foStnina plačana T gotovini CENA # URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto IX V LJUBLJANI, dne 22, avgusta 1953 Številka 28 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 331. Odlok o obratovalnem času trgovinskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic na območju okraja Gorica. 332. Odlok o dopolnitvi odloka o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih okrajnega ljudskega odbora Krško z določbami temeljnega zakona o prekrških. 333. Odlok o spremembi in dopolnitvi družbenega plana za okraj Krško za 1. 1953. 334. Odlok o družbenem planu okraja Maribor okolica za t. 1953. 335. Odlok o družbenem planu okraja Murska Sobota za 1.1953. 336. Odlok o razdelitvi investicijskih sredstev po družbenem planu okraja Novo mesto za 1. 1953. 337. Odlok o družbenem planu okraja Ptuj za i. '953. 338. Odlok o kategorizaciji cest III. reda v okraju Ptuj. 339. odlok o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja v okraju Radovljica. 340. Odlok o zdravstvenem varstvu in snagi v okraju Sežana. 341. Odlok o družbenem planu okraja Slovenj Gradec za leto 1953. 342. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 1 v občini Beltinci. 343. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 1 v občini Bogojina. 344. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 11 v občini Brestanica. 345. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 18 v mestni občini Gornja Radgona. — Popravek Odloki ljudskih odborov 331. Na podlagi prvega odstavka 15. člena in zadnjega odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) ja okrajni ljudski odbor Gorica na V. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. junija 1953 sprejel naslednji ODLOK o obratovalnem času trgovinskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic na območju okraja Gorica Trgovinske obratovalnice 1. člen ( Trgovine in prodajalne sadja ter zelenjave morajo Liti odprte v krajih Solkan, Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter v letnem času od 7.30 do 12. in od 15. do IS. ure, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17.30 ure. V vseh drugih krajih v poletnem času od 7.30 do 12. in od 15.30 do 18.30 ure, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17.30 ure. Trgovine, ki prodajajo kruh, lahko odprejo zju-Uaj pol ure prej, in sicer namesto ob 7.30 ob 7. uri, vendar ne smejo spremeniti ostali obratovalni čas. 2. člen Mesnice morajo biti odprte v krajih Solkan, Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter v poletnem času od L- do 11. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 11 ure in od 16. do 19. ure; ob nedeljah od 7. do 10. ure. V zimskem času so odprte od 7. do 11. in od 14.30 0 17.30 ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. in od 14.30 0 18.30 ure. Ob nedeljah morajo biti zaprte. 3. člen S ^>r0(larjalne kruha morajo biti odprte v krajih °lkan, Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter v polet-Qeni in zimskem času od 6. do 12. ure in od 15. do 17. Ur«; ob sobotah od 6. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah morajo biti prodajalne kruha zaprte. Kolikor imajo prodajalne kruha za potrebno, lahko odprejo zjutraj pol ure prej, in sicer namesto ob 6. ob 5.30 uri, vendar ne smejo spremeniti ostalega obratovalnega časa. 4. člen Obratovalni čas za mesnice in prodajalne kruha v drugih krajih določa pristojni občinski ljudski odbor. 5. člen Slaščičarne morajo biti v vseh krajih v poletnem času odprte od 7. do 21. are; v zimskem času od 8. do 20. ure. 6. člen Mlekarne morajo biti odprte v vseh v^ajih v poletnem času od 5.30 do 10.30 in od 15. do 17. ure; v zimskem času od 6. do 11. in od 15. do 17. ure. Ob nedeljah in na državne praznike so odprte v poletnem in zimskem času od 6. ure do razprodaje mleka. 7. člen Trafike in prodajalne časopisov morajo biti v vseh krajih odprte v poletnem času od 7. do 12. in od 15. od 18. ure; v zimskem času od 7.30 do 12. in od 14.30 do 18. ure. Ob nedeljah se prodajajo časopisi od 10. do 12. ure. 8. člen Garaže in 'črpalke pogonskega goriva in mazivnih olj morajo biti odprte vsak dan 24 ur. Gostinske obratovalnice 9. člen Hoteli, restavracije, gostilne in bifeji v krajih Solkan, Vipava, Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter, Kanal in Miren morajo biti odprti v poletnem in zim* kem času od 7. do 23. ure. Restavracije in hoteli lahko po potrebi odprej® zjutraj 1 uro prej. Gostinski obrati v drugih krnjili morajo biti odprti v poletnem času od 7. dv 33. ure: v zimskem času od 7. do 22. ure. Kavarne morajo biti odprte v vseli krajih v poletnem in zimskem času od 6. do 24. ure Ob sobotah, nedeljah in dnevih pred državnimi • prazniki in na dan državnih praznikov se podaljša obratovalni čas za gostinske obrate vseh vrst za eno uro. 10. člen Občinski ljudski odbori so pooblaščeni, da v času javnih prireditev lahko na posebno vlogo gostinskega obrata podaljšajo obratovalni 'čas do konca prireditve. Obrtne obratovalnice 11. člen Obrtne obratovalnice morajo biti odprte v vseh krajih, če ni v naslednjih členih določeno drugače, v poletnem času od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, v zimskem času od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, 12. člen Fotografske delavnice morajo biti odprte v poletnem času od 7. do 12. in od 15. do 17. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure; ob nedeljah ne glede na letni čas od 9. do 12. ure. 13. člen Brivsko-frizerske obratovalnice morajo biti odprte v poletnem času od 7. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12 in od 16. do 21. ure; ob nedeljah od 7. do 13. ure. V zimskem času morajo biti odprte od 8. do 12. in od 14 do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. in od 14. do 20. ure; ob nedeljah od 8. do 14. ure. Ob ponedeljkih morajo biti brivsko-frizerske obratovalnice zaprte. 14. člen Mlini so dolžni sprejemati stranke vsak dan razen nedelj in državnih praznikov od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. 15. člen Cez poldan smejo biti odprte podkovnice konj in avtomehanične delavnice, če je potrebno izvršiti neodločno in nujno popravilo vozil ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Splošne določbe 16. člen Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, gostinske in obrtne obratovalnice ne glede na sektor, kateremu pripadajo. 17. člen Kot letni čas se štejejo meseci april, maj, junij, julij, avgust in september, drugi meseci pa kot zimski čas. 18. člen V času, predvidenem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam ,ki so ob zapiranju y obratovalnem prostoru, trgovini ali obrtnem obratu, je treba postreči. 