvari, ali pa, če se jih naglasa, se to dela zato, da se javnosti meče pesek v oči. Uston M. Oak pravi v New Leadru, da bi bila zveza pned Zed. državami in Veliko Britanijo (vojaška, politična in ekonomska) zelo logična — seveda proti "ruskemu boljševiškemu imperializmu". Mr. Oak bi tako zvezo pozdravil in podpiral. Ne v naprej vsakemu jasno. "La Parola" v Nevv Yorku, ki se navdušuje za strmoglavljenje italijanske dinastije (čitaj njen članek na 6. strani v tej številki) in ob enem hujska proti Titu in Jugoslaviji, je priobčila iz zavezniškega tiska nekaj slik o tr-plenju Italijanov v jetniških taborih v Jugoslaviji. Podobne so onim iz nacijskih mučilnic. Pra- prišel governer — seveda demokrat — na pomoč z uveljavlje-njem stare postave, ki jo je iz-taknil v zaprašenih arhivih. Se veda, če bodo delavci zadevo pritirali na vrhovno sodišče, bo governerjev ukrep proglašen za neustaven, ampak to še ne bi pomenilo, da se bi delavcem moralo izplačati omenjeni znesek. Pomenilo bi le, da so bili nezakonito primorani ostati na vi, da so povzete iz zavezniške- , svojih mestih kot vojaki, in kot ga tiska (ameriškega in angle- taki podvrženi vojaški distipli- Mnogo železničarjev ubitih v nesrečah Iz poročila vladne železniške komisije je razvidno, da je bilo lani v nesrečah pri svojem delu 898 železničarjev ubitih in 47,-261 pa poškodovanih. škega). To so baje tisti Italijani, ki so jih ugrabile jugoslovanske čete na Primorskem in jih vrgle v logarje. Možno je, da so se primorski Slovenci in Hrvati nad bivšimi Mussolinijevimi pod-repniki maščevali in maščevanja so navadno vselej okrutna. Prav lahko je verjetno, da je precej takih Italijanov tudi v jetniškem logarju. Ampak mar so zavezniški časnikarji in uredniki "La Parole" pozabili, da je bila Italija v vojni z Jugoslavijo, in da je mučila Slovence in Hrvate na Primorskem od kar je postala fašistična? Angleži in Američani so morda vse to pozabili, ne pa Jugoslovani! Časopisi zelo hvalijo ukrep železnic, ker so uvedle ot Atlantika do Pacifika in obratno direktne vlake. Prej se je bilo treba v Chicagu vsem potnikom presesti. V bodoče jim tega ne bo treba. Namreč tistim ne, ki so dovolj bogati, da se lahko vozijo v "ekskluzivnih" vlakih. Za navadne potnike pa je ostalo vse po starem. Prijatelj iz Miluaukeeja je piscu te kolone dne 24. marca na slavnosti društva št. 16 SNPJ dejal: "Ja, kaj pa vam je, da priobčujete v Proletarcu taka pisma kot je bilo Jelenčevo?" Pojasnil je, da ga je "Obzor" ponatisnil in je napravilo med ljudmi za socialiste slab vtis Ker dotičnik nima "Proletarca", ni in za prestopke pristojni pod vojaško sodišče. Tole mi ne gre v glavo? Sedaj, ko je Francija vladi Zed. držav in Anglije predlagala, naj se prične za strmoglavljenje fašizma v Španiji « ekonomskimi sankcijami proti Francu, se je likata lo. da pravzaprav v Washingtonu In Lon-*«nu nI nobenega navdušenja vreči španskega diktatorja. Torej *e ,m„ res tako aa demokracijo na Polj »kem v Bolgariji („ lrMnm ^mu proteiiramo fašizem v ftpaniji, to mi nikakor ne gr« v glav«. to NE SELIŠKAR: TAT MARTIN (Nadaljevanje.) Obdajala ga je od vseh strani, stiskala legala na oči, da so se trepalnice počasi zapirale ... Ah, ko bi mogel hitro, hitro zaspati! Telo je bilo trudno, oči težke in vsi dogodki zadnjih dni so ga naskakovali kakor lačni psi... Niso mu privoščili sladkega spanja, pa bi tako rad zaspal, vrgel iz sebe vse misli, v£fc ono, kar ga je potlačilo med te zidove! Skozi temo je naenkrat švignil tenek žarek blesteče svetlobe. Kakor preganjana zver se je vrgel na komolec ter opazil v jedru svetlobe zenico človeških oči. Hip na to je bila zopet tema. Stražnik je na obhodu svetil v celico. Ce je še živ —? Če se ie ni obesil —? Položil je glavo na trdo blazino in bridka, jedka, strupena bolečina ga je obšla. — Sedaj sem zaprt in vsakdo ima pravico gledati v mojo žalost! Počasi se je vendarle umiril. In ko je bil tako čisto sam, ukle-njen v zidove, mu je stopilo vse življenje tako živo v oči kot še nikdar ne poprej. Iz temnih kotov so stopale žive, svetle slike ... Glej, vraga, koliko jih je! To je njegovo življenje ... Seveda, to sem jaz, to je mati... Mati sedi pred hišo in ima v naročju dete Martina. Mlada je. Martin se igra s konci njene rute in okoli njega je vse polno hiš, mnogo, mnogo otrok. Gori nad hišami so črne etaže in majhne lokomotive se grizejo v breg. Spodaj v dolini so tovarne in dimniki štrle v nebo. Kadar gre dim z ravno črto v nebo, je lepo vreme; kadar pa lete saje skozi okno, je potem kmalu dež in cesta je vsa blatna. Oče je mrk in črn, kadar pride s šihta; lep in svetel, ko se umije. Dvigne Martina v strop in zapleše holadri. Sedaj je velik otrok. Pleza na hunte in v šoli se uči: Rudnik je last družbe ... Hudirja, si misli, družba smo mi, kje pa je tista družba —? Saj je ni nikjer. Družba ne hodi v jamo. Neko nedeljo popoldne se je pripeljal v avtu prav na vrh kolonije rej en gospod in oče je dejal: — To je poglavar družbe. — Ta ne more v jamo, ima prevelik trebuh! razglablja Martin in je videl očeta, da je bil suh in pretkan z žilami, ki so bile spete z žulji. — To so rudarske gosli, je dejal oče. Kramp in lok in naša muzika je grobar jeva sestra. Martin je stresal z glavo, oči pa je imel velike in je vse videl po svoje. Čez čas je opazil, da sedi oče pred hišo, sedi tudi sosed in na cesti stoje rudarji... Žična železnica je obstala, lokomotive so mrzle, kurjači pohajkujejo po tirih. — To je stavka. • Martin gleda, gleda, kdaj bodo rudarji zavili družbi vrat. Potem je oče dejal, ko je minulo nekaj dni: — Ob službo sem! Kruh je |>ostul črn, bela kava je bila črna, meso so bili žgan-ci. .. Martin je bil lačen. — Sedaj gremo na Francosko, je dognal oče. Vidi kolodvor in množico rudarjev. Že-ne jokajo, otroci cvi-lijo. Mati je bl^da in strta, oče gleda srepo naokrog, Martin pa kriči, ker ne more z njim. — Po franke, po franke!!! Vlak se je odpeljal, žene pa so šle z otroki po dolini in so bile sključene pod bremenom solza, bede in zapuščenosti. Martin je rasel in je bil zidar. Hranil je sebe in mater. Potem je šel na šiht na odkop. Solnce je žgalo mlado telo, mraz je gri-zel v pest in nos in kar čez noč je bil mož in je delal. — Matilda, ko bova dovolj stara, bova mož in žena, je dejal svojemu dekletu. Ljubila sta se na tlečih etažah in oba sta imela trde roke. Potem se obliči iz teme bled, mrtvaško bled obraz. suh. koščen. To je moja mati! Oh. kako so jo pokopali! Veter je tulil po cesti, ko so jo nesli čez hrib v grob. — Matilda, kje so tvoje roke, da bi me božale v tej uri največje bridkosti. Tisti dan, ko je prejel pismo, da je oče poginil v francoskem rudniku, so odpustili par sto rudarjev in Martin je bil na cesti. Brez dela... Sto in sto jih je. Očetje z družinami! Sto in sto. za katere ni dela ... Že se trga od nekje pomanjkanje, beda. strupena lakota. Otroci kažejo kosti, matere lezejo v gube, možje strme v prazne roke. — Matilda, grem! je dejal Martin. Svet je velik. Druge družbe niso tako lakotne! Po-iščem si dela. — Vzemi me seboj, je prosila Matilda. Kako bom brez tebe, ko te ljubim? Kako bo šla, reva, ko še sam ne ve, kaj bo! — Vrnem se. Misli name! To je bilo pred letom dni. Hotel je prepoditi vse te spomine, ki so prihajali iz teme. Toda ba£ ti zadnji so bili tako jasni, tako blizu so bili, da jih ni mogel odgnati. Premetaval se je na levo in desno, zadremal za par nejasnih trenutkov, potem pa znova planil z vsemi spočitimi mislimi v poplavo komaj doživetega. Potoval je v mesto. Tam gradijo nove stavbe, palače, cerkve, kanale. Tam je dela!!! Preden je prišel do mesta, je porabil vse, kar je imel. Cesta je bila dolgo, šla je čez klance J« PRISTOPAJTE K t e SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Naročnina ta Združene driave (Isviemil Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; fl.SO sa četrt leta; sa Chicago ln Cicero $7.50 sa celo leto; $S.7S ta pol leta; sa Inosemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: . 