Sola in enaRost pred zahonont Ugledni list »Osterreichische Rundschau« priobčuje nekoliko »naivnih vprašanj« — kakor jih imenuje list sam — ter vprašuje med drugimi rečmi tudi tako-le: »Kdaj se izpremeni sedanja obveznost do pouka v obveznost do obiskovanja šole? Ako bi sin abnčnega ravnatelja in grofova hči morala obiskovati občo ljudsko šolo, kako hitro bi izginili taki šolski razredi, ki so sedaj prenapolnjeni, kako hitro bi bilo rešeno vprašanje šolskih zdravnikov, vprašanje v zdravstvenem oziru neoporečnih šolskih poslopij itd.! — Zanimanje privilegovanih stanov do obče ljudske šole bi izdatno naraslo, izobrazba učiteljstva bi se temeljito izpopolnila, a vprašanje dostojnih učiteljskih plač bi prišlo naposled hitro do končne rešitve. — Ali ni tudi strelski jarek združil siromaka in bogatina? Čemu bi tudi šola praktično ne dokazovala mlademu državljanu — enakosti vseh pred zakonom?!« Vprašanje in odgovori so popolnoma na mestu. Prvotna vrednost vsakega človeka govori za popolno enakost vseh pred zakonom, torej tudi pred zakor'.o obveznostjo šolskega obiskovanja. Toda nezdrave socialne razmere poznajo to obveznost le nasproti otrokom siromaka in srednjega človeka, medtem ko bogatin in imenitnik svojemu otroku takoj v zorni mladosti pokažeta svoje bogastvo in svojo imenitnost s tem, da se mu ni treba družiti z berači in preprostimi otroki ob obiskovariju obče ljudske šole, ker mu lahko temeljno izobrazbo privoščijo doma, ki jo — plačajo! Tako se pojm enakosti potemnuje brez prestanka od one strani, kjer bi treba nje izvajanja v praksi, če hočemo, da se res v splošnosti razširi čuvstvo in dobi vero v resnično veljavnost enakosti pred zakonom. Če se vendarle zgodi, da kdo visokih in višjih pošilja svojega otroka v občo ljudsko šolo — brž je časopisje polno o tem izrednem dogodku: kakor bi no.v element planil v ustroj ljudskošolske skromnostl! To je banalno in smešno obenem, ^pa tudi kvarno je za osnovno vzgojo otrok! Saj se ni nlč drugega zgodilo, nego da hodi umrljivi otrok umrljivega očeta z drugimi umrljivimi otroki vred isto vsakdanjo pot: z doma v učilnico s svojimi vrstniki istih let, istih otroških nadlog in potreb, a dostikrat manjših du- ševnih sposobnosti. V resnici pa toliko prahu zaradi tega! Preziranje in hlimba, protežiranje in zapostavljanje... sami vzgojni pogreški, ki kopljejo tem globlji propad razlike med stanovi, ki dajejo uboštvo toliko bolj občutiti in toliko težje prenašati, čim bolj kričeče in brezčutno se od njega odraža ime in stan, visokost in imetje izvoljenčevo! Ni naša naloga, da bi s pedagoškega stališča razpravljali o tem vprašanju, a tudi s tega mesta bi morali biti proti takemu privilegiju. Tera bolj moramo biti proti njemu, če ga prematramo s splošno človeškega vidika. 2e v otroka se mora zakopati seme domišljavosti in prezirnosti, napuha in nevoščljivosti — že mlade duše se morajo otrovati s strup^m sovraštva, razdvojenosti in maščevalnosti, da se človeško srce nikoli ne očisti in ne izleči teh ran! Dalo bi se govoriti tudi o položaju takozvanih domačih učiteljev, ki dostikrat zajemajo svojo hrano sicer iz polne sklede, a ni žlice, ki bi nanjo ne kanila solza bridkosti, odvisnosti in — suženstva. V velikih mestih je cel stan teh pomilovanja vrednih eksistenc, ki jih pozna v letih zdravja in moči njega blagorodje, ki pa iščejo, ko so izčrpani — svojo izgubljeno mladost. Izjeme so, a tudi te potrjajo pravilo! Vsega tega bi ne bilo, ko bi ne bilo treba imenovanemu listu staviti zgoraj citiranega vprašanja, ampak zgodilo bi se, kar je že desetletja smoter vsem našim prizadevanjem, a do ugodne rešitve ta vprašanja ne morejo priti, ker ni pravega zanimanja do občega šolstva tam, kjer bi morala biti. Izboljšanje vsega ljudskega šolstva in vseh vprašanj, ki so s tem šolstvom v zvezi, bi prišlo sicer iz egoistiških namenov posameznikov, a ti bi ne bili zavrgljivi in nemoralni, ker bi iz njih črpali dobroto in blagodal vsi sloji, torej tudi tisti, ki morajo biti danes zadovoljni le s skromnim delcem tega, kar bi morala ljudska šola dati po svojem bistvu in namenu v velikem in obilera: v e k ovit temelj vsemu narodovemu zdravju, napredku, razvoju in produktivni sili njegovega moralnega in materialnega ž i v 1 j e n j a ! Oboje — zdravje in življenje — pa je narodova eksistenca! Tudi ob tem vprašanju, kakor se zdi na prvi pogled majhno in neznatno, se prostira polje bodočega dela. Ce je njega moralna pridobiiev očividna, ne smemo nič manj poudariti nravne cene te enakosti: Vsem brez razlike naj bi bila ljudska šola svet kraj, kamor mora vsak od prvega do zadnjega, da se v družbi sebi enakih okoplje, ojači in usposobi v studencu žive vode, vode življenja, ter da potem enak med enakimi, s krepko dušo v zdravem telesu, z jasnimi pogledi in z vestrim čelom stopi iz nje — človek! Demokrat.