19. člen Če se v lokalu trgovine opravlja dvoje ali več trgovskih strok (prodaja kruha, mleka, zelenjave) za katere je določen različen ob ^ovalni čas, .-olja ča? odpiranjem zapiranja, ki je določen za trgovine. 20. člen Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora sme po potrebi z odredijo spremeniti (skrajšati ali po- daljšati) obratovalni čas za določen čas za posamezne vrste obratov ali za posamezne kraje. Prav tako sme na prošnjo posameznim obratom z odločbo spremeniti obratovalni čas, če je to potrebno glede na krajevne potrebe ali iz drugih opravičenih vzrokov. Kazenske določbe 21. člen Lastniki, ki bi imeli svoje obratovalnice proti predpisom tega odloka odprte ali zaprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. Najnižja kazen je 50 dinarjev. 22. člen Ko dobi veljavo ta odlok, prenehajo veljati prejšnji predpisi o obratovalnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic. Občinski in mestni ljudski odbori spravijo lastne predpise o obratovalnem času v sklad z določbami tega odloka. Ta odlok dobi veljavo po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. II/2 — 689/3085/6-53 Nova Gorica, dne 2. junija 1953. Podpredsednik OLO: Milan Vižintin 1. r. 352. i Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Krško na V. seji obeh zborov dne 5. junija 1953 sprejel naslednji ODLOK o dopolnitvi odloka o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih okrajnega ljudskega odbora Krško z določbami temeljnega zakona o prekrških 1. člen 5. točka 1. člena odloka o izravnavi predpisov o prekrških v obstoječih odlokih okrajnega ljudskega odbora Krško z dne 28. maja 1952, št. 1969/1, se dopolni tako, da se vstavi pod a) še 4. točka, ki se glasi: »Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Krško se pooblašča, da v izjemnih primerih izdaja v upravnem postopku odločbe o podaljšanju ali skrajšan ju obratovalnega časa v gostinskih obratovalnicah, ki je naveden v odloku z dne 28. maja 1952.« 2. člen Odlok prične veljati z dnem sprejetja po obeh zborih okrajnega ljudskega odbora Krško. Št. 6813/2 Krško, dne 3. junija 1953. Predsednik OLO: Tone Zupančič l. r. 333. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Krško na VI. seji obeh zborov dne 4. julija 1953 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi družbenega plana za okraj Krško za leto 1953 1. člen Dohodki in izdatki, predvideni v družbenem planu okraja Krško za leto 1953 z dne 13. februarja 1953. se zvišajo za 907.000 din. 2. člen V 5. poglavju družbenega plana »Investicijska graditev« se določijo dohodki na 5,410.000 din. 3. člen Sredstva, določena v 3. členu tega odloka, služijo za kreditiranje investicij: Kopitarna Sevnica, remont tovarna 2,910.000 din Tovarna čokolade in likerjev Sotel-sko, adaptacija 1,500.000 din »Počitniški dom Mokrice«, adaptacija 1,000.000 din s 4. člen Vsa druga sredstva, predvidena v družbenem pla-n” za leto 1953 tako v dohodkih kakor v izdatkih v višini 60,368.321 din, se prenesejo v dodatni proračun za leto 1953 ter služijo za finansiranje investicij. 5. člen Odlok velja od dneva sprejetja po okrajnem ljudskem odboru. Št. 8692/2 Krško, 4. julija 1953. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 334. Na podlagi 16. člena, 2. točke 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih ter v skladu z zakonom o družbenem planu ljudske republike Slovenije za leto 1933 izdaja okrajni ljudski odbor Maribor okolica po sklepu II. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 4, februarja 1933 ODLOK o družbenem planu okraja Maribor okolica za leto 1953 1. člen Potrjuje se družbeni plan okraja Maribor okolica za leto 1953, ki se glasi: L del DRUŽBENI BRUTO PRODUKT IN NARODNI DOHODEK A. Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953 po tem planu, znaša 9.526.813.(XK) din. Od skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni produkt v tehle zneskih in strukturi (v 1000 din): Gospodarska panoga Družbeni bruto produkt Amortizacija Narodni dohodek Skupno gospodarstvo okraja: 9,526.813 852.830 8,673.983 industrija in rudarstvo ... . . 6,177.758 515.401 5,662.357 Kmetijstvo ... ... . . . . . 2,445.439 107.598 2,337.841 Gradbeništvo . 76.0% 8.900 67.196 Promet . . 391.804 189.695 202.109 Trgovina j . 117.858 3.710 114.148 Gostinstvo in turizem 0 . .- .. .• . . « • • . 63.890 4.844 59.046 Obrt . ............. 253.968 22.682 231.286 B. Skupni narodni dohodek, ki bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah, znaša 8.673,983.000 din. Od tega skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah narodni dohodek v naslednjih zneskih in strukturi (v 1000 din): Gospodarska panoga Narodni dohodek Struktura Potrošni sklad Stopnja Akumulacija akumulacije in skladi jn s]jia z dpp Skupno gospodarstvo okraja: 8,673.983 2,730.425 5,943.558 218 Industrija in rudarstvo . . c. . . .- j. [. . 5,662.357 516.614 5,145.743 9% Kmetijstvo 2,337.841 1,866.991 470.850 25 Gradbeništvo . . 67.196 33.598 33.598 100 Promet 202.109 85.619 116.490 136 Trgovina 114.148 69.468 44.680 64 Gostinstvo in turizem . . . . . 59.046 23.587 35.459 150 Obrt • • L« • 1. ... ^ . ... o-. ^ K*— 231.286 134.548 %.738 72 H. del A. NARODNI DOHODEK IN STOPNJA AKUMULACIJE TER SKLADOV PO PANOGAH IN STROKAH ,, , , . , Narodni Sklad Akumuia- Stopnja od pro- Gospodarska panoga in stroka dohodek za plače cVf ^ AS metapro- skladi (v tisočih dinarjev) Gospodarstvo LO Maribor okolica skupaj :.3 r*2 8,673.983 2,730.425 5.776225 212 167.333 od tega: državni sektor i.j r-i •. • • r . •> . 6,163.635 763.400 5,313.410 6% 86.825 zadružni sektor 282.893 167.450 82.370 49 33.075 družbene organizacije .. . . . . -.i > s 5.161 1.920 14)56 55 2.185 privatni sektor , i. .. t.j c* 2,222.294 1,797.655 379.389 21 45.250 Industrija in rudarstvo skupaj r. r.- r,- r.x r* 5,662.357 516.614 5,080.821 983 64.922 Stroka 111 Proizvodnja in razdelitev električne energije . . . . . ei o 210.680 24.120 186.560 772 „ 112 Proizvodnja in predelava premoga o !• 750 500 250 50 — „ 115 Metalurgija barvastih kovin . . r.- r.- r. 3,445.200 120.000 3,325.200 3771 — „ 116 Proizvodnja in predelava nekovinskih rudnin 19-890 9.000 10.890 121 „ 117 Kovinska industrija 136.279 40.461 95.818 237 „ 120 Kemična industrija 643.101 63.167 576.934 914 3.000 „ 121 Industrija gradbenega materiala . . . j 147.720 66.768 80.952 121 „ 122 Lesna industrija .. . . ■ . 298.048 112.136 185.912 166 ... „ 123 Industrija lesovine, celuloze in lepenke 460.187 48.610 411.577 847 „ 124 Tekstilna Industrija 139,500 9.000 130.500 1450 „ 125 Industrija usnja 41.186 3.891 32.295 830 5.000 „ 127 Živilska industrija <. 