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ' in doline in je videl kmeta zaritega do pasu v zemlji in je videl kmetico kakor prelomljeno nad črno prstjo. Hodil je mimo napol porušenih bajt in mimo vrtov gosposkih dvorcev. Bos in strgan je stopil na mestna tla. — Gospod, potrebujete zidarjev? Dva tedna je nosil malto po lesenih odrih. Potem J — Ne potrebujemo te več! Tri dni je čakal v dolgi vrsti pred leseno pisarno gradbenega vodstva: — Dela, dela, dela!!! Kakšna sreča! Kopal je globoko v jami. Do kolen je stal v vodi, blato mu je brizgalo v hrbet. V obraz, v oči, polir pa je kričal: — Banda sakramenska, kdaj bomo gotovi! Zvečer se je zvalil umazan in preznojen na slamnjačo v baraki in je zaspal. To ni bilo spanje. To je bilo nekakšno umrtvi-čenje mišic, ki so zjutraj, ko je vstal, še veliko bolj bolele. Toda človek se navadi bolečine kakor stradanju. Telo trpi, misli gore in delo je srd in jarem, namesto da bi bilo visoka pesem vsega človeškega. Martin je mislil: — Dokler nas bo polir klel, ga bom preklinjal, njega in njegovo delo! Tedaj je prilezel vzdolž posušene struge ogromen železen ne-stvor. Kakor predpotopna zver se je plazil po mokrem blatu in njegovi motorji so zločesto rjoveli. — To je stroj, ki bo kopal brez delavcev ... Seveda se je zgodilo tako in petdeset delJVcev je bilo brez dela. Martin se je ponujal. Prosil, čakal, povsod pa je bilo vedno več delavcev, ki niso imeli dela. — Pa nič, hudiči! Delal bi rad in jedel! Sel je mimo mesarja in se naslonil na zid. Megla se mu je dvigala pred očmi, potem pa je salamo, ki je visela na železni kljuki pred stojnico, snel, in ko je zaslišal za seboj kričanje, so je zaril v travo ter jo goltal in za nič na svetu bi si je ne pustil iztrgati. •A. m V celico prodira vse bolj neizprosen molk. Straža, ki hodi ponoči v copatah mimo celic, se bliža in zopet oddaljuje. Martin se preobrača na postelji, meče se is polsna v polsen. zaspati pa le ne more, zakaj spomini so včasih kakor pijavke, ki se vsesajo v srce. Sele, ko so se na kline obesili prvi odtenki bližajočega se svita. se je zakopal v spanec in je trdno zaspal. Cez deset dni so ga izpustili. Ampak Martin je bil tat in je bil kaznovan. Odgnali so ga domov. Zvečer se je pripeljal. Hodil je zopet po domači cesti, mimo domačih hiš. Tod je hodil v šolo, po tej cesti je šel oče v Francijo, po tej cesti so nesli mater v grob . . . Vse je še, kakor je bilo. Kaj pa se naj bi v dobrem letu spremenilo? Prav nič. Ampak se je! Veliko se je spremenilo, tako silno mnogo, da se je sam sebi zdel kakor tujec. Sel je po cesti navzgor v kolonijo rudarjev. Hiše stoje ob straneh, mimo in spe. — Ali poznate Martina? Zgoraj se svet nekoliko raztegne in splošči in tam so hiše, ki niso ne hiše ne bajte. Tam je doma Matilda. Matilda, njegovo dekle! Srce mu živi glasneje in oči napenja skozi temo. Tamle je lučka ... Toda koraki so.mu postali sami od sebe bolj počasni, obotavljajoči. Tamle je lučka, seveda je lučka, ampak: — Mož in žena ... je govoril takrat, ko je šel. Ustavil se je, zvil si cigareto in sedel na hlode, ki so bili zloženi kraj ceste. Misel podi misel in jedka trpkost ga mami in tlači. Počasi, roko v roki prihajata navzgor dve dekleti. Pri hlodih počivata. Martin sliši. Kakopak, pogovarjata se o fantih: — Ivan je premlad. Jaz imam rada velike in črne fante! MODKKNI "PLAVOBRADEC" MARCI!L PETIOT (na levi) je bil v Parizu obtoien, ila je umoril nad i;» oseh. IV zločine je uganjal med vojno. Obtošniea pravi, da je Petiot, ki je zdravnik po poklicu, vabil svoje žrtve k sebi s obljubami, da jim bo iiposloval pobeg pred naciji v inosemstvo. A namesto trga jim je pobral denar in sorodnikom pa sporočil, da se je pohrg ponesrečil. Tako je izvabil k sebi več ducatov ljudi, ki so bili upepeljeni po umoru bodisi v njegovi peči, ali razjedeni v iivem apnu. ali pa Je ubite žrtve razrezal ter jih zmetal v posameznih kosih v reko Sieno, nekatere pa med grmovje v parkih. Petiot se zagovarja, da so bile ubite žrtve narijski kolaboratorji in jih je vsled tega pomoril. — Martin je bil tak. Njega bi marala. — Martina ne. Tudi Matilda ga noče več, ker je tat! Planil je na sredo ceste, zgrabil dekle za roko in kriknil; — Kaj je rekla Matilda? Trgala se mu je iz rok, ko se je ustrašila, bežeča prijateljica pa je kričala nazaj: — Beži, beži! — Kaj je rekla Matilda??? — Saj si slišal, surovina! Spusti me! Zamajal se je od silne bolečine in se je vrnil v dolino. (Konec.) NAZNANILO O PRIHODNJEM KONCERTU "ZARJE" IN RAZNO Čleveland. O. — Naj takoj od zatečka tega dopisa naznanim, da priredi pevski zbor "Zarja" svoj pomladanski koncert v nedeljo 28. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ker ' Zarja" želi nudki udeležencem koncerta čimvečw razvedrila in tudi nekaj za smeh po vrhu. bo predvajala tudi muzikalno spevoigro ali opereto "Pri zlatem sodčku", v kateri bodo nastopili, kakor bi rekel naš Jankovič, "stare korenine" Frank in Milka Kokal, Frank Klemenčič, Jo sie Turk, Frank Elersich. Tony Perušek in drugi. Več o pripravah za ta koncert in nadaljnih imenih v eni naslednjih številk tega lista, Režiserka je Sophie Elersich. Kar se tiče koncertnega sporeda samega, bodo predvajane same izbrane pesmi, ki človeka kar dvignejo in navdušijo za naše cilje. Vstopnina je samo 75c. Zvečer po koncertu bo plesna zabava. Igral bo Johnny Pecon in njegov orkester. Vstopnina samo na ples je 65c. Vstopnice so bile že razposlane in jih dobite v raznih društvih in pri pevcih ter pevkah "Zarje". "Zarja" je dosedaj prispevala v pomoč potrebnim v stari domovini čez $600 in tudi v bodoče bo skrbela, da v pomožni akciji ne bo zaostala za drugimi. Na slovensko publiko že sedaj apeliramo, naj si rezervira nedeljo 28. aprila za poset našega koncerta. Kot je nas številno posečala dosedaj, tako se nadejamo, da nam bo izkazala svojo naklonjenost tudi omenjeno nedeljo. T> Tudi raznih drugih novic je mnogo. Kot bi rekel šaljivec. "eni se rode, drugi umirajo". Dne 15. marca je umrl Frank Močnik. Doma je bil iz Orehka na Tolminskem. Tu zapušča ženo in hčerko, v starem kraju pa brata in štiri sestre. Bil je član društva št. 5 SNPJ, ki je imelo v oskrbi tudi pogreb. Pred leti je bil pokojni Frank Močnik tudi član kluba št. 27 JSZ in pevskega zbora "Zarje". Bil je bolj Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROF.ON .1724 WE8T 2«th STREET Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS; 1:30 to 4 P M. (Except Wed , Sat and Sun.) 0:30 to 8:S0 P. M. (Except Wed.t Sat. and Sun > Res. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. CrawfOrd 8440 If na amn-fr — Call Austln 5700 slabega zdravja, vzlic temu je še zmerom delal in podpiral družino. Pokojnik je bil naprednih nazorov in rad |>omagal v dobrih akcijah. Pokopan je bil po civilnih obredih. Naj mu bo med nami časten spomin. Ženi in hčerki naše sožalje. a Dasi je bilo že precej stavk poravnanih, se nekatere še nadaljujejo. Tliko se Je dogodilo tudi pri General Motors, čeprav je unija avtnih delavcev CIO s to korporacijo že precej časa nazaj sklenila novo pogodbo. A lokalni sporni problemi so ostali in posamezni lokali so zahtevali, da se jih reši predno se stav-karji vrnejo na delo. Tako je bila nadaljevana tudi pri Fisher Body. Spor, ki pri glavni poravnavi med unijo in GM lokalno pri nas še ni bil re sen, se je tikal največ akord-nega dela, ki ga hoče lokal unije pri Fisher Body odpraviti, kompanija pa se je tej zahtevi uprla. Ker je bila stavka zelo dolgotrajna, so se delavci v nji finančno zelo izčrpali, mnogi popolnoma, a so vendar vztrajali kljub vsemu in se upirali. Stavkarji so si pomagali največ s svojimi prihranki, nekaj podpore so jim dali zaposleni delavci in tudi naši trgovci so pomagali. Take stavke so za delavce precej draga šola. V nji se bi lahko naučili, da jim kapitalizem ne bo nikoli dal toliko socialne gotovosti za vsakdanji kruh kolikor jo potrebujejo in da ne bo delavec s svojo družino v sistemu produkcije za privatni profit nobenkrat toliko preskrbljen, kolikor bi vsled svojega produktivnega dela moral biti. Ce hočemo, da bodo vsi sadovi produkcije šli tistim, ki delajo, se bomo morali organizirati tudi politično. Le tako bo oblast prešla v roke tistih, ki ustvarjajo bogastva. V nekaterih državah v Evropi se to že prakticira. O tem bi se dalo veliko pisati, a kaj pomaga, ko pa navaden delavec. razen malega odstotka, delavskega časopisja sploh ne čita! Med maso delavcev vidiš v njihnih žepih zgolj kapitalistične liste. Namene tega tiska sploh ne razumejo, a delavskega časopisja, ki jih bi poučil, pa se branijo. Zato pa kapitalizem ima tolikšno moč, ker je delavce preslepil s svojim tiskom in z raznimi drugimi vrstami svoje propagande. A pride čas, ko se bo tudi delavec zdramil. Pri "A. D.M še zmerom lajajo Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. j in napadajo vse, kar si je v Jugoslaviji ljudstvo priborilo. Sil-I no jim je hudo po tistih pijavkah, ki so tako nemoteno vsa tu leta izčrpavale delavce in kmete. Ne vem, kako to, da F. Barbič ne zapelje svoje streetkare v njo in bi s tem ustavil zlivanje žolča na Tita in na ljudstvo nove Jugoslavije. A lahko rečemo, čemu se bi sploh ozirali na take ljudi! Pojdimo svojo pot dalje! Kajti pride čas, ko bodo tudi oni umolknili. — John Kreliel. Pisma se izgube... Sestra urednika "Proletarca" I je poslala pismo, datirano 24 januarja 1946 ki se glasi: "Ljuba i Angela in Frank! Zadnje pismo Franku sem pisala pred petimi j ali morda šestimi leti. Odgovora ! ni bilo nanj in od tedaj od vaju nobene besede. Poskusila sem spet po tej voj-' ni in vse popisala. A odgovora ni. (Op. Pisma nisva nikoli prejela. Se je pač izgubilo . ..) Zato j sedaj pišem pa na tvoj naslov, Angela, ki sem ga dobila na paketu, katerega si mi poslala. Prisrčna Ti hvala zanj. Vse nam je bilo tako