Gozdar Damijan lmel je kotnaj deset pomladi svojega življenja za sabo, ko sta se preselila z materjo v naše kraje. Premožen kmet jima je prepustil raztrgano kočo, da sta prebivala v nji. A zato sta morala delati pri njem na polju. Kar sta več zaslužila, jima je plačal kmet navadno jeseni. Dal jima je nekaj žita in de-narja, kot sta se zmenila z materjo. Tako sta živela dolgo let ob trdo zasluženem kruhu, a živela sta le in to jima je bilo dovolj. Po zimi, ko ni bilo na polju dela, sta morala skrbeti, da sta dobila kaj drugega. Mati je hodila na prejo k drugirn ljudem; a on je pomagal pri premož-nejših kmetih doma pa v gozdih, kjer so sekali drevje v zimskem času. Dogodilo se je pa, da je iskal bližnji graščak gozdnega čuvaja. Stari rnu je namreč umrl; a ker so se vsak čas pojavili kje gozdni tatovi, je moral dobiti novega. To je povedala Damijanu mati in mu sveto-vala, naj se gre ponudit. Ubogal je ter šel. Stopil je pred graščaka in mu razodel svojo prošnjo. »Koliko si star, dečko?« ga vpraša graščak. »Osemnajst Iet, gospod!« 115 . Graščak ga z nekakim veseljem premeri od nog do glave in reče: »No, za pušk'0 boš še premočen! Ali znaš streljati?« »Ne znam, gospod, a upam, da se kmalu na-učim.« Gospodu je bil menda ta odgovor všeč, kajti del mu je roko na ramo, ga vprašal, kako mu je ime, in Damijan je bil sprejet. Postal je čuvaj graščinskih gozdov. Začela se je nova doba v njegovem življenju. Dobil je puško in hajdi v gozdove čuvat drevje pred nepoklicanimi ljudmi! Mirno in enakomerno je bilo to življenje. Zju-traj v goščavo, a zvečer zopet v grad in potem domov. Bivanje v gozdu se je dozdevalo Damijanu iz-prva dolgočasno, a kmalu se mu je privadil, in pri-Ijubil se mu je gozd nad vse na svetu. Dve !eti sta tako živela z materjo. Ona je de-lala pri kmetu. da jima je prepustil kočo; a on je hodil čuvat grajske gozdove. Vsak mesec je dobil Damijan nekaj denarja, da sta imela z materjo za vsakdanje potrebe. Približala se je zopet zima. Pobelila je poljane in ogrnila s snežno odejo gozdove. Nastal je mraz, da ga niso pomnili najstarejši ljudje. In nekateri so še prerokovali, da pridejo novi, hudi časi. Sklicevali so se na poročila svojih pradedov. ki so zatrjevali, da ni biln še nikdar tako slabe letine in take dra-ginje, kakor v letu, ko je zapadel sneg čez poldrugr meter visoko iii je celo Sava zamrznila do sredine. Tako so govorili ljudje. Damijan je včasih poslušal take pogovore, trr začelo ga je skrbeti, kat bosta počela z materjo do-ina v slabi, zakrpani koči. , Vedno huje je pritiskal inraz. Vse se je skri-l valo pred njim, vse se je stiskalo k gorkim pečem I ali sililo pod streho. I Mati Damjanova je kurila cele dneve, a sobe J ni mogla nikdar popolnoma segreti. A njej je bilo že ' 116 še. Sedela je doma in pletla iz slame kite, ki jih je no-sila v trg in dobila zanje nekaj denarja. Hujše pa ie bilo Damijanu, ki je moral cele dneve hoditi po goz-dih, kajti ravno v zimskem času je bilo pokradenih največ dreves. A mladenič se ni kaj bal mraza in snega. V nje-govih žilah se je pretakala gorka mlada kri, in do-zdevalo se mu je včasih, ko je letal po gozdu, da kar vre v njem. Spominjal se je, da je njegova težka služba edina opora stari materi, in navdajalo ga je novo veselje do dela. Nekega dne je nesla Damijanova mati v bližnji trg kite, ki jih ie napletla iz slame. Kazalo je sicer, da bo lep dan, toda proti večeru je začelo snežiti. Ženica je pri^la-vsa mokra domov in je začela ta-koj tožiti, da jo boli glava. Šla je v posteljo, Dami-jan pa je poklical prijazno sosedo, da ji je šla skuhat gorke iedi in ji postregla. Glavobol ni odjenjal, am-pak začelo jo je še zbadati v prsih, da je komaj sopla. Celo dolgo noč je ostala soseda pri bolnici in ji stregla. Darnijan je ležal v sosednji sobi in ni zatisnil oči do ranega jutra. Mislil ie na mater, kaj bi bilo, če bi umrla. Ni si rnogel misJiti, da bi šla od njega v črno prst. Kako bi živel on potem! Kar se je zavedal svojega življenja, je živel pri materi; ona je vedela za vsako skrivnost njegovega srca, ga tolažila v žalosti in se veselila z njim v sreči. Drugega človeka ni imel Damijan na svetu. ki bi bil tako lepo ravnal z njim — a sedaj naj mu umrje še mati!