119.816 18.961 43.933 232 56.992 Kmetijstvo skupaj . s.j o s.; . ,.i .. .. • 1* 2,337.841 1,866.991 404.188 22 66 662 od tega: državni sektor ... .... . 74.507 45.816 25.199 55 3.492 zadružni sektor ..i . . . . . 149.030 101580 20.880 20 26.570 privatni sektor t.i o •» o . . . . t • 2,114.304 1,719.595 358.109 21 36.600 Gradbeništvo skupaj <•) r i r*i r*i «i ;• •• • • • 67.196 33.598 33.598 100 Pronjet skupaj . i.^ .i [.-< to .i r-v ,.i i- • 1 .02.109 85.619 116.490 136 ... od tega: železniški promet . . • \ 153.309 62.744 90.565 144 — poštni promet r«- •' • • • . 48.800 22.875 25.925 113 Trgovina skupaj (•, t.j £•] >• . . • i 114.148 69.468 41.680 60 34)00 od tega: državni sektor t.i t.: .' .- . . • 1 39.377 24.611 14.766 60 zadružni sektor r.i . . .^ . . . . „ 74.771 44.857 26.914 60 3.000 Gostinstvo in turizem skupaj t. • • . . . . 59.046 23.587 13.288 56 22.171 od tega: državni sektor ., . . 32.343 12.127 6.670 55 13.546 zadružni sektor .... . . . ... . , _ 7.812 3.240 1.782 55 2.790 družbene organizacije . . . ... . 5.161 1.920 1.056 55 2.185 privatni sektor f.-j r.i e->• .-i r. •I 13.730 6.300 3.780 60 3.650 Obrt skupaj r*i 1*1 c*s r*i r*i i.f : »i 231.286 134.548 86-160 64 10.578 od tega: državni sektor • • i 85.746 45.015 35.866 80 4.865 zadružni sektor ... .. 51.280 17.773 32.794 185 713 privatni sektor t.3 .i j i i -i .. u 94.260 71.760 17.500 24 5.000 III. del Stroka 112 Proizvodnja in predelava premoga 50 OBVEZNE STOPNJE AKUMULACIJE IN SKLADOV Rudnik »Hrastovec«, Poljčane 50 PO STROKAH IN PODJETJIH Stroka 115 Metalurgija barvastih kovin 2.771 Obvezna »Impol«, Slov. Bistrica 2.771 Stroka podjetje stofmja Stroka 116 Proizvodnja, oplemenitev in pre- —--------------------------------------------------- delava nekovin 121 Stroka H'1 Proizvodnja in razdeljevanje elek- trične energije 772 Elektrosistem LRS 772 za osnovno delavnost 1.370 za. stransko delavnost 152 Tovarna steklenih izdelkov. Slov. Bistrica 121 Stroka 117 Kovinska industrija 237 Železarna, Ruše 110 Pohorska železarna, Zg. Polskava 110 Tovarna kos in srpov, Lovrenc 130 Remont, Hoče 350 Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov, Bistrica 330 Stroka 120 Kemična industrija 914 Tovarna dušika. Ruše 950 Tovarna smolnih izdelkov »Pinusc, Rače 298 Stroka 121 Industrija gradbenega materiala 121 Granitna industrija, Oplotnica 120 Granitna industrija, Josipdol 116 Opekarni Rače — Pragersko 133 Stroka 122 Lesna industrija in eksploatacija in 313 gozdov 166 LIP Maribor — skupaj 178 od tega: 122 LIP Maribor 270 313 LIP Maribor 137 LIP Konjice — skupaj 137 od tega: 122 LIP Konjice 199 313 LIP Konjice 106 122 Impregnacija lesa, Hoče 157 Stroka 123 Industrija celuloze, lesovine in lepenke 847 Tovarna lesovine in lepenke, Ceršak 442 Tovarna lesovine in lepenke, Podvelka 709 Tovarna kartona in papirja, Sladki vrh 1.060 Strv^al24 Tekstilna industrija 1.450 Tekstilna industrija. Ruše 1.450 Stroka 125 Industrija usnja in obutve 830 Tovarna usnja, Lenart 830 Stroka 127 Živilska industrija 232 Tovarna mesnih izdelkov, Bohova 75 Tovarna likerjev, Šentilj 120 Tovarna olja, Slov. Bistrica 150 Tovarna »Sana«, Hoče 510 Stroka 1 Industrija in rudarstvo 983 Stroka 2 Kmetijstvo skupaj 22 od tega: državni sektor 55 zadružni sektor 20 privatni sektor 21 Stroka 4 Gradbeništvo skupaj 100 od tega: »Granit«, Slov. Bistrica 100 »Obnova«, Kamnica 100 Stroka 5 Promet skupaj 136 od tega: železniški promet 144 poštni promet 115 Otroka 6 Trgovina skupaj 60 od tega: državni sektor 60 zadružni sektor 60 Stroka 6 Gostinstvo in turizem skupaj 56 od tega: državni sektor 55 zadružni sektor 55 družbene organizacije 55 privatni sektor 60 Stroka? Obrt skupaj 64 od tega: Državni sektor skupaj 80 Elektrarna Poljčane 100 Elektroinstalacijsko podjetje. Slov. Bistrica 80 Rudokop, Zg. Polskava 75 Zidarski obrati 60 Mizarska delavnica. Pesnica 86 Mizarska delavnica in žaga, Zg. Bistrica MO Druge mizarske delavnice 60 Žagarski obrati 215 Čevljarske delavnice 55 Klavnice in mesnice 70 Mlin in oljarna, Trate 100 Drugi mlini 110 Pekarne 60 Vsi drugi obrtni obrati 50 Zadružni sektor skupaj 185 od tega: mizarske delavnice 60 žagarski obrati 215 čevljarske delavnice 55 klavnice in mesnice . 70 mlini 110 vsi drugi obrtni obrati 50 Privatni sektor skupaj 24 ' IV. d e 1 FORMIRANJE IN RAZDELITEV SREDSTEV, USTVARJENIH NA OBMOČJU OKRAJA MARIBOR OKOLICA A- Formiranje sredstev Na območju okraja Maribor okolica bodo leta 1953 ustvarjena sredstva iz tehle virov (v 1000 din): 1. Akumulacija in skladi državnih podjetij in podjetij družbenih organizacij 5,314.466 2. Prometni davek: a) zajet v družbenem bruto produktu , . 167.333 b) izven družbenega bruto pro. dukta .. ^ . .i 5.120 172.453 5. Dohodnina: Kmetijstvo . . t . 318.000 Obrtniki ...... . . 11.600 Zadruge - r,- r,- r, -• • -• 3.021 Prosti poklici in davek od premoženja . . - ? ... . 3.200 335.812 4. Drugi dohodki: Davek od dediščin in daril r. • • 5.400 Takse ... . . . .. . 4.300 Dohodki uradov in ustanov . . 4.400 Drugi dohodki •. r.: rr 2.950 17.050 5,839.781 B. Razdelitev sredstev Sredstva, formirana na področju okraja Maribor okolica, se razdelijo (v 1000 din): 1. Akumulacija državnega sektorja in podjetij družbenih organizacij 5,314.466 od tega za razdelitev ..... 4,930.289 del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij t.j (.j t.3 ro 148.607 10% prispevka za zdravstveno varstvo 10% od sklada plač ro f.i r., 76.532 ostanek za razdelitev na zvezne sklade . . . . r. . . .4,705.150 66.6% prispevek za zvezne sklade 3,133.630 ostanek za delitev na republiške 38.7% prispevek za socialno zavarovanje . .. r., t.i f., r.i > .. 608.178 57.5% prispevek za investicijski sklad . . . ., r., . 903.624 ostanek za delitev na republiške in okrajne sklade .. r., 59.718 50% prispevek za republiški proračun . . ■ r.j i. , r,, 29.859 50% prispevek za okrajni proračun . . '.»1.3 f.j r.3 t-3 r«3 r.3 29.859 2. Prometni davek r., r.» .- -o r.» r.i 57% prispevek za republiški proračun . . .... 43% prispevek za okrajni proračun 3. Dohodnina: dohodnina kmetijskih gospodar- 172.453 98.298 74.155 štev .. .. r. ,.: >• f 0 ro 318.000 40% prispevek za republiški pro račun • r. ,.. r. r.. . ro 12r.200 60% prispevek za okrajni pro- račun • f.> r.- 190.800 obrtniška dohodnina . . . 11.600 za okrajni proračun ,, f*1 t• ; 11.600 dohodnina zadrug . • 1 t • t J.OSl za okrajni proračun r. f •' f•! 3.oei prosti poklici in davek od pre- mezenja ■. »o r,» '• . . 3.200 za okrajni proračun 3.200 Drugi dohodki . 17.050 za okrajni proračun •. 