dobrodošlo! i__________ Ker ne vem, če boš to pismo dobila, ne bom vsega ponavljala kot v prejšnjih, pa bom pozneje, če izvem, da ste saj tega prejeli. Vojna leta smo z muko preživljali. Vrh tega smo izgubili 8. aprila leta 1943 očeta. Spominjata se, da je bil vsled visoke starosti slabega zdravja ž^ ko sta bila leta 1938 vidva pri nas na obisku. Štiri mesece je ata ležal v bolnici, potem pa še štiri mesece doma, zadet od kapi. O njegovi bolezni nismo mogli sporočiti niti v Pančevo pri Beogra-dlu Frani in Pepci (ki sta hčeri pokojnika in sestri Franka Zait-za), ne bratu Tonetu, ki je bil interniran na Rabu. Bili so težki, žalostni časi... Omenila sem, da sem podrobneje že Franku pisala. Sumim, da pisma ni dobil — ker gotovo bi mi bil odgovoril. .. Ali pa če ga je dobil, se je morda pa vajino izgubilo. Drugače si tega ne morem razlagati, ker tvoja mama (Angelina mati Frančiška Tič v Rodici pri Domžalah) pisma vedno dobi. Zato vaju prav lepo prosimo, pišita kaj; če ne utegne eden, pa drugi, kako je bilo z vama v preteklih letih in kako je sedaj. Vsi tako težko čakamo, posebno (Frankovai mama. Drugače tu pri nas za enkrat vse v redu. ... Če mojega prejšnjega pisma nista prejela... žal mi bo zanj, ker sem mnogo pisala. —" To pismo je pisala Mici Zaje, omožena Dolinar Njen mož je bil invalid že iz prejšnje svetovne vojne. Umrl je leta 1938. Kot druge družine, je tudi ta veliko prestala, kajti že v prvi vojni je utrpela težke izgube, sedaj pa so ji okupatorji člane razpršili in je bilo še toliko hujše, posebno ko umira oče devetih otrok skozi osem mesecev skoro čisto osamljen. SLAVNOST 40-LETNICE SLOGE ŠT. 16 SNPJ Društvo "Sloga" št. 16 SNPJ v Milwaukecju je praznovalo dne 24. marca slavnost svoje 40-letnice, ki je imenitno uspela. Dvorana je bila polna popoldne in zvečer. Glavna točka na popoldanskem programu je bila veseloigra v treh dejanjih "Hiša gospoda Harringtona". Vprizoril, oziroma ponovil jo je dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga.. V nji so imeli vloge (po redu, kot navedeni v igri) Chas. Pogoreiec, Minka Alesh, Frances Vider, Ann Medvešek, Anton Andres, Milan Medvešek iu Dorothy Sodnik. Svojo nalogo so dobro izvršili, dejal bi, da boljše, kot na prvi predstavi v Chicagu. Občinstvo je bilo prav zadovoljno in mirno, z izjemo glasov, ki so se tu pa tam zaleteli v dvorano iz pivnice, kadar jo je kdo odprl. Glavni govornik je bil Vin-cent Cainkar, navzoče je pozdravil predsednik društva John Jenko in nekaj naznanil je po humoristično izvršil Frank Er-menc. V drugem delu sporeda zvečer je pel mešan in moški zbor "Naprej", njegov predsednik — mislim da je predsednik—Frank Puncer pa je imel slavnosti primeren govor, ki ga je podal iz srca, kajti "Naprej" in to društvo (Sloga št. 16 SNPJ) sta si stara znanca v skupnih aktivnostih. E. Vidmar je pel par slovenskih pc»smi in ob enem igral na harmonike, v umetnem plesu pa sta nastopila Louis in Dolores Ivancich. Po osmi uri je bil spored zaključen in pričela se je plesna zabava, domača (zabava) pa je bila že prej v teku. Priredba se je vršila v SST Hali, ki je bila do pred par leti posest Slovencev, sedaj pa jo ima neka veteranska organizacija. In to se je tudi poznalo. Ne sicer toliko v dvorani, ampak na splošno. Prej so bili udeleženci vedno povabljeni v spodnje sobe. kjer jih je čakala južina, večerja in pa domačnost. Točilnica je bila v prejšnjih časih na obeh straneh dvorane. Sedaj je samo še na eni, ki je bila premajhna za tolikšno udeležbo. Člani društva so imeli veliko dela, a ob enem zavest, da je štiridesetletnica jubilej, ki ga je vredno dostojno proslaviti. K igri naj še dodam, da jo je režftal Milan Medvešek, sufler-ka je bila Angela Zaitz in ma-sker Filip Godina, ki je tudi iz-pregovoril par besed in z njimi navzoče jako navdušil. V nastopu Louisa in Dolores Ivančiča ter potem na plesni zabavi je igral Bashellov orkester.—N. Help VVanted girls - vvhite Forty hour vveek. — 65c an hr. Light Factory Work. BELMONT LABORATORIES 529 South Wells 2 e l i m se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v svrho ženitve, v starosti od 50 do 55 let. Star sem 58 let, imam nekaj prihrankov in stalno delo ter nameravam kupiti, malo farmo. Torej, ako katero veseli življenje v VViseon-slnu, naj piše na naslov: ŽENIN 2301 So. Lavvndale Ave.,.. Chicago 23, III. W ANTED strong boy. 16 years or Older to do cleaning and sweeping in store and garage after school and Saturdays.— Good pav. — Apply ready to vvork. PELLET MAG NETO CO., 2450 S. VVabash Ave. WK NEED GIRLS for Light VVork. 75-75c per hour. 5 days a weok. Good working conditions. AMES SUPPLY CO. 564 VVest Randolph Street. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD ; Til. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno !! TELEFONI« CANAL 7172—7173 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE N* UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO. j Tei MOHAVVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS HELP WANTE» UNIVERSITY OF CHICAGO SECRETARIES and TYPISTS FILE CLERKS BOOKKEEPER-CLERKS LOOP OR SOUTH SIDE Permanent Positions GOOD OPPORTUNITY 3 Weeks Paid Vaeation apply 956 East 58th Street Room 201 GIRLS-WOME N NEEDED AT ONCE FOR LIGHT ASSEMBLY VVORK NO EXPERIENCE NECESSARY — GOOD STARTING SALARY — PAID VACATIONS Apply Today National Scientific Products Co. 5013 North Kedzie Avenue. VVORKERS HIGH VVAGES FOR A GOOD MAN GOOD VVORKING CONDITIONS STEADY POSITION CREX PATENT COLUMN CO. 2315 South Pulatki Road 150 150 - GIRLS - 18 TO 55 GENERAL BINDERY vvork No Expcrience Neccssary — We VVill Train You ll( > t RS ■ 7:15 A. M. TO 3:45 P M. — 3:4& P. M. TO 12:15 A. M. 10:45 P. M. TO 7:15 A. M. Steady Employment Sc Excellent Opportunity for Advancement APPLY W. F. HALL PRINTING CO. 4600 DlVEiy»EY AVENIJE Help VVanted WOMEN NO EKPERIENCE NECESSARY Earn approxlmately $30 per week. VVhile learning. Automatic raise after 4 weeks. Liberal bonus and promotions offered. Day or nigfit shift Light, pleasant surroundings. NO HEAVT VVORK Bring certificate of birth if possible. Call daily 7:30 to 6 p. m. PRECISE Developments Co. 28 NO. LOOMIS STREET office workers Openings For stenogr aph ers VVilling to Learn Ediphone VVork also typist-clerk VVith Some Experiencc Excellent VVorking Conditions Good Starting Salary 1 week paid vaeation of six months' — 2 vveeeks paid vaeation 1 year LAWNDALE 6710 MR T. G. TEGGER . Help Window Cleaners VVANTEI) Steady VVork Guaranteed. — Unusually High Wage Scale. First Week's Traimportation Paid. For More Information Call Aiithonv 53541 and Reverse Charges or VVrlte— FORT WAYNE HOUSE and WINDOW CLEANING CO. 134 V* EAST BERRY STREEl FORT WAYNE, IND. HIGH SCHOOL BOYS 16 OR OVER FOR VVAREHOUSE WORK Pleasant VVorking Conditions GOOD VVAGES Day Shift CANADA DRY GINGER ALE MAYWOOD, ILL. Phone Maywood 4500 Help VVanted GIRIS - GIRLS General Factory VVork GOOD STARTING SALARY No Xxperience Time and Half Over 40 Hours Vniforms Furnlsheu Apply Ready to VVork Martin Senour Co. 2520 South Quarry (2 Blocks VVest of Halsted) PUNCH PRESS OPERATORS VVOMEN ASSEMBLERS GENERAL FACTORY LABOR Ideal VVorking Conditions Long Established Company Essential Intustry Automatic Raises After Three Months Apply Employment Dept. MERCOID CORP. 4201 W. Belmont Ave. Czech Wowen — Girls Girls — Girls — Girls Experienced Lumber Handlers PERMANENT JOB • TOP VVAGES FOR STEADY MEN Apply Joseph Lumber Co. 3358 Belmont Ave. EXPERIENCED MILLING MACHINE OPERATORS Essential VVork—Steady VVork Post VVar Future Time and One-Half Pay for Over 40 Hours MAPLEVVOOD MACHINERY CO. 2634 FULLERTON AVE. Get Set Now On A Steady Job VVe Needed at Once MOLD MAKERS Experieneed in Bakellte and Plastic Molds Top VVages to Top Men. — Ex-cellent Opportunities. — Good Working Conditions — Steady AH Year Around Apply to-day Nordon Tool & Die Co. 1000 South 11 th Avenue Phone May wood 3010 Catering Manager For One of Aarora Leading Hotels Must be thoroughly experienced Should have Hotel or Restau- rant background Call or apply VVard Gosselin HOTEL LELAND ACRORA. ILL. WRAPPERS FOR NIGHTVVORK PORTER FOR DAY VVORK Good Pay. Steady VVork Lexington Boke Shop 2608 VV. LEXINGTON AVE. VVORKERS VVANTED FOR BAKERIES ADDRESS ROSENS BAKERY 2549 VVEST DIVISION Graybar Electric Co. NEED AT ONCE EXPERIENCED Comptometer Operator STEADY POSITION GOOD SALARY Pleasant VVorking Conditions APPLY AT 500 S. Clinton St. OR CALL MR. SISCLAK — VVEB. 2800 VVANTED MASONS Steady work. Vicinity of Rose-land. Year around work. Good w»ges. Come ready for work to 12124 Wentworth Ave or phone Beverty 1035« IIINES CONSTRUCTION CO FILE CLERKS TYPISTS STEADY FULL TIME PLEASANT CONDITIONS DUNN & BRADSTREET, INC. 300 VVEST ADAMS ST. C H E F Must bc able to arrange Din-ners, to purchase and to super wise — 10 months a year open MT. PROSPECT COUNTRY CLUB . MT. PROSPECT, ILLINOIS Ask for Mr Kinder, Tel. Mt. Protpect 887 or Mr. Florence, Arlington Heights. 