------- Zajokal bi bil Damijan ob tej misli. S težkitn srcem je odšel zjutraj v .gozd. Cel dan je mislil na mater in prišel večkrat pogledat domov, kako ji je. Toda vračal se je v gozd vedno bolj potrt. — Bolnici se ni hotelo izboljšati. In prišlo je spet trpljenje v hišo siromakov. K materi je prišel iz trga zdravnik in ji zapisal zdra-vila. Damijan je dal ves denar, kar ga je zaslužil v mesecu. Za kapljice, po katere je moral iti v odda- 117 Ijeni trg, mu je eosodil kmet, pri katerem sta stano-vaJa. Obljtibil mu je Damijan, da mu vrne v začetku drugega meseca. Materi niti povedati ni hotel, ko-liko je dal za vse, ker bi se bila gotovo prestrašila. Ves mesec je moral mladenič gledati, da je dobivala mati boljšo hrano. — A siromak ni imel niti vinarja več. V začetku drugega meseca je šel h kmetu in mu rekel: »Bodite tako dobri in------------« Beseda mu je šla težko iz ust, vendar je nadaljeval — »in počakajte še do drugega rneseca. Povrnil vam bom vse pošteno.« — »Je že dobro,« reče kmet nekako oblastno in pristavi: »Saj posoditn še, da boš le go-tovo vrnil v pravem času.« Damijan premišljuje ne-kaj časa in reče: »Ne, za sedaj imam že še nekaj; kadar bom pa zopet neobhodno potreboval, takrat bom pa prosil-------«. Kmet je pokimal in naredil čuden obraz. Ko je pa Damijan zaprl vrata za seboj, je rekel kmet sam-sebi: »Še na posodo neče več! Ej, fant je zvit kot kozji rog in mora imeti denar! Mu bom že pokazal, kdo je Simen Lokar! Drugi mesec mi mora dati, dru-gače privežem oba za celo leto. Delati mi bosta mo-rala ves čas zastonj na polju. Malo hrane jima dam, in dovolj imata. Drugače ju spodim iz koče!« Tako je govoril kmet in si zadovoljno mel roke. * * * Minevali so tedni, prešel je mesec. a Damja-nova mati še vedno ni ozdravela. Vedno novi troški so Datnijana tako potrli, da je hodil okrog kot senca. Bal se je za svojo mater, ljubil jo je, vendar mu je razburjala srce misel, kako bo, če se ne obrne kmalu na boljše. Vedno novi troški, a podpore od nikoder. Ktnet je bil vedno bolj nestrpen in podil ju je iz koče. Šel je Damijan še enkrat do njega. Prosil ga je, naj počaka. Toda mož je bil trd in ni poslušal mla-deničeve prošnje. »Iz hiše mi gresta! Kamor hočeta, to mi ni nič mari! Mati bo težko kdaj še zdrava, a zastonj vaju ne bom imel v bajti. Za stanovanje je treba tudi delati.« S3 113 VS Te besede so bile nož v Damjanovo srce. Za-jokal bi bil, toda sram ga je bilo, in stisnil je rajši pesti ter odšel od skopega kmeta. Damijan in njegova mati sta morala v dveh tednih iz koče. Novo stanovanje jima je dala stara vdova iz sosednje vasi za nizko plačo. Na določeni dan so pripravili voz, da bi pre-peljali Damijanovo mater na novi dom. Voz je bil dvokolesen, in Damijan sam je peljal bolno mater. Bolnico Je začelo na vozu zebsti, dasiravno je bila dobro odeta. Ljudje, ki so videli prizor, da pelje sin mater po cesti, so blagrovali bolnico, da ima ta-kega sina. Mnogo pohvalnih besed je slišal Damijan, a ni mu bilo zanje. PrišJi so na novi dom. Najprej so pripravili po-steljo za bolnico, potem pa je Damijan zvozil še drugo pohištvo iz starega stanovanja. Bolnici pa je postalo na novem domu še slabše. Prišel je v drugo zdravnik, ki je povedal, da se je žena pri vožnji zopet prehladila in da je zdaj bo-lezen še bolj nevarna. Nekaj dni na to ji je bilo posebno slabo. Qo-vorila je sinu: »Damijan! Zdi se mi, da bom urarla in zapustila tebe samega na svetu. A ne bodi žalo-sten! Moli včasih zame; tudi jaz se te bom spo-minjala. Ravnaj se po mojih naukih in ne ppzabi, da boš moral tudi ti umreti!« To so bile njene zadnje besede. * * * In od tedaj ni imel Damijan več miru na svetu. Takoj po materini smrti je nesel onemu kmetu plačat dolg. Kmet ni rekel ničesar; videti je bilo, da mu je žal. Saj je bil on kolikortoliko kriv smrti Damija-nove matere. Damijan se je preselil kmalu v gozd. Ta se mu je priljubil nad vse na svetu. V njem si je postavil z grajščakovim dovoljenjem leseno bajto, kjer živi samotne ure. Njegovo čelo je postalo temno, in usta so mu umolknila. Malokdaj izpregovori s kom kako besedo. s« 119 va Po gozdu hodi in premišljuje kdovekaj! Vča-sih snarne kapo z glave in otožno stopa pod ponos-nimi, stoletnimi velikani, trdimi hrasti in trepetajo-čimi bori, ki čutijo ž njim veselje in žalost----------- Ponoči, ko spi vsenaokrog, še stopa Damijan po gozdu in zre v višavo. Nad njim trepetajo zvezdc in dozdeva se mu, da je ena posebno svetla m da ga vabi k sebi, kjer- živi presrečna mati.------------ V takih hipih se razjasni Damijanu obraz. Nad njim pa šumi gozd tako otožno in prijetno, kot bi mu pošumeval tiho uspavanko in nni izročal ne-brojno pozdravov z nadzemskih višav. — — Taras Vaslljev