17.050 Dopolnilna sredstva a) del akumulacije za samostojno razpolagan je ro ra ra ra ro ra 148.607 ©d tega: 75% za potrebe delovnih ko- lektivov . '»i 111.455 25% za komunalno in stanovanjsko delavnost okraja .. b) presežek akumulacije dosežen z višjimi stopnjami od stopenj po republiškem predlogu ,. ,. . od tega: za potrebe delovnih kolekti- 37.152 384.177 VOV (68%) • r** r.n f■' r*-’ r*i 259.286 za okrajne investicije .. . ., 124.650 skupna dopolnilna sredstva okraja ’• • . '• r*i lŽi-802 Skupna sredstva okrajnega ljud- skega odbora f. •. r.~ f-.-; f.-j 491.487 V. del INVESTICIJSKA GRADITEV OKRAJA Skupna razpoložljiva sredstva okraja za investicijsko graditev. (v 1000 din): 1. skupna dopolnilna sredstva okraja (iz IV. dela B/5) . . . .., ».» ».i 161.802 2. prenos sredstev iz leta 1952 e* t. 6.000 167.802 Ta sredstva so razdeljena: 1. za kritje presežka proračunskih izdatkov nad dohodki „j e.* m m e.i 19.000 2. za investicije ■ f• ,. i.] f.f to co r.» 133.446 3. investicijska rezerva r., ro r.i ro 14.554 S planom investicij so sredstva pod 2. točko razdeljena: 1. Za ceste t•» [•» ro ro ro ro r., r. . 15.400 2. za vodovode f.> ro r................ 9.000 3. za elektrifikacijo .............. 26.096 4. za regulacijo rek ............... 3500 5. za prosveto t.i ................. 36.000 6. za zdravstvo t. . . . 13.000 7. za industrijo ,. to r., r. ,. . . 9.200 • 8- za kmetijstvo ro .3 r. r. >. o 14.250 9. za zgradbe ustanov ., t. 7.000 2. člen Ta odlok velja od dneva, ko sta ga sprejela oba zbora okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica, uporablja pa se od 1. januarja 1953. Št. VII-350/2-53 Maribor, dne 20. maja 1953. Predsednik OLO: Stone škof 1. r. 335. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na skupni seji obeh zborov, ki je bila dne 14. februarja 1953 izdal ODLOK o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1953 1. Sen Potrjuje se naslednji družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1953: 1- poglavje A. DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953, znaša 4.202,651.000 din. Od tega skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah in strokah bruto produkt v naslednjih zneskih in strukturi (v tisočih dinarjev): Gospodarska panoga Družbeni Amorti- Narodni in stroka bruto produkt racija dohodek Gospodarstvo OLO skupaj 4,202.651 1,185.290 3,017.361 Industrija in rudarstvo skupaj 1,637.604 1,049.370 588.234 Industrija in državni sektor skupaj 1,625.645 1,047.860 577.785 Stroka 111 Proizvodnja in razde. Ijevanje električni energije 48.668 9.774 38.894 113 Proizvodnja in predelava nafte 1,399.010 1,017.200 381.810 117 Kovinska industrija in predlava kovin 42.600 3.600 39.600 Gospodarska panoga Družbeni in stroka brut0 Prod“k‘ Amor- tizacija Narodni dohodek Gospodarska panoga in stroka Družbent bruto produkt Amor- tizacija Narodni dohodek 121 Industrija gradbenega Promet skupaj 100.091 42.452 57.639 materiala 24.399 2.087 22.312 Stroka 124 Tekstilna industrija 73.760 7.200 66.560 511 Železniški promet 61.555 32.516 28.839 127 Živilska industrija 37.208 8.599 28.609 516 Poštni promet 38.736 9.936 28.800 Industrija in zadružni sek- Trgovina skupaj 85.725 2.048 83.677 tor skupaj 11.959 1.510 10.449 Državni sektor 45.398 988 44.410 Stroka Zadružni sektor 40.327 1.060 39.267 122 Lesna industrija 1.746 30 1.716 Gostinstvo skupaj 42.000 4.200 37.800 127 Živilska industrija 10.213 1.480 8.733 Državni sektor 16.390 1.100 15.290 Kmetijstvo skupaj 1,890.258 67.773 1,822.485 Zadružni sektor 3.918 600 3.318 Državni sektor 48.666 3.112 45.554 Socialistični zakup 21.692 2.500 19.192 Zadružni sektor 29.198 2.612 26.586 Obrt skupaj 391.274 12.618 378.656 Privatni sektor 1,812.394 62-049 1,750.345 Državni sektor 61.248 3.500 57.748 Gradbeništvo skupaj 55.699 6.829 48.870 Privatni sektor 330.026 9.118 320.908 B. NARODNI DOHODEK PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH Skupni narodni dohodek, ki bo dosežen v letu 1953, znaša 3.017,361.000 din. Od tega skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih panogah in strokah narodni dohodek v naslednjih zneskih in strukturi (v tisočih din): Bespodarska panoga in stroka Gospodarstvo OLO skupaj ................... Industrija in rudarstvo skupaj . . . . . Državni sektor skupaj .. .. ... r................ Stroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije ... . . . , Stroka 113 Proizvodnja in predelava nafte . . Stroka 117 Kovinska industrija in predelava kovin Stroka 131 Industrija gradbenega materiala . Stroka 124 Tekstilna Industrija.................. Stroka 127 Živilska industrija............ Zadružni sektor skupaj . t.-............... Stroka 122 Lesna industrija ..j.................. Stroka 127 Živilska industrija ............... Kmetijstvo skupaj . . . ■............... Državni sektor . t. • -.............. Zadružni sektor . . .. r. . . . . Privatni sektor ... . t. ... . Gradbeništvo skupaj . . r. ■... . Promet skupaj .............................. Stroka 511 Železniški promet . . . Stroka 516 Poštni promet tn . ■ ■. . r. . . . Trgovina skupaj r. >. . Državni sektor t.i ■ . . . . r. . . Zadružni sektor r. . .................. Gostinstvo skupaj ............................... 'Državni sektor ,.. . . . ............. Zadružni sektor ............................... Obrt skupaj . ro r. . o r. . • • •• Državni sektor r. . . •........................ Rrivatni sektor .. . . . i., i. . • (• : Narodni dohodek Potrošni sklad Akumulacija in skladi Stopnje AS DPP* brez dpp 3,017.361 2,084.854 891.218 41.289 44 588.234 212.793 370.432 5.009 175 577.785 207.637 365.266 4.882 177 38.894 3.866 35.028 906 581.810 143.000 238.810 — 167 39.600 9.900 29.700 — 300 22.512 11.468 10.844 — 94 j6.560 28.488 38.078 — 154 28.609 10.921 12.806 4.882 120 i0.449 5.156 5.166 127 101 1.716 600 1.116 — 193 8.733 4.556 4.050 127 89 1,822.485 1,513.935 300.750 7.800 20 45.554 29.390 16.164 — 55 26.585 18.128 8.158 300 45 1,750.345 1,466.417 276.428 7.500 19 48.870 23.620 25.250 — 107 57.639 25.503 32.336 — 128 28.839 11.803 17.036 — 154 28. .800 13.500 15.300 — 113 83.677 50.067 32.010 1.600 63 44.410 25.900 17.510 1.000 67 39.267 24.167 14.500 600 63 37.800 19.380 10.660 7.760 55 15.290 7.697 4.233 3.360 55 19.192 10.123 5.269 3.800 55 378.656 239.756 119.780 19.120 50 57.748 31.000 17.748 9.000 57 520.903 208.756 102.032 10.120 49 2. poglavje FORMIRANJE SREDSTEV NA OBMOČJU OKRAJA Na območju okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota se bodo formirala v letu 1953 naslednja sredstva (v tisočih dinarjev): Akumulacija in skladi državnih Podjetij . . . j#j m w 478.607 “nometni davek: a) zajet v družbenem bruto produktu ........................., 36.407 ) izven družbenega bruto produkta O-* OJi L*J C*Jt LA Kili Dohodnina: Kmečka gospodarstva r.j r.v to r.