285 for appointment GENERAL KITCHEN HELP In Cafeteria for Bank employ ees. No Sunday or Hollday vvork 40 hour vreek Good pay. Chance to advance CENTRAL NATIONAL BANK 728 W. Roosevelt Rd. Mon. 8300 ASSEMBLERS FOR NAVAL OFFICERS' UNIFORM ACCESSORIES Also GIRLS for LIGHT STOCK VVORK GOOD PAY No Experience Necessary Steady Employment J. B. Simpson, Inc. 831 W. Adams Street MOLDING DIE MAKERS TOOL DIE MAKERS Toroughly experienced in high-grade Tools and first class Moldlng Die VVork VVrite or call. Experience is of the greatest importance. Evcry Question will be ans-wered prompty AMERICAN TOOL AND DIE WORKS 222 VVEST RANSOM KALAMAZOO, MICHIGAN Insure Your Future No Experience Necessary Brock & Rankin Light VVork ATTEND TO BOOK SEVVING MACHfNE AND CUT OFF MACHINES Experienced Help Needed in AH Departments Brock & Rankin 619 SO. LA SALLE STREET Second Floor LERNER SHOPS HAS IMMEDIATE OPENINGS Sales Girls and Cashiers PERMANENT POSITIONS Good Saiarv Plus Commission MR B VV. BRAIN or M1SS FRELICH 30 NORTH STATE ST. GIRLS and BOYS Light Factory VVork ARROVV MATCH CORP. 3001-33 VVest Grand Avenue Corner Sacramento Blvd. Dictatophone Operators Stenographers Fine VVorking Conditions 5 Day VVeek — Time and Half Over 40 Hours See or Call MR, BEHLINGS Agar Packing and Provision Co. 4057 SOCTH UNION Yards 3300 MEN and jEX-SERVICE MEN ORDER FILLERS FOR FROSTED FOODS No Experieoce Needed 82 Vjc per hour to start. Time and Half for Overtime over 40 Hours. Frcc Hospitalization for Entire Family. PROFIT SHARING PLAN E. A. AARON & BROS. 46 SOITH VVATER MARKET HAYMARKET 3120 Help VVanted Stenographers Typists Comptometer Operators Also several Girls for Clerical VVork. Positions Open for Ex-perienced Girls. Also Some Beginners • SEE M1SS LYNCtl ALBERT PICK CO., INC. 2159 w. pershing rd. Freight Handlers! Freight Handlers! NEEDED AT ONCE SUrt at 77 Vi P«r Hour Time and Vi Over 8 Hours Apply Daily from 9 P. M. To 5 P. M. KEESHIN MOTORS 221 W. ROOSEVELT RD. HELP WANTE» SKILLED or UNSKILLED VVAREHOUSE MEN 58 HOUR VVEEK time and one-half over 40 hours marvelous vvorking conditions STEEL SALES CORPORATION 3348 South Pulaski Road Mitchell Mfg. Co. NEEDS MEN and BOYS as: ASSEMBLERS and • PACKERS SUrt to VVork Today and You VVill Get two Raises in 90 Da>'s Permanent VVork First Class VVorking Conditions Excellent Transportation Apply at Once 2525 No. Clybourn Ave. OPERATOR On Billfolds and Briefca*es l&c Per Hour to SUrt LEATHER CRAFT. ING. 845 S. VVabash Avenue Experienced SHIRT PRESS OPERATORS SHIRT CHECKERS and CURTAIN FINISHERS LEADER LAUNDRY 1633 VVest 43rd Street PRESS GIRL Machine and Board VVork Steady. Good Pay and Overtime SUPERB CLEANERS 1721 Milwaukee Ave. GIRLS«—VVOMEN full or part time; light as»embly and sol-dering; small factory; food starting pay; we teach you. — DRAKE MFG. CO., 1713 VVest Hubbart St . 1 bik So. of Grand and Paulina. JANIATOR or JANITRESS Day and night work Good Pay Steadv Emplovment THOMAS J. LALLY 109 N Dearborn St. CENtral 9244 Burrotighs Bookkeeping Machine Operator No 7800 Top VVages in an essential in-dustry. Post-vvar future. Apply immediately Educational Music Bureau 30 East Adams St. GENERAL FACTORY LABOR Top wages — Steady vvork See Us Novv Apply ALLIANCE BOX CO. 2535 VV Filmore PIPE MACHINE OPERATORS Stcady — Highest Pay SANDER & COMPANY 2509 VV. Cermak Road MESSENGER GIRLS Needed at once. — Excellont chance for advancement. — Pleasant vvorking conditions. Apply at once Educational Music Bureau 30 East Adams St. TOOL and DIE MAKERS INSPECTORS Steady employment 40 hr. vveek, time and V* over 40 hours UNITED SPECIALTIES CO. 9705 Cottage Grove Experienced CHOCOLATE DIPPERS Full or part time 80c per hour CANEVINS CANDY 1771 VVilson Avenue AUTO PAINTER MUST HAVE EXPERIENCE SANDBERG * CO. «939 Wentworth Ave. Vin 8112 GIRLS — VVOMEN Radio Tube and Lamp VVorkers Escellent vvorking conditions and good future Applv at once AMGLO CORP. v4234 Lincoln Avenue Cutter, Clicker St Hand Chop-ping on small Leather Goods Good pay — Stcady work O. T VIHON 81« VV. North Avenue Opposite Hutmav BOY OR YOUNG MAN Errands and Office Loop 40 hour vveek. Salary (25.00 per week Apply now PATTON Sc CO. 208 North VVells St PRESSERS For lightvveight jacket and Šport Jacket. Good pay. Steady work. Get on the ground floor for a good future. H AR A MFG. CO. 428 S. VVabash Avenue CLERK IN STORE Plesant plače to vvork, vvages open according to ability Apply. L. J. ARCHAMBAULT CLEANERS 2210 VVest Madison Street SALESLADIES Exper. in Ladies VVearing Ap parel.—Steady vvork.—Oood Salary.—Also Part Time Sales ladies. — Apply BELMONT LADIES SHOP 1040 Belmont — BUC. 4954 VVe need GIRLS and VVOMEN CYLINDER HANDLERS Highest pay COOKE EMBOSSING CO. 2844 North Ashland SINGER SEVVING MACHINE OPERATORS ALSO 1NEXPERIENCED HELP DAY or NIGHT SHIFTS OOOD STARTING SALARY RAPID ADVANCEMENT S. Dresner & Son 512 S PEORIA STREET VVAITRESSES GOOD SALARY — MEALS AND UN1FORMS NO SUNDAYS OR HOLIDAYS ♦ NO EXPERIENCE NECESSARY TO BE HOSTESS - CASHIER FOR PERMANENT POSITIONS COOKS - SERVICE PAINTRY GIRLS EXPERIENCE NOT NECESSARY — GOOD SALARY BUS BOYS SUPPLY MEN NO EXPERIENCE NECESSARY. — MEALS AND UNIFORMS GOOD PAY — NO SUNDAYS OR HOLIDAYS ST O U F F E R' S 32 E. Randolph (Corner Wabash & Randolph) TOP VVAGES TO TAP MEN VVE NEED AT ONCE TOOL and DIE MAKERS Lathe and Milling Machine Operators STEADY VVORK — 49 HOUR VVEEK EXCELLENT VVORKING CONDITIONS, PLUS MANY COMPANY BENEFITS APPLY AT ONCE AMERICAN CAN CO. Fourteenth Street and Sheridan Road NORTH CHICAGO, ILL. GIRLS - vvomen NO AGE LIMIT FOR GENERAL OFFICE VVORK VVill Consider Beginners (Expcrience Not Necessary) GOOD SALARY — 5 DAY VVEEK A R M O U R & C O. 2617 VVEST MADISON STREET CALL MR. FOUCII — VAN BUREN C300 MAN or LADY HELP FOR Painters and Paperhangers Supply house wanted Full or part time R. A. BERGMAN PAINT CO. 4049 VVest -North Avenue or 4775 N. Milwaukee Ave TAILOR and BUSHELMAN Experienced on Man clothing for retail sale. Permanent vvork Call at once HOVVARD CLOTHES 222 South State St. FINISHER Experienced on Man clothing for retail sale. Permanent vvork Call at once HOVVARD CLOTHES 222 South State St. VVanted Experienced SHOE REPAIR MAN Good wages — Steady vvork SCliNEIDERS SHOE REPAIR SERVICE 1150 Central, VVilmettc, 111. Call Mr. Schneider VVil. 3535 Burroughs Bookkeeping OPERATORS Experienced or inexperienced. No Sunday or holidays. 40 hr. week/ Good salary. Opportu- nity for advancement CENTRAL NATIONAL BANK 728 VV. Roosevelt Mon. 8300 EXCELLENT OPPORTlrNITY FOR ALERT YOUNG BOY AT GRAYBAR ELECTRIC COMPANY Office and Clerical VVork Congenial Associates Excellent Working Conditions. MR. SISULAK VVEBSTER 2800 BOOKKEEPER NEEDED AT ONCE Permanent Position — Good Starting Salary Opportunity for Advancement Excellcnt Working Conditions kedzie avenue dept. store 3153 VVEST CERMAK ROAD LAVV. 0950 VVE NEEDED Auto Mechanics TOP VVAGES STEADV POSITION APPLY CLARK-MAPLE CHEVROLET 1038 NO. CLARK STREET GERMAN GIRLS for SEVVING In old established shop. Good pay. Pleasant vvorking conditions. — Apply llertha's Excluslve Shop 32 N State St. — Canal 2882 BEAUTY OPERATOR Ali Around. Good VVages. Plus Commissions — 5 Day VVeek VAN'S BEAUTY SHOP * 3645 BROADWAY Buckingham 5233 PUNCH PRESS OPERATORS NEEDED AT ONCE GOOD VVAGES — STEADY VVORK JUST MFG. CO. 4618 VVEST 21ST MESSENGERS and JUNIOR CLERKS (VVHITE) PERIVfANENT IN RROKERAGE OFFICi; Board of Trade Building VVABash 2400 MECHANICS... COAL CONVEYORS Essential Industry EXCELLENT VVAGES Apply H. J. Burkhart Sales & Service 2734 N. VVOLCOTT AVE. 1M ione Miss 0'Neil, Buc. 3670 TIRE FACTORY NEEDS GENERAL LABOR GOOD PAY HIGHLY ESSENTIAL INDUSTRY 2483 MILVVAUKEE AVE. TYPIST Beginner preferred. Permanent position. 5 day vveek. 40 hours. Excellent working conditions. ELECTRICAL CREDIT ASS N Rm. 502, 20 N. VVncker Dr., Sta 9892 BEAUtY OPERATORS Refined, Exp. For Hotel Beauty Shop. Evening work if desired Good salary plus Commission. VVindsor Beauty Shop, Evarv ston Hotel, 840 Forest Avenue. Evnnston. Greenleaf 2727. Mrs VVelkel. PRESSMAN vvith COLOR EXPERIENCE To do Proofing in Color and Black and VVhite on Vandercoolc Press Steady Employment PONTI AC 812 VV. Van Buren St. LAUNDRY GIRLS to vvork in mangle room; also in finishing room. Exp. or in-experienced. Good pay. Also paid vacations. VlCTORYY LAUNDRV 3105 W Harrlson Frančiška Tic o svojih doživljajih s partizani in v jetniškem logarju v Nemčiji Ko je Angelu Zaitz dobila od svoje matere Frančiške Tič prvo pismo, je iz njega razvidela, da ji je poslala pred tem že par drugih, s popisom, kako se ji jc godilo med vojno. Ker jih ni prejela, je materi pisala, naj ji svoje doživljaje znova pove. Frančiška Tič je bila že dvakrat v Ameriki. Njen mož je umrl leta 1917 v Chicagu. Vrnila se je v stari kraj v času zadnje depresije, češ, da ji bo tam laglje, ko bo obratovala svoj mlin in žago, kot pa da se bi tu dolgočasila v brezdelnosti. Zaposlena je bila že tam in vseskozi tu v 'tvornicah za izdelovanje ženskih klobukov. Njen dom, kjer je bila tudi rojena, je v Rodici tik Domžal na Gorenjskem. Njeno pismo se glasi: "Ljuba Angela in Frank, prisrčno pozdravljena! Vajino pismo, ki si mi ga pisala 28. novembri, sem prejela 20. januarja. Pisala sem vama že sedem pisem in to je osmo... Torej vam bom še enkrat popisala, zakaj smo bili odgnani z doma. Miha i njen sin) je bil že 41 leta od Nemcev določen za talca. Pa jim je vendar ušel in se skrival v Ljubljani. Gestapovci so ga hodili iskat včasi po trikrat na dan (na njegov dom v Rodici) in me na vse viže hoteli prisiliti, naj jim povem, kje se skriva. Pa niso nič izvedeli. Izvedeli pa so zanj šele skozi sestanke, ki jih je imel z zaljubljenko, ga ujeli in prepeljali v Kamnik. Iz kamniškega zapora so ga poslali v ujetniško taborišče v Begunjah in od tam v Dachau v Nemčijo, kjer so ga držali nad dve leti. Ker so partizani vedeli, da pri nas nismo za Nemce, so se začeli oglašati najprvo za podporo, in ker sva bila z mlinarjem sama, so vedeli, da jim bo tajnost pri nas še najbolj zajamčena Nato so hodili k nam spat tudi terenci. -Nekaj časa sem jim skušala dopovedati, da se to ne bo končalo dobro, a ker so le kar naprej prihajali, sem se privadila in jim dovolila, da so pri nas lahko kakor doma. Ker pa so imeli terence (partizane) tudi v drugih takih hišah, katerih lastniki niso bili za "ta bele", in držali so se zgolj takih, v katerih ni bilo otrok, smo se počutili kot ena skupina. Podpirale pa so jih skoro vse hiše z živežem in kakor pač je bilo še drugače mogoče. V našem mlinu je tedaj delal mlad mlinar, s katerim so se partizani seznanili in mu rekli, naj stopi v njihno borbo. Prosila sem jih, naj mi ga puste, ker nimam nikogar, ki bi ga mogel v mlinu nadomestiti in se bi mogla tudi zanesti nanj. Dovolili so, naj ostane, a v povračilo pa sva morala oba delati zanje s tem, da se je pri nas zbiral živež, obleka in denar njim v pomoč. Našo hišo so smatrali v ta namen za pripraven prostor, ker sc ob nji ustavljajo dovažalci žita za v mlin in lesa za žago, in potem vse to lahko odvažali. Partizani so imeli vmes svoje voznike, ki so spretno skrbeli, da je vse izgledalo kot da le vozijo k nam vreče in les in potem odvažajo moko in deske. Pri električnem stolpu so pa imeli zbirališče tisti moški, ki so bili namenjeni v gozdove. Partizani, ki so k nam zahajali, pa so jih od tam vodili v hosto. A včasi se je dogodilo, da jih po dva dni in več niso mogli odpeljati, pa smo jih morali skrivati v naši hiši. Včasi je bilo pri nas na ta način kar po dvajset in več mož. Imeli smo jih skrite v senu, po* zimi pa v hlevu in pa v sobah na vrhu, kjer sta tudi vidva spala, ko sta bila tu leta 1938. Tako se je vršilo skozi dve leti vse tajno. Potem pa so začeli gestapovci našega mlinarja zasledovat. A še je bilo vse toliko oprezno, da so le sumili, da je nekaj narobe, a zasledili pa nič. Cez dve leti in pol je prišel iz Dachaua Miha domov. Prevzel je delo v mlinu in mlinar pa je šel v partizane. To spremembo so naciji in njihni vohuni opa žili in pažnjo na našo hišo so poostrili. Toda bolj oprezno. Ni so več prihajali kot v paradi, ampak prežali iz zasede. Dne 2. julija se je prišel skrit: k nam Mavsar iz Domžal. Njegovo partizansko ime je bilo Tomo. A očividno je imel za sabo špijone. K nam je prišel ob pol-dvanajstih. Četrt do ene pa je bila naša hiša že obkoljena od orožnikov. To se je zgodilo tako nagloma, da ni nihče mogel iz hiše. Partizan Tomo je skočil v mlin in se skril pod vretena. Skrivišče je bilo jako dobro in se je prej vselej obneslo. A sedaj pa so iskali tako dolgo, da so ga našli. Mene, Miho in eno dekle, ki je bila v službi pri meni, so zaprk v hišo in stražo so postavili tik nas. Petnajst stražarjev pa je iskalo "bandite" s tem. da so nam izropali vse sobe in odnesli vse. Imeli smo masti, moke. obleko itd., vse tisto, kar je partizanom in nam tako dobro služilo za prehrano in stan. Med tem so drugi stražarji našli tudi partizana Toma. skritega pod vretenom. Ustrelili so ga na mestu, ga potegnili ven, naložili na voz in odpeljali. Potem so se stražarji obrnili na nas tri. Gledali so grobo, kot da je i naših dni konec, namreč mene. sina Mihe in služkinje. Potisnili so nas na voz in odpeljali v zapor v Domžale in potem še isti dan v kamniške zapore. Mene in dekleta so čez tri dni izpustili, Miho pa so poslali nazaj v Dachau. Dne 16. avgusta pa so še mene preselili v koncentracijski logar na Bavarskem. (Op. Pismo o njneem trpljenju v tistem logarju smo prejeli že lani in je bilo objavljeno.) Ko so me odvedli, so pobrali iz hiše vse, kar se je še dalo odnesti in vzeli s sabo tudi vso živino, vozove, orodje — sploh vse, da so ostale samo še gole stene. Imeli smo skladnico drv, žita, opremo za kuhinjo, mate-rijal za predelavo kuhinje in hiše — vse, prav vse so nam vzeli tako naglo, da sem se čudila, čemu se jim tako mudi, predno je potegnil voz, ki me je peljal ne da bi mi kdo vedel povedati kam in zakaj. t5r "Veš, Angela, sedaj sem že 70 let stara in od dela bila že prej utrujena. Sedaj pa še ta vojna in vse to skozi kar sem morala iti. To človeka zares izmuči. Strahu sem prestala toliko, da bi jaz tega ne mogla po- pisali. Bolem me je ubijalo skrajno slabo življenje v Nemčiji. In saj si lahko predstavljate, da ko sem prišla domov, ni bilo ničesar razen vse prazno v naši hiši. Ne vrat, ne oken, ne nikakršne opreme — vse, prav vse je bilo prazno. Pa začni na starost zopet od kraja... Doma nekaj časa še mleka ni bilo in jedli smo skoro vse nezabeljeno. Ko smo prve težave prebredli, sem kupila kravo, da je mleka pri hiši in zaklali smo tudi že enega pujska, ki je imel že merico maščobe, a premalo, ker nas je pet... V mlinu sedaj dela fant, ki je bil partizan in ima strica v Mil-vvaukeeju. Bil je interniran in se vrnil takrat kot midva. Vama je pisal, če bi mu mogla dobiti njegov naslov. (Op.—V Milwau-keeju sva dne 24. marca izvedela, da je njegov stric lani umrl.) Iskrena hvala vam za poslane pakete. Nihče ne ve, kako človeku vse prav pride, kadar tu, tudi ako imaš denar, takih reči niti kupiti ne moreš, ker jih ni.. Upamo, da vojne nič več ne bo in da bomo lahko spet delali v miru .. mo lahko več kot določeno vsoto skupaj v enem mesecu. Važna seja podružnice št. 1 SANSa bo v nedeljo 7. aprila ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. Vsi člani in društveni zastopniki se prosite za polno udeležbo, da bomo skupno pripravili vse potrebno za našo proslavo ob- Rusija iz Perzije izrinjena tudi 4|J ameriški vojaki pod tako aranžmo.. ' - f , v Evropi ne pogrešaj Okupacija le pretveza za Imj ... - . Rusija sc Angležem in Ame- 5vol'h 2en ričanom ne misli pustiti izigrati "Pošljite nas domov, ali pa in zato tako pritiska na vlado v poskrbite, da pridejo sem naše Teheranu v sklenitev vzajem- žene in otroci," je bil klic ame- nosti in za skupno izrabljanje riških vojakov v Evropi skozi oljnih ležišč na severu dežele, prve tedne tega leta. Potem je Ker pa je vlada v Teheranu bila demobilizacija pospešena, a O iluzijah glede prihodnje vojrte Napisal za ONA Donald Bell Ako je res, da stoji v ozadju vseh teh težav z Rusijo njena zahteva, da hoče imeti varne meje. ako je treba pripisati zaplembe reparacijskega blaga, rekvizicije ležišč petroleja in sploh vse homatije v Perziji in Mandžuriji ruskemu strahu pred napadom, potem je tudi jasno, da je zapadnjaški monopol atomskega orožja odgovoren —v prvi vrsti kriv — vseh težav, ki so nastale s Sovjetska unijo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so Rusi v zadnjih tednih in mesecih vojne opazili, da odvajamo iz Nemčije vse nemške učenjake in tehnike, ki so imeli posla s problemom sprostitve atomske energije, z radarjem, raketnimi bombami in radio dirigiranimi letali. Rusi so pač morali videti in vedeti, zakaj so ameriške čete vdrle tako bliskovito — tik pred koncem vojne — v ono zono Nemčije, ki je bila določena za sovjetsko okupacijo. Naše čete so takrat prodrle v one kraje, da polove vse te učenjake in izvedence — in to je bilo dolgo časa pred prvimi začetki naših sporov z Rusi na Balkanu, na Srednjem in na Dalnjem vzhodu, ki so zdaj najnevarnejše točke mednarodnih težav. Potrebno je, da se javnost prepriča. da sedanje iluzije o bodoči svetovni vojni v praksi ne bodo držale. Naštel bi rad pet takih iluzij, ki se bodo razblinile v nič, ako bi zares prišlo do tretje svetovne vojne. tudi tu, da je Rusija velikanska dežela, ter da so njene industrije jako razpršene. Atomskih bomb ni toliko, da jo bi mogli z njimi pokriti in vse razdreti. Ako se Rusi res tako boje atomske bombe*, bodo evakuirali svoje industrije in jih razpršili in poskrili, In borili se bodo kot so se borili v drugi svetovni vojni — z armadami ogromnih mas ljudi, ki se bodo razlili preko vsega starega sveta. Kaj bo učinek atomskih bomb proti tem armadam? Ali jih bodo mogle prepoditi? Odgovor je. da jih ne bodo mogle. Potrebne bi nam bile tudi armade velikih mas ljudi, in šele te utegnejo potem atomske bombe podpirati v morda res odločilni meri. Ako bi prišlo do nove vojne, bi bila zopet vojna silnih ljudskih mas kot je bila zadnja — le trpljenje človeštva bi bilo neprimerno večje in strahotnejše. To bi bilo plačilo za naš tehnični napredek. Toda Rusi so v drugi svetovni vojni pokazali, da se nočejo predati enostavno zato, da bi rešili uničenja svoje najbolj ljubljene kraje. letnice osvoboditve Ljubljane in|° a ' so sovJetske osta" tistI ustniki in vojaki, ki so se predvajanja filma "Ljubljana le v PerziJl To je dal° ameri*ki mora,li ostatil tam' Pa f° dob,h pozdravlja osvoboditelje" Ta in an«lt>žki vladi kosten po- privilegij dobiti za sabo svoje —i----— s------: žene in otroke. Amer. vrhovno poveljstvo jim je sporočilo, da lahko pošlje v Evropo vsak mesec 10,000 njihnih žen in otrok. Toda do prvih dni v marcu se je prijavilo samo 547 naših častnikov in vojakov, naj pošljemo njihne žene in otroke k njim. To pomeni lahko dvoje: ali da bi se le oni radi vrnili čimprej, ali vod za pritisk na Rusijo in navidezno izgleda, da se gre pri tem za ščitenje Perzije. A v Moskvi vprašujejo, čemu dvojna mera? Mar niso angleške čete še vedno v Grčiji, v Indoneziji, v Egiptu in v raznih flrugih tujih deželah? In ameriške na Kitajskem, v Icelandu itd.? Vlada slednje dežele je že apelirala, da ker je ingtonu obljubila med vojno. Edin mdžen izhod iz teh neso- zvočni film nam je za 19. maja zagotovljen. — Lia Menton, tajnica. i i i j PROSLAVA V SPOMIN EUGENU V. DEBSU Chicago. — Tu se bo vršila v nedeljo 7. aprila ob 6. zvečer v hotelu Hamilton, 20 S. Dear-born gt., proslava v spomin 91-letnice rojstva slovitega socialista Eugena V. Debsa. V pripravljalnem odboru je tudi Chas. Pogorelec od JSZ in Mavnard C. . . . . . ..... Krueger od soc. stranke. Vstop- RlaMJ'? '"i"*, ! IT VS* ? . . . v prizadete dežele odpovedo lm- nina k sporedu, in za večerjo, je.r ...... . .. \. , $3 25 za osebo. rpenal.sticmm amb.cijam m da , , .. bi prirodna bogastva vzajemno Vsakdo se naj prijavi v na- r , * . J . . , . ji upravljala vsemu svetu v ko- prej, da bo uprava vedela, za .. AJ , . , , , , . . r i»u .. . ... ! . rist. Ampak izgleda, da do take koliko ljudi pripraviti omizje. ... . T * , . . KT , ' 1 „ „o., rešitve se ne pride tako kmalu. Naslov za prijave, Room 722, r ^^ 166 W. VVashington St., telefon Central 8475. Lahko se prijavi- Anglija demobilizirala te za rezervacije tudi Chas. Po- blizu dva in pol n^elcu.__________________milijona mož Od 18 junija lansko leto pa do konca letošnjega februarja jc bilo iz angleške vojaške službe odpuščenih 2,316,440 mož in žensk. Dcmobilizacija se še vojne konec, naj ameriške čete pa, da se v Nemčiji, v Franciji, odidejo, kot je vlada v Wash- v Italiji itd. še ne dolgočasijo Zapiranje poti Sovjetski uniji v Sredozemlje (Nadaljevanje s 1. strani.) meji tujim korporacijam preklicala, a oljni zakladi v vsi ostali deželi so posest anglo-ameriškega oljnega kartela.. Perzija bogata in revna Perzija ali Iran je v pridebi- nadaljuje. toliko, da bi jim bilo za obnovitev družinskega življenja. Glavni vzrok pa je baje ta, da se vojaki boje prevoznih stroškov, pa čakajo, da bo kongres sklenil, naj prevoz in vse druge stroške vlada plača. Vojaki se poročajo v naglici, a tudi za raz- ooroke se jim mudi V Londonu je do 15. marca vložilo tožbe za razporoko že blizu 30 tisoč bivših vojakov in tudi precej "vojačic" je med njimi, ki se bi rade ločile od svojih mož. To je seveda šele "začetek". Sodnikom in advokatom se torej obeta veliko dela. PREMOGARJI SI VZELI NEKAJ "POČITNIC" AKTIVNOSTI PODRUŽNICE ŠT. 1 SANSA Detroit, Mich. — Ko se je pričelo z nabiranjem za stavbeni sklad za mladinsko bolnico v Sloveniji, se je naša podružnica št. 1 takoj zganila. V januarju, februarju in delno v marcu se je nabralo in od(x»slalo na SAN-Sov urad $262J Darovali so n . , ..John m Kristina Krainz $100. Prva je, da imamo monopol ~ n .. . . Frances Brliš g v spomin pokojnemu soprogu $30, Chas. in Ha-na Gaber $19. Louis in Jennie atomskega orožja. Druga, da bo v prihodnji voj : ni znanost važnejša kot politi- u^^^V Po »TKaUrinVJu'^- NAROČITE (ameriški družinski čna in socialna organizacija dr žav. ki se bodo spopadle. Tretja, da bomo ostali prvi v vseh vprašanjih atomske energije, ker smo bili prvi, ki so izkoristili razbitje atoma uranija. Četrta, da bodo armade bodočnosti maloštevilne. ko, Martin Udovich, Mary Knez in Elizabeth Plahtar $6. Po $5 Jack Turk, John Plahtar. Mary Knez. Joe in Uršula Grum, Lovrenc Sluga, Jože in Lia Menton. Ignac in Ana Travnik, Frank Krese, Anton in Mary Jurca. n 4 a u i x Trije so darovali po $2, osemin- Peta, da bo vojna brzo konča- j C1 ^ na — nekateri posebno navdušeni strokovnjaki govqre že o vojni, ki bi trajala nekaj ur. dvajset po $1 in štirje po 50c. Vsem najlepša hvala. Dolžnost nas vseh je, da pri- spevamo po svoji moči, da bo Pribiti je treba prvič, da po- čim prej zbrana doioeena vsota znajo znanstveniki vseh naro-1 $150 000 NaAa naselbina je bila dov osnovne podatke problema sprostitve atomske energije. Oni, ki mislijo, da Rusi ne vedo najmanj toliko kot mi o nem- po številu Slovencev vedno med prvimi in upam, da pri gradnji spomenika ameriških Slovencev v Sloveniji tudi ne bo zadnja? ških iznajdbah glede raketnih Ce darujc vsak vposlen Slove- nec in Slovenka eno dnevno plačo v ta zgodovinski namen, ima- Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu koledar 1B7 J KRAJI Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj Ii mar izvodov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. bomb in sličnega, zelo podcenjujejo vrednost in učinkovitost njihove informativne službe. Poleg tega pa so tudi brez vsakega dvoma sami nadaljevali raziskovanja na tem polju — prav kot mi sami. Vrednost tega, kar bodo dosegli, utegne biti različna od naših rezultatov, toda nikdo ne more reči na primer, da Rusi ni- "Pioneer" št. 599 SNPJ. — Ke« so že danes v stanju, da izproži- ljaSka tckma v nedel*° 7 aPri,a ln večer prej, v soboto 6 aprila plesna zabava v Lavvndalc Masonic Temple, So Millard St 23rd Street. "Nada" št. 102 SNPJ. — ' Baby shower" v pomoč otrokom v Juro« slavij i v četrtek 18. aprila v dvorani SNPJ. Pevski «bor "Prešeren". '— Koncert v nedeljo 28. aprila v dvorani SNPJ. Centralni odbor SANSa. — Priredba v korist namenom te ustanove v nedeljo 12. maja v dvoran«. SNPJ Društvo George Uashington št. 270 SNPJ. — Slavnost 30 letnice društva v soboto 25. maja. Društvo Summit it. 7«7 SNPJ.— V nedeljo 26, maja zabava ln predvajanje filmskih slik is Jugoslavije, Pev. ibor France Prešeren. — Piknik v nedeljo 28. julija pri Ke glu v Willow Springsu. "Pioneer" it. »H SNPJ. — Pik nik v soboto 3. avgusta v Pilsen parku. 26th st. St Albany Ave. Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) jo raketno bombo, ki bi mogla prepotovati nekaj sto milj in tam najti svoj cilj. Tudi o tem ni dvoma, da so Rusom znane vse, ali vsaj večina tehničnih tajnosti atomske bombe na podlagi uranija. Vprašanje je le, kako brzo bodo mogli Rusi izdelati potrebno industrijsko opremo za masovno produkcijo atomskih bomb. Se pred 15 leti je splošno prevladovalo prepričanje, da je ruska in-dustrija preveč zaostala, da bi mogla izdelovati dobra letala. In vendar so Rusi še prej kot mi razrešili vse probleme masne produkcije letal, to v času. ko se je pri nas in v Angliji še mislilo, da je treba vsako letalo posebej zgraditi. . Res je seveda, da smo šli mi pozneje hitrejše in bolj daleč na tem polju, toda to je vprašanje, ki je nevažno, kajti gre za to, ali utegnejo Rusi. delati atomske bombe ali ne. Le to je važno. Poleg tega je treba upoštevati Stavko premogarjev, ki se je pričela minuli pondeljek, so mnogi listi in koroentarci v radiu označili za "počitnice". Češ, vanju olja na četrtem m^stu. Na j premogarji so stalno delali in si prvem mestu so Zed. države, na drugem Venezuela, na tretjem Sovjetska unija in Perzija na četrtem. Toda bogastvo oljnega zaklada v Perziji se ne izteka domačemu ljudstvu ampak tujim kapitalistom. Sploh je perzijsko ljudstvo zelo zaostalo in revno in nad njim gospodujejo fevdalni knezi, ki jim je ljudski blagor deveta briga. Naravno, da imajo sovjetski propagandi-sti v teh okolšČinah zelo ugodno polje za agitacijo med maso. zgradili so močno gibanje, ki ga nazivajo za demokratično in zl nasprotovanje imperializmu. Ob enem so seveda za prijateljstvo s Sovj. unijo. To gibanje deluje za ustanovitev ljudske vlade. Naravno, Angleži in Američani ► vedo, da ako se jim namen posreči. bo Perzija mahoma prišla pod sovjetsko sfero vpliva. To bi ob enem pomenilo, da bi an-glo-ameriški oljni kartel izgubil prej ali slej monopol nad perzijskimi oljnimi zakladi, kar bi bil velik udarec posebno za Anglijo. Zato toliko prizadevanja, da se Perzijo z ameriško pomočjo ohrani za britanski protektorat. Iz tega razloga sedaj tudi snovanje pogodb med arabskimi deželami, med Turčijo ter njenimi sosedami in ta kombinacija naj bi bil nov "cordon sani-taire", ki bi zapiral Sovjetski uniji pot v Sredozemlje. Sprava dosegljiva, če hi bila volja zanjo Mnogi v Zed. državah svetujejo, naj se Rusiji oljne koncesije v Perziji dovoli, a angleški interesi predlagajo, naj se vse nadaljne privilegije v nji izroči v upravo združenih narodov. Ker to organizacijo kontrolirajo Zed. države in Anglija, bi bila URAD OKRAJNEGA KLERKA OKRAJA COOK, ILLINOIS DRŽAVA ILLINOIS OKRAJ COOK SS. Glasom določb, ki jih določa na« redba člena 34. v zakoniku za primarne volitve v državi Illinois, potrjujem, da bo barva papirja, ki se bo rabil za primarne glasovnice na-naftajočih se strank v primarnih volitvah, ki se bodo vršile v okraju Cook. izven mest Bcrwyn, Chicago Chicago Heights in Harvcy, v mestu Cicero in v vaseh Elmwood Park, Morton Grove, Skokie, Summit in Stickney, v torek dne 9. aprila 1946. bo kakor sledi: ZA DEMOKRATSKO STRANKO /a demokratsko stranko — rdeča Za republikansko stranko — plava V POTRDILO TEGA podpisujem to določbo in utisnem na njo nai uradni pečat okraja Cook dne 30 marca A.D. 1946. MICHAEL J. FLYNN okrajni klerk. (Pečat okraja Cook, Illinios, JOHN L. precej prihranili, pa jim jejirav prišlo, da lahko ostanejo nekaj časa doma. Na pogajanjih z operatorji, ki so se vršila meseca marca, jim je John L. Lewis dejal, da se morajo na vsak način potruditi za boljšo varnost delavcev v svojih rovih. Zalučil jim je, da je bilo v zadnjih 14 letih vsled malomarnosti vodstva premogovniških družb 28,000 premo- garjev ubitih in 1,400,000 poškodovanih. To pobijanje se mora nehati, je poudaril! Operatorji so odgovorili, da je to število pretirano, ker v resnici je bilo v omenjeni dobi ubitih le 14,00 premogarjev. Ena glavnih zahtev unije je ustanovitev pomožnega sklada, v katerega naj bi plačevale družbe določen znesek od vsake tone nakopanega premoga. Operatorji so jo odbili. Druga zahteva je, da morajo pristopiti v unijo premogarjev, tudi delovodje. Delavski tajnik Schwellen-bach si je prizadeval stavko preprečiti, a za svoj neuspeh dolži tudi Lewisa, ne samo premogovniške magnate Ob enem je izrazil nado, da bo kratkotrajna. Druga velika stavka, ki traja že precej tednov, je v industriji poljedelskih strojev. Nad 30,000 delavcev je v nji. Družbe so pri volji zvišati plačo, branijo pa se odtrga vati od mezde svojih delavcev članarino za unijo, v nadi, da jim jo bo na ta način lahko oslabiti in s časoma uničiti. Tudi v avtni industriji so lokalne stavke še v teku. Ako stavka premogarjev ne bo kmalu končana, bo v par tednih zmanjkalo premoga posebno v jeklarski industriji in v raznih drugih, kar jih bo pri-moralo prenehati z obratom. V splošnem je premoga dovolj v zalogah za vse potrebe za okrog mesec dni. va2na nova kuharska knjiga za ameriške slovenke 'SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA' Itdala MRS. IVANKA ZAKRAJ6EK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila — V njej je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE. &ARKLJI, KRAPI. BUHTELJ-NI. CMOKI itd. — To bo naaim t« rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speciaii-tete", ki so jih vedno tako rade Imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niao imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. / Nova knjiga ima velikost 8x3Vfr inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 % poitnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2.101 SO. LAWNDALE AVE., CHICAftO 23, ILL. A Vugoslov Weekly Devoted to the Interest of th« Work«rs 9 OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P E R A T I V E COMMONWEALTH NO. 2011. PvhlUk« advanced. And then there is among employers and business men almost uni-versal condemnation of labor union "royalties" and other nevv con cessions novv being demanded. In Congress a bili has been introducod to curb one union. But you hear nothing about business "royalties", chiefly because Big Business controls your sources of information, both printed and on the air. The only real information you can expect vvill be in a labor{ nevvspaper. For instance, though it has been abolished novv. for many years the steel business exacted a royalty in the form of vvhat vvas knovvn as "Pittsburgh plus." This meant that, regardless of vvhere steel vvas produced, the priče vvas equivalent to its cost in Pittsburgh plus trans-portation, vvhich brought steel made on the VVest Coast up to the Pittsburgh priče. And then there is oleomargarine. Buttermakers have for many >ears been oble to persuade you to use their product by having Federal and State goverment exact taxes vvhich brings the priče of oleo to just about vvhat butter sells for. And even then you can t buy it al-ready colored. These are only tvvo instances of the control Big Business exercises over your existanc£. Others could be cited, but it ali comes back to the tact that labor, in demanding some of the gravy, is merely imitating the methods of Big Business.—The Brewery Worker. THE MaRCH or LABOB Some Odds and Ends REPORT OF DEATHS EXAGGERATED I««®?©*! nS IM THE LCATHER INDU5TR.V ROSE 15opX l«sl 1943 OVfR THtl&M,-1939AVfRAGE f>tfORt WES. '♦i IM THf 1fl0OS MOST C* THE-„ C»«AR MAMt/F/CTJRiNe irt * HtH VORK. W AS DOM f BV ' FAMlufS lA^bld HCUd9 A VAi IN IHf i? TtNt-HtHT HOMfS HM P» -bLi IO* iVAGfS. Tnf UNION LAgfL 13IHf TRAPI-MARK Of THE C86ANMSP LASoR AAOV8MfcN7. SHO^TDURS^ PORT BV BUY»NG UNiOH LASčL GOCP5. LOOK FOR THlS UN1G*/ t IN 7W B NE*T H*T BcHf. L£T'S not ONLY PREACH, SHOVV ALSO SOME GOOD EXAMPLES! « By Raymond Hofses, Editor, Reading Labor Advocate THE EFFORTS OF American diplomats to establish a vvorld order vvould be funny if it vvere not that their failure is fraught vvith tragedy. For hovv can any nation hope to contribute anything vvorth vvhile to a search for vvorld order vvhen it lacks system and order vvithin its ovvn borders? Hovv can vve offer a plan for economic sanity and political unity to others when they do not have sueh a plan for ourselves? HERE IN AMERICA vve are fatuously attempting to do the im-possible. We are trying to effect a condition of national unity and, at the same time, dogged.ly hold-ing fast to a private-profit econ-omy that divides our ovvn population into groups and classes. Capitalism is a divisive force. not a unifying one. "Every man for himself" has been the text of life for so long that it has been bred into the bones of ali vvho have become so much as second-generation Americans. "Get vvhat you can get, no matter hovv," neatly deseribes the way the American people act at home. And so vve have strikes and lobbies and black markets and a multitude of groups — color groups. religious groups. veterans' groups. and espe-cially industry groups — ali press-ing for something for themselves vvith not even a casual regard fo? the results of their success upon >ociety as a vvhole. That's the kind of thing thal capitalism develops, and the kind of people the profit system ha? bred. ONLY IN WAR has America been able to effect any semblance of national unity. Only vvith a purpose as big as victory and vvith a threat as menacing as the Axis vvas for a vvhile, and vvith controls (temporary, vve vvere told) as effeetive as those established by our totalitarian enemei« could capitalist America effect a condition of national unity. But novv the vvar is over. Novv the threat from vvithout has dis-appeared. Novv the old and time-dishonored game of producing vvealth for the private profit of an owning class has been resumed. So novv the people vvho make the nation's political and economic policies are out to prey upon the general public vvith the same de-gree of rapacity that is manifested by the imperialists of Europe vvho are out to extend their povver over the peoples of other nations! And so it is that the same government that speaks of unity and cooperation and justice among the peoples of ali lands tolerates a condition under vvhich private ovvners of industry strike against the rest of the population and refuse to seli their goods to a clamoring public until ali restraints against profi-teering are removed. IF THOSE AMERICAN diplomats vvant to establish peace and equity throughout the vvorld they must first set their ovvn house in order—and a class economy can't do that vvithout taking away the political freedom of the class that is exploited. To plan and control a vvorld t is first necessary for us to plan and control ourselves. But the people of America have been de-ciding against planning here at home. Even during the recent vvar the people merely ACCEPTED controls; fevv people shared in the business of establishing those čon-trols. Certainly the common people didn't exercise them. AMERICA CANNOT offer to he vvorld anything different than t has at hoi"ne. That's vvhat makes 01 this high-minded talk about inity and cooperation a ghastlv oke. We don't have those things vurselves. Hovv then can vve give ihem to others? But we're going to have them pretty soon. ITie American people are either going to stand together or be herded together by some force greater than themselves. No-body can teli vvhat that force vvill be. It may be that another vvar vvill supply the basis upon vvhich common interest vvill be established. It may be that the povver of government vvill be used to make the American people the subjeets of a super state dedicated to the task of preserving class privileges. Or It may be that the common people themselves vvill set up an order to their ovvn liking. But order and control must come to America, else it cannot come to the vvorld. FOR THE ITALIAN REPUBLIC IN 1946 AS IN 1919 (From • La Parola," Nevv York, N. Y.) The days of Kings. Kaisers and Czars are fast vvaning. A goodly number of these dcspotic rulers have already gone to their political graves. Others are on the verge of political dovvnfall. The day in vvhich the vvhole vvorld vvill be rid of aH rulers by divine right is fast approach-ing and the davvn of a new era vvill presently gladden the earth vvith its democratic light. "Italy vvill be the next nation. vve believe. to overthrovv the Mon-archy and establish a free Democratic Republic. The Italian Socialist Party is on the alert It is on the job. It is doing aH in its povver to avvaljen the masses to the nevv light. To proceed in its work it needs money to spread its propaganda. The vvorkers of America are herewith appealed to for help to finance the political struggics in Italy. Every Monarchy overthrown is a step forward tovvards the international brotherhood of man. Everyone vvho has at heart the best interests of humanity vvill not fail to help finance political progress in Italy. "Next June the General Elections throughout Italy it vvill take plače. The Italian Socialist Party vvill be in the fight to capture the reins of government. The outeome of this eleetion may determine the lall of the Monarchy. Quick aetion is necessarv. Send ali contribution« to our editor. Girolamo Valenti. 803 VVest Madison Street. Chicago. He Is the direetor of the special campaign fund to make Italy safe for t»emoeracy." 6 A ft Thc above Ij a reproduetion of an appeal vvhich appeared in "La Parola" of April 22nd, 1919 It fc said that history repeats Itself. It surely does! In the year 1919, immediately follovving the Fir.st VVorld Wai, "La Parola" was fighting for the establishment of *n Italian Republic. In the ycar 1946 while celebrating its 38th Anniversary, "La Parola" is again fighting for the establishment of an Italian Republic. Ali this shovvs tvvo things: First, that the Italian Monarch.v is rotten to the core. It vvas no good in 1919 and it certainly is a difgraceftil institution after having vvorked hand in hand vvith Fascism for more than 22 years and having brought Paly to the brink of destruetion. Second, that La Parola is true to the idenls for vvhich it vvas launched and for vvhich it has fought throughout these 38 vears. In 1919 the objeetives of the Italian Socialist Party, ali the Republican elements and "La Parola" vvere not realized VVe are novv straining every effort in support of our comrades ln Italy in their tremendous task of bringing about the establishment of the Italian Democratic Republic. And of course the establishment of the Italian Democratic Republic is but only one of our objeetives. VVe are in the fight and vve shall carry on towards the achievement of ali our objeetives. the gnal of vvhich is the establishment of a Socialist Society throughout the vvorld. WALLACE'S AMAZING PROPOSAL Many regard Henry A. VVallace, Secretary of Commerce and former Vice President, as a "liberal." Some people call him a "radical." VVhether he is a "radical" or a "liberal." Mr VVallace has just announced one of the most un-Amcrican proposals vve have heard in many a day, He contends that any member of Congress vvho votes against his part> "on important issues" should be kicked out and literally driven into the political vvilderness. Evidently, Mr. VVallace has been talking vvith VVinston Churchill. That's the way the Liberal and Conservative parties ran things in Britain for many a day. The result vvasn t so good. Here in America, progressives. at least, have always held thnt Sena-tors and Representatives should not be "rubber stamps" and that vvhen they thought the leaders of their party vvere vvrong, they should vote against them. Labor is in favor of a large part of the program President Truman has presented to Congress. VVe regret that Republicans from the North and VVest have entered Into a coalition vvith "svveatshop" Democrats from Dixie to defeat some of the best features of that program. But the way to discipline legislators vvho ignore the public vvelfare Is to defeat them at the polls. VVe must assign that job to their eonjtitu-enta, not to some party boss In VVashington—even if that boss happens to be the President of the United States.—Labor. babson has something there We seldom agree wlth Roger W. Babson, but for once vve find ourselves on common ground vvith that dlspenser of economic nottrums. In his most recent ,*eolumn,M Babson says: "I believe this coun-try and the entire vvorld could be saved from much grief by one sim-ple thing. This vvould be for the conservative Democrats of the South and conservative Republi- cans of the North to cofnbine into one party," Right you are, Roger. Labor has been preaching that doctrine since the first issue ca me off the press— not for »the reason you have in mind, Roger, but for quite another. Put aH the progressives in one party; put ali the conservatives in another, and then submit the Issue to the people at the polls. VVe are vvilling to abide by the verdiet— until the next eleetion.—Labor. Canada accuses Russia of steal-ing its utoinic lw»mb secrets. And Kussiu's iA*ply seems to shake dovvn to: "Not guilty, and vve didn't get much anyhow." — The St. Louis Post Dispatch, Froin Nevvark, N. J., come« the nevvs that whiskey-with-a-beer-ciiastT has laen outlavved by the taverns until the Governincnt lifts restrietions on the produetion of beer. Patrons ure informed that they can have whiskey straight, or vvith soda, ginger ale or water chasers only. Observing the cruft gleam in some putron's eyes, bar-tenders quiekly ruled that drinkers can't evade the beer-chaser ban by ordering u Ikht first and then the whiskcy. It's tvvice as easy to get in vvrong whcn you think you're al-ways right. The U. S Treasury prediets profits after faxes in 1946 of at least $10,000.000,000, or a more than 200% inerease over the pre-vvar level of $3,300,000,000, Does that look like the OPA Snd other government agencles are "strangllng" induftryT It s a smart person vvho has judg-inent enuugh to use his ovvn. Ilearken to this tale of woe: VVhen C« Lane VVilson, negotiated Maderos overthrovv and vve installed Gen. Huerta. Then we fell out vvith Huerta and American Marines seized Vera Cruz despite Huerta's prior offer to submit the dispute to urbitration as called for in a trcaty then in force. After the first VVorld VVar, vvhen vve made the vvorld safe for democ-racy, vve almost invaded Mexico to make it safe for Doheny's oil concessions During this period, Secre-tary of States Hughes vvas referred to as "Secretary of Oil." It is hard to teli vvhether Stalin regards Iran as his Mexico, or vvhether he intends to go further and establish an outright proteeto-rate as vve did in Nicaragua and Haiti. It seems that he sent his troops to Iran to keep the props under the "autonomous" province of Azerbaijan, vvhich revolted vvith his blessing. This vvould indicate he tends to follovv the policy adopted by President Theodore Roosevelt, vvhen Colombia refused to grant us canal rights aeross the I s t h m u s of Panama. Panama vvas encouraged to de-:lare its independence from Colombia. and as soon as the rebellion itarted, Roosevelt sent American warships to the scene to prevent Colombia from doing anything about it. • . "I took Panama." said Roosevelt. and his example seems especially dangerous novv that vve knovv Stalin vvants to fortify the Darde-nellet. Somehovv we m u i t persuade Stalin that his tlmlng Is bad and that he is follovving a reactionary capltaliatic policy, out of date tn an atomic vvorld. m. p.'s ask pay hike British members of Parllament get $1.600 a year. They are clamoring for a 50 per cent boost to $2 400, The lovv pay vvas fixed year» ago so that only rich men, or the tools of rich men, could sit In Parliament.