-s m Zadružna gospodarstva Eo r.i r.i t.j to Obrtniki . f ■; t■. r.i i* i i*: r.i r.i Drugi poklici r.- ro ro (O FO ro o ro Drugi dohodki: Davek od dediščin in daril .. . ,. t. :.. .. ..j t.; i.-j Takse . . o r.’. r.i ;.t r.i ro Dohodki ustanov in uradov r., ro r.-. Drugi dohodki ro i.i t«t to i.s ro r. 220.000 400 18.800 7.300 246.500 4.500 10.600 5.400 1.300 21.800 4882 41.289 788.196 3. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV, KJ SE FORMIRAJO NA OBMOČJU OKRAJA Sredstva, ki se formirajo na območju OLO Muršiča Sobota, se v skladu z zakonom o družbenem planu LRS razdelijo takole (v tisočih dinarjev); 1. Akumulacija državnega sektorja skupaj t., 478.607 Od tega za razdelitev r.i 01 tv t- 439.151 Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . . 27.619 10% prispevek za zdravstveno varstvo 27.164 48.383 Ostanek za delitev na zvezne sklade 390.768 66.6% prispevek za zvezne sklade 260.251 Ostanek za delitve na republiške sklade 135.517 38.7% prispevek za socialno zavarovanje ....... 50.510 57.5% za investicijske sklade 75.047 125.557 Ostanek za delitev na republiške in okrajne sklade 4.960 50% prispevek za republiški proračun 2.480 Ostanek akumulacije za okrajni proračun . ,. . . 2.480 2. Dohodnina kmečkih gospodarstev 220.000 20% prispevek za republiški proračun f0 44.000 Ostanek za okrajni proračun .• ,.t 176.000 Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun 18.000 Dohodnina zadrug za okrajni proračun . 400 Druga dohodnina za okrajni proračun . . . 7.300 Prometni davek 41.289 24% prispevek za republiški proračun 9.909 Ostanek za okrajni proračun ..i r. 31.380 Drugi dohodki za okrajni proračun . . ■ 21.800 Skupna sredstva za kritje proračunskih potreb . ,. (. „j t. 258.160 3. Dopolnilna sredstva a) Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . . . 27.619 Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov . 20.574 Ostanek za potrebe ljudskih odborov za komun, izgradnjo 7.045 b) Zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden v republiškem družbenem planu kot absolutna obveznost okraja, za r>. 39.356 Skupaj dopolnilna sredstva 46.401 Skupna sredstva OLO . r.i 304.561 4, poglavje RAZDELITEV'OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na območju okraja Murska Sobota se razdelijo (v tisočih dinarjev); 1. Skupna sredstva M M M M 304.561 304.561 2. Razdelitev; Družbeni skladi skupaj ., ci- « 270.066 Prosveta in kultura >, „ 75.899 Ljudsko zdravstvo ..3 >a ■„ ,, 58.275 Socialno skrbstvo ,, M 22.574 Državna uprava ,.3 w t.. 51.108 Občinski ljudski odbori tv T.j 51.445 Za komunalno delavnost,.2 >s E.s 21.265 Proračunska rezerva 9.500 Skupna sredstva za kritje proračuna 250.860 Potrebna sredstva za kritje proračuna .. .■, i., i,) ,•, #J mJ 270.066 Primanjkljaj f., ... H.906 Dopolnilna sredstva skupaj . 46.401 Od tega za kritje primanjkljaja v proračun . . . ..j ^ t.j t„ 11.906 Ostane za investicije ^ i.3 t.j 34.395 5. poglavje INVESTICIJSKA GRADITEV Skupna vrednost investicijske graditve 34.495 din. Investicije se bodo uporabile takole; 1. za opremo nove bolnice v Murski Soboti 5.000 2. za tiskarno v Murski Soboti 2.000 3. za nadzidavo Vetseruma 2.000 4. za cesto Kramarovci 1.500 5. za cesto Bogojina—Bukovnica 1.500 6. Za cesto Mačkovci—šalovci 2.000 7. za elektrifikacijo 13.450 8. za komunalno delavnost mest in občin 7.045 6. poglavje STOPNJA AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV Glede na temeljne proporce družbenega plana LR Slovenije se določajo za podjetja na območju okraja Murska Sobota tele stopnje akumulacije in družbenih skladov: Stopnja po druž- Industrija in rudarstvo: benem planu OLO Državni sektor: Stroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije 906 Stroka 113 Proizvodnja nafte, Lendava 167 Stroka 117 Panonija, industrija kovinske galanterije, Murska Sobota 300 Stroka 121 Opekarna, Nemčavci 50 Opekarna, Lendava 90 Opekarna, Puconci 110 Stroka 124 »Mura«, tovarna perila, M. Sobota 125 Dežnikarna HšK Lendava 200 Stroka 127 Tovarna mesnih izdelkov, M. Sobota 120 »Žitoprom«, M. Sobota 110 Zadružni sektor: Stroka 122 OZZ Žaga M. Sobota 193 Stroka 127 Oljarna M. Sobota 210 Mlekopromet M. Sobota 50 Kmetijstvo: Kmetijsko posestvo Beltinci 55 Kmetijsko posestvo, Rakičan 55 Kmetijsko posestvo, Lendava 55 Mestna ekonomija, M. Sobota 55 Gradbeništvo: Ograd, Murska Sobota Konstruktor obrat, Lendava Promet: Stroka 511 Železniški promet Stroka 516 Poštni promet Trgovina: Trgovsko podjetje »Pridelki«, Murska Sobota Trgovsko podjetje »Železničar« Murska Sobota Trgovsko podjetje »Železnina«, Murska Sobota Trgovsko podjetje »Tekstil«, Murska ska Sobota Trgovsko podjetje na veliko »Potrošnik«, Murska Sobota Trgovsko podjetje »Preskrba«, Murska Sobota Trgovsko podjetje »Izbira, Lendava Trgovsko podjetje »Panonija«, Lendava Vsa druga trgovina Gostinstvo in turizem: Obrt; Mesnica in klavnica, M. Sobota Mesnica in klavnica, Lendava Mesnica in klavnica, Črenšovci Mesnica, Cankova Mesnica, Rogašovci Parna pekarna, Murska Sobota Pekarna, Murska Sobota Pekarna, Lendava Pekarna, Grad Splošna mehanika, Lendava Vsa druga obrt 100 111 154 113 80 66 70 75 70 65 70 65 60 55 70 70 100 60 60 65 60 60 60 70 50 2. člen Gospodarska podjetja odvajajo 50%' sklada za Prosto razpolaganje področnim ljudskim odborom za komunalno dejavnost. Proizvodnja nafte Lendava od-voja 10% tega sklada. 3. člen Svet za gospodarstvo predpiše za izvajanje tega odloka podrobnejša navodila in Izda gospodarskim organizacijam odločbe z določitvijo elementov družbenega plana in stopenj akumulacije. 4. člen Ta odlok velja od dneva sprejetja, njegove določbe pa se uporabljajo od 1. januarja 1953. Št. [-2927/12-1953 Murska Sobota, dne 11. februarja 1953. Predsednik OLO: Šlefan šabjan 1. r. 336. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na podžgi 16. in 17. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih na seji obeh zborov dne 27, maja 1953 sprejel ODLOK o razdelitvi investicijskih sredstev po družbenem planu za leto 1953 1. člen » družbenem planu predvidena investicijska sredstva v znesku 74,216.000 din se razdele takole: a) na okrajne Investicije 46,438.000 din b) na investicije ljudskega odbora mestne občine Novo mesto 27,778.000 din 2. člen Okrajna investicijska sredstva se razdelijo: a) na gospodarske investicije 11,000.000 din b) na investicije družbene ravni 35,438.000 din 3. člen Za finansiranje gospodarskih investicij se ustanovi sklad za kreditiranje investicij OLO Novo mesto* Krediti iz tega sklada se dovoljujejo po določbah uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953; te naj se smiselno uporabljajo za investicije, izvršene v območju OLO Novo mesto. 4. člen Investicije za povzdigo družbene ravni se upora- bijo takole: A. Graditev šol; din 1. za dograditev šole v Škocijanu 1,500.000 2. za adaptacijska dela v gimnaziji v No. vem mestu 500.000 3. za dograditev šole v Korinju 1,000.000 4. za zidanje šole v Šentrupertu 2,000.000 5. za obnovo šole v Stopičah 6,000.000 6. za novo gradbo šole v Šmarjeških Toplicah 2,000.000 7. za adaptacijska deia na šob Dolž 250.000 8. za adaptacijska dela na šoli Slatnik 250.000 9. za nakup zemljišča in stavbe za šolo Otočec 500-000 10. za elektrifikacijo šole Grčevje 60.000 B. Elektrifikacija — prispevki k graditvi: 1. Obč. LO Gotna vas 2,000.000 2 Obč. LO Šentjernej 1,000.000 3. Obč. Lo Trška gora 200.000 4. Obč. LO Zagradec 300.000 5. Obč. LO Mirna 2,400.000 6. Obč. LO Škocijan 200.000 7. Obč. LO Prečna 1,000.000 8. Obč. LO Šmarjeta 1,350.000 9. Obč. LO Trebnje 50.000 10. Obč. LO Dobrnič 500.000 C. Regulacije in melioracije: 1. za regulacijo Mirne (Pijavice) 500.000 2. za regulacijo Vejerščice 1,000:000 3. za regulacijo Zabrdščice 1,000.000 4. za melioracijo Kozarij 500.000 k Č. Komunalna delavnost: 1. za graditev vodnjakov v vasi Kiro -300-000 2. za ureditev hudournika Brusnice 500.000 3. za graditev vodovoda Žaloviče 500.000 4. za prispevek k graditvi vodovoda Straža 200.000 5. za ureditev kapnic v Ajdovcu in okolici 500.000 6. rezerva 800.000 Uporaba teh investicij je predvidena v" 1. 1953. Rezerva 6,378.000 5. člen Investicije družbene ravni v znesku 35,438.000 din se vključijo v okrajni proračun. 6. člen Kolikor bo rezerva Investicij družbene ravni ustvarjena, se do zneska 3,000.000 din v prvi vrsti povečajo gospodarske investicije (2. člen, točka a in 3. člen). 7. člen S tem odlokom se spreminjata In dopolnjujeta odlok o okrajnem družbenem planu OLO Novo mesto za leto 1933 (Uradni list LRS, št 14-118/53) v IV. in V. poglavju in odlok o proračunu OLO Novo mesta za leto 1953 (Uradni list LRS, št. 9-55/53). 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<, uporablja pa se od 1. januarja 1953. Št. 1-5295/1-53 Novo mesto, dne 27. maja 1953. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 337. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je izdal okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. februarja 1953 ODLOK o družbenem planu okraja Ptuj za leto 1953 1. člen Potrjuje se družbeni plan okraja Ptuj za leto 1953, ki se glasi: 1. poglavje DRUŽBENI BRUTO PRODUKT IN NARODNI DOHODEK 1. Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen po tem planu v letu 1955, znaša 4.291,466.000 din. Od tega skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni produkt v tehle zneskih !n strukturi: Gospodarska panoga Družbeni bruto produkt Struktura Narodni dohodek Amortizacija Indeks % (v tisočih dinarjev) Skupno gospodarstvo OLO Ptuj . 4,291.466 357.741 3,933.725 100 industrija in rudarstvo ,.r. ;• • • ... 1,521.174 73.704 1,447.470 . 37 kmetijstvo . ..... . . . 1,780.248 80.127 1,700.121 42.8 gradbeništvo , ...... . ........ 381.846 81.399 300.447 7.6 promet . . 216.373 102.018 114.355 3 trgovina . . « ...... 131.169 7.090 124.079 3.3 gostinstvo in turizem . . 43.746 3.003 40.743 1.1 obrt . . . . . - . . • 216.910 10.400 206.510 5.2 2. Skupni narodni dohodek, ki bo dosežen v letu 1953 po tem planu, znaša 3.933,725 000 din. Od tega skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah narodni dohodek v naslednjih zneskih in strukturi: Struktura Gospodarska panoga N arodni dohodek Potrošni sklad Akumu iacija . in skladi % akumulacije in skladov Skupno gospodarstvo OLO Ptuj . . 3,935.725 (v tisočih 2,030.161 dinarjev) 1,903.564 93.7 industrija in rudarstvo 1,447.470 224.848 1,222.622 543 kmetijstvo ... 1,700.121 1,391.977 308.144 22 gradbeništvo 300.447 147.415 153.032 103.7 promet 114.355 48.848 65.507 134.3 trgovina . . . . r , 124.079 76.023 48.056 63 gostinstvo in turizem 40.743 20.967 19.776 94 pibrt 206.510 120.083 86.427 73 Opomba: Bruto produkt in narodni dohodek Iz gozdarstva je vključen v panogi kmetijstva. 2. poglav je STOPNJE AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV PO GOSPODARSKIH STROKAH IN PANOGAH Gospodarska panoga in stroka Amortizacija Potrošni sklad Akumulacija in skladi Povprečje % A. S. Industrija in rudarstvo skupaj r.-r.’T.T.vo 111 — Proizvodnja in razdelitev električne energije . . . 112 — Proizvodnja in predelava premoga . 115 — Metalurgija barvastih kovin .... 121 — Industrija gradbenega materiala . . 122 — Lesna industrija ..... .... 124 — Tekstilna industrija .............. 127 — Živilska industrija ............... Kmetijstvo skupaj . r.-r. r.T.-'.-• .-r. . državni sektor ...................... zadružni sektor .................... privatni sektor t. ... . . .............. Gradbeništvo skupaj ....................... Gradbeno podjetje »Gradis« Strnišče ... Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj i._.. . . .: Promet skupaj ......... . .r. . .~.r železnica .............. ...... pošta................................ Trgovina skupaj............-.'r.~.!. . . .- državni sektor ...................... . . . i zadružni sektor....................... , Gostinstvo in turizem skupaj ......... državni sektor . ■ zadružni sektor...................... . . .: privatni sektor............... .-x. . . ., Obrt skupaj..................... . r. . 0 državni sektor i zadružni sektor.......................... privatni sektor.........................t Gospodarstvo okraja Ptuj skupaj . . 3. poglavje STOPNJA AKUMULACIJE IN SKLADOV PO GOSPODARSKIH PODJETJIH Za podjetja na območju okraja Ptuj se določijo tele stopnje akumulacije in družbenih skladov: Industrija in rudarstvo: Stopnja AS Stroka 111 Proizvodnja in razdelitev električne energije Elektrosistem 1364 Elektro-Maribor, stranski obrati — obrat Ptuj 100 Stroka 112 Proizvodnja in prodaja premoga Okrajni premog, Ptuj, Sodinci 50 Stroka 115 Metalurgija barvastih kovin Tovarna glinice in aluminija Strnišče 407 Stroka 121 Industrija gradbenega materiala Ormoška opekarna Ormož 120 Mariborske opekarne, obrat Ptuj 140 Stroka 122 Lespa industrija in eksploatacija in 313 gozdov Tovarna strojil Majšperk 210 LIP Maribor, obrat Ptuj 163 (v tisočih dinarjev) 73.704 224.848 1,222.622 543 17.586 4.606 61.997 1364 69 1.352 676 50 10.100 133.308 542.563 407 2.092 9.001 10597 116 23.067 26.418 53.871 204 18.867 43.622 535.783 1228 2.303 6.541 17.225 263 80.127 1,391.977 308.144 22 7.073 39.420 26.681 67 4.874 18.997 12.963 68 68.180 1,333.560 268.500 20 81.399 147.415 153.032 103.7 80.040 140.420 146.037 104 1.359 6.995 6.995 100 102.018 48.848 65507 134 90.150 32.723 47.232 143 11.868 16.125 18.275 113 7.090 76.023 48.056 63 3.321 43.745 28.689 65 3.769 32.278 19.367 60 3.003 20.967 19.776 94 1.132 7.873 7.655 97 471 2.844 2.825 99 1.400 10.250 9.296 90 6.645 120.083 86.427 73 5.016 35.039 27.203 77 1.934 14.802 13.965 94 3.450 70.242 45.259 64 357.741 2,030.161 1,903564 94 Stroka 124 Tekstilna industrija Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk 1650 »METKA« Ptuj 1600 Tovarna perila, Ptuj 120 Stroka 127 Živilska industrija »Petovia«, alkoholna industrija, Ptuj / 120 Mlinsko podjetje Ptuj 110 SAD Celje, pulpna postaja Ptuj 63 Oljarne Ljubljana, obrat Središče 177 Stroka 211 Kmetijstvo: Državna kmetijska gospodarska podjetja in ekonomije državnih podjetij 55 Stroka 412 Gradbeništvo: Gradnje Industrija gradbenega podjetja »Gradis« TMM Strnišče 104 Okrajno gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj !00 Stroka 511 Promet: Železnice 143 Stroka 516 Pošta 113 Trgovina: Stopnja A. S. Stroka 612 Izvozno podjetje >Perutnina< Ptuj 80 do 617 Drž. veletrgovsko podjetje »Rožnik« Ptuj 80 Druga državna trgovska podjetja 60 Gostinstvo in turizem: Stroka 618 Gostinstvo, drž. sektor 55 Obrt: Stroka 711 Strojno ključavničarstvo Ptuj 60 in 712 Stavbeno ključavničarstvo Ptuj 60 Splošno kleparstvo Ptuj 60 Vodovodno inštalaterstvo Ptuj 60 Elektro-obrat Ptuj 55 Remontno podjetje Ptuj 70 Mizarstvo in žaga Ptuj 72 Mestne pekarne »Drava« Ptuj 65 Žveplarna Ptuj 70 Barvarna in apretura Ptuj 60 »Mesnine« Ptuj 60 Mestne pekarne »Kruh in pecivo« Ptuj 60 Mizarska delavnica Središče 60 Občinska žaga Središče 125 Mestna klavnica in mesarija Ormož 65 Mestna pekarna Ormož 55 Klavnica in mesnica Strnišče 65 Pekarna Strnišče 55 Splošne obrtne delavnice Lovrenc 55 »Pletarna« Ptuj 60 Čevljarska zadruga »Obutev« Ptuj 55 Čevljarska zadruga Lovrenc 55 Obrtna podjetja OZZ Ptuj 104 Strojne delavnice OZZ Ptuj 60 Druga podjetja 50 Opomba: Podjetjem, ki imajo sedeže uprav izven območja okraja Ptuj, so določili stopnjo AS pristojni ljudski odbori ter jih s tem planom navajamo le evidenčno. Za trgovske, gostinske in obrtne odseke kmetijskih zadrug veljajo stopnje AS kot za ustrezna podjetja drž. sektorja, le da bo delitev akumulacije urejena s posebnimi predpisi. 4. poglavje FORMIRANJE SREDSTEV NA OBMOČJU OKRAJA PTUJ Na območju okraja Ptuj se bodo formirala v letu 1953 tale sredstva (v tisočih dinarjev); Akumulacije in skladi državnih podjetij . . 1,475.709 Prometni davek . .. .] „ .i > 88.065 Dohodnina . . > >• ,v. % .•> >-> vi p r- 248.600 Drugi dohodki r. > (.j s r«. /• .. >. 15.514 Skupaj 1,827.888 5. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA OBMOČJU OKRAJA PTUJ Sredstva, ki se formirajo na območju okraja Ptuj, se v skladu z zakonom o družbenem planu LRS' razdelijo takole (v tisočih dinarjev); 1. Akumulacija državnega sektorja skupaj . .. .. l(. 1,475.709 od tega za razdelitev . .. 1,367.365 Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . . 46.009 10% prispevek za zdravstveno varstvo „j L.j L.j L. 54.719 100.728 Ostanek za razdelitev na zvezne sklade . 1,266.637 66.6% prispevek za zvezne sklade ,.j ............. t.! 843-560 Ostanek za razdelitev na republiške sklade t. . ..i 423.057 38.7% prispevek za socialno zavarovanje . 163.723 57.5% prispevek za investicijske sklade . i. 243.258 406-981 Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade . r. ,• r-i i- i-i 16*076 48% prispevek za republiški proračun . ,.i d 7.716 Ostanek akumulacije za okrajni proračun .. 8.360 2. Dohodnina kmečkih gospodarstev 230.000 30% prispevek za republiški proračun . ..j,.- 69.000 Ostanek za okrajni proračun .. 161.000 Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun................................. 10.600 Dohodnina zadrug za okrajni proračun ..................... . .i 1.000 Druga dohodnina za okrajni proračun ................................... 7.000 Prometni davek .. .. . 88.06>5 51% prispevek za republiški pro* račun . . . ........... 44.913 Ostanek za okrajni proračun .■ »o 43.152 Drugi dohodki za okrajni proračun 15.514 3. Dopolnilna sredstva okraja Ptuj: a) del akumulacije za samostojno razpolago podjetjem .... 46.089 Od tega za potrebe delovnih kolektivov 60% . . ......... 27-605 Ostanek za potrebe okraja 18.404 b) Presežek akumulacije zaradi višjih % . .. .. . ... ,. . 108.344 Od tega za potrebe delovnih kolektivov . . . 22.815 Ostanek za potrebe okraja .. (.i 85.529 4. Dotacije LR Slovenije za kritje # presežka izdatkov nad dohodki t., — j Skupna sredstva okraja Ptuj t.» 350.559 6- poglavje RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na območju okraja Ptuj, se razdelijo takole (v tisočih dinarjev): 1. Skupna sredstva . M . ... M .. 350.559 2. Razdelitev . . p k /. . « ... >. 350.559 a) Družbeni skladi (proračunski izdatki) okraja 246.626 primanjkljaj . ., L. 3.374 250.000 prosveta in kultura .j 84.084 ljudsko zdravstvo .i r.» 66.433 socialno skrbstvo - 35.301 državna uprava in sodstvo . • 61.980 rezerva ,.j ^ ... l.j l.j 2.202 b) Investicij« iz sredstev okraja i.5 co r. c i.t i. 105.93‘'5 odbije se za kritje proračuna m £.* [ ■: i. v 3A74 100.559 7. poglavje INVESTICIJSKA GRADITEV V okviru zneska, ki je določen v prejšnjem poglavju, se bodo v letu 1953 uporabile investicije za naslednje objekte: A) Zdravstvo: 1. Splošna bolnica v Ptuju, dograditev .- r.i 8.200 2. Poliklinika v Ptuju in ambulante (Makole, Ormož in druge zdravstvene postaje), adaptacija in nabava opreme 7.000 3. Dom onemoglih v Muretincih, ureditev vodovoda i• i r.i to to to i.j so to t> 200 B) Prosveta in kultura: 1. Osnovna šola v Grajeni, dograditev r. 3.200 2. Stanovanjsko poslopje šole na Vidmu, adaptacija . f.. . . ,. . r. . 1.000 3. Za razne osnovne šole, nabava šolske opreme . .......................... 800 4 Projektiranje novih šol, pripravljalna dela .. ,■ ,. •. ,.5 1.3 s,3 3.3 j,- 800 C) Komunalna delavnost: 1. Zgraditev električnih daljnovodov v Halozah in Slov. goricah, nova gradnja 19.000 2. Graditev vodovoda in stanovanjska izgradnja mesta Ptuj, nadaljevalna dela 29.000 3. Razna komunalna izgradnja v Ormožu 5.000 4 Okrajne ceste III. in IV. reda, ureditev 13.800 D) Kmetijstvo: 1. Veterinarska bolnišnica v Ptuju, dograditev ................................ 3.000 2. Melioracija zemljišč, projektirana pripravljalna dela . c. 3.000 E) Investicijska rezerva . r. r. r. r. r. .. 6.559 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se že od 1. januarja 1953 dalja. Št. I-994/1-13 Ptuj, dne 28. februarja 1953. Predsednik OLO: Janez Petrovič 1. r. 338. Okrajni ljudski odbor Ptuj je na podlagi 15. in to. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni ‘ist LRS, št. 19/53) v zvezi z 2. točko odločbe o kategorizaciji javnih cest (Uradni list FLRJ, št. 2/51) in - točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Uradni Lst LRS, št. 40/51) na seji okrajnega zbora dne • Junija 1953 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest III. reda v okraju Ptuj 1. člen Zaradi gospodarskega in prometnega pomena za °kraj Ptuj se za javne ceste III. reda določijo naslednje ceste: Dolžina štev. Ime (smer) ceste v km in m ceste od — do skupaj 1, 1861 Oplotnica — Sp. Ložnica—Mostečno 9.500—13.582 4.082 2. 1714 Rogatec—Žetale — Go- renca 5.500—15.345 9.845 3. 1722 Konjice — Poljčane — —Majšperk 22.900—31.895 8.995 4 1863 Rače—Šikole—Župečja vas 4.612—12.861 8.249 5. 1864 F ram—Rače—Hajdina 11.000—17.634 6.634 6. 1865 Maribor —Vurberg— —Ptuj 13.470- 26.030 12.560 7. 1866 Hrastovec—V urberg 10.148—11.348 1.200 8. 1867 Janežovci—Jtršovci 0.000— 5.496 5.496 9. 1862 Črešnjevec. —Vrtloga—Ptuj—g. 6.743—14.030 7.287 10. 1882 Trnovska vas—Andraž 0.000— 6.188 6.188 odcep Bolfenk 0.000— 0.683 0.883 H. 1901 Majšperk—Naraplje— —Žetale 0.000—11.200 11.200 12. 1902 P tuj—Podlehnik—Ko-zminci—Džurmanec— —meja LRH 0.000—17.740 17.740 13. 1903 Majšperk—Jurovoi 0.000—14740 14.740 14 1904 Župečja vas—Strnišče 0.000— 3.647 3.647 15. 1905 Leskovec—Podlehnik 0.000— 5.800 5.800 16. 1906 Cirkulane—Barbara— —Okič 0.000— 5.969 5.969 17. 1907 Turnišče—Videm—Leskovec—Cvetlin—meja LRH 0.000—15.850 15.850 18. 1908 Bori—Cirkulane— —Florjan 0.000— 7.53:7 7.537 19. 1909 Zavrč—Turški vrh 0.000— 6.475 6.475 20. 1910 Dornava—Moškan jci— —Muretinci—Bori—od- cep Gorišnica 0.000—15.260 13.260 21. 1911 Ptuj—Vičava—Orešje 0.000— 4.000 4.000 22. 1912 Dornava—Pacinje— —Levanjci 0.000— 8.250 8.250 z odcepom na Podvince 0.000— 3.111 3.111 23. 1915 Gabernik—Gerlinci— —Andraž 0.000— 7.725 7.725 24. 1914 Ptuj—Juršind—Grab-šinski breg 0.000—16.000 z odcepom na Hlaponce 0.000— 1.200 17.200 25. 1915 Ptuj—Dornava—Tomaž 0.000—16.000 16.000 26. 1916 Dornava—Žam enci— —Podgorci—Osluševci 0.000—11.300 11.300 27. 1917 Pod gorci—Sodinci 0.000— 2.100 2.100 28. 1918 Velika Nedelja— —Sodinci—Savd 0.000— 5.192 5.192 29. 1919 Ormož—Lešnica— —Tomaž 0.000— 6A42 6.642 30. 1920 Središče—Šalovci 0.000— 4.000 4.000 31. 1921 Pavlovci—Miklavž 0.000— 0.717 0.717 32. 1922 Središče—Ljutomer 0.000— 4.000 z odcepom na štrigovo 0.000— 2.200 6.200 33. 1923 Turnišče—Hajdina 0.000— 2.200 2.200 34 1924 Šikole—Sestrže— —Mostečno 0.000— 6.715 6.715 35. 1925 Osluševci—Brod—Zavrč 0.000— 4.060 4.060 36. 1926 Zavrč—Turški vrh— —Pestike 0.000— 3.850 3.850 37. 1927 Bori—grad 0.000— 0.600 0.600 Skupaj km: 285.459 2. člen V enem mesecu po objavi tega odloka morajo občinski ljudski odbori določiti ceste IV. reda, potrditi pa mora to okrajni ljudski odbor. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. I 2216 Ptuj, dne 9. junija 1953. Podpredsednik: Lojzka Stropnik I. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta LRS z dne 29. julija 1953, št. 794/3-53. 339, Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) v zvezi z 28, členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list PLRJ, št. 59-693/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 24. julija 1953 sprejela O D L O K o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Radovljica se poleg del iz 26, člena uredbe o potnih in selitvenih stroških šteje za terensko delo tudi delo okrajnih in področnih gozdarjev, davčnih izterjevalcev in inšpektorjev (prosvetnih, trgovinskih, gradbenih itd.). Za uslužbence, ki opravljajo dela iz prvega odstavka, se za uradna potovanja v mejah okraja določi pavšalno povračilo stroškov (potni pavšal). Potni pavšal se lahko določi tudi administrativnemu inšpektorju, načelniku tajništva za gospodarstvo in tajniku okrajnega ljudskega odbora, če njihova opravila terjajo povprečno več kot 15 dni zunanjega poslovanja. 2. člen Potni pavšal se določi do višine 4.000 din mesečno in se plačuje vnaprej. Pavšal določa uslužbencem iz 1. člena tega odloka predsednik okrajnega ljudskega odbora Radovljica. Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj In poslov, ki so jih opravili. 3. č len Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 2386/1-53 Radovljica, dne 24. julija 1953. Podpredsednik OLO: Danilo Bračič 1. r. 340. Zaradi pospeševanja kulturnega življenja prebivalstva tn zboljšanja zdravstvenega varstva je sprejel okrajni ljudski odbor Sežana po predlogu sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških na seji okrajnega zbora dne 18. julija 1953 ODLOK o zdravstvenem varstvu in snagi Prvo poglavje Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se predpisujejo za območje okraja Sežana ukrepi za varstvo ljudskega zdravja in higiene zaradi zatiranja nalezljivih bolezni. Zato se s temi predpisi uvaja zlasti nadzorstvo: a) nad vzdrževanjem snage na javnih prostorih, b) nad prometom z živili, c) nad gostinskimi obrati, d) nad napravami za preskrbo s pitno vodo in e) nad stranišči in gnojišči. 2. člen Vsak državljan je dolžan, da v svojem javnem in zasebnem življenju po svojih močeh prispeva k čim-boljšemu vzdrževanju snage in da sodeluje pri izboljšanju ukrepov za varstvo ljudskega zdravja in splošne higiene. Drugo poglavje Snaga na javnih prostorih 3. člen Vsi javni prostori se morajo trajno vzdrževati čisti in snažni. Javni prometni prostori — zlasti ulice In trgi kakor tudi nasadi in parki — se morajo redno čistiti. Lastniki hiš in gospodarskih poslopij ter lastniki podjetij, obrtnih, trgovskih In gostinskih lokalov morajo javne prometne prostore pred hišo in pred poslovnimi prostori, zlasti ulične hodnike, vedno vzdrževati čiste in snažne. 4. člen Smeti, gnoj, odpadki in druga nesnaga se ne smejo odlagati na javnih prostorih in zlasti ne na ulicah ter se morajo odnašati oziroma odvažati na primerna mesta, ki jih določi občinski ljudski odbor. 5. člen Poginule in pobite domače živali in razne mrhovine se morajo zakopavati samo ha mestih, ki jih določi za mrhovišča občinski ljudski odbor. 6. člen Smrdljivi predmeti, mrhovina in podobna nesnaga se smejo prevažati skozi naselja samo na primernih in dobro zaprtih vozilih, ki naj bodo po' potrebi tudi pokrita, tako da se z njih ne raztresa in ne razsipa. 7. člen V strnjenih in prometnih naseljih se sme opravljati praznjenje greznic in odvažanje fekalij skozi na- selje praviloma samo v nočnem času. Izjeme od tega dovoljuje v opravičenih primerih občinski ljudski odbor. 8. člen Občinski ljudski odbori so dolžni, da v strnjenih in prometnih naseljih postavijo po ulicah in trgih primerne košare za odlaganje drobnih odpadkov, kakor papirja, ostankov sadja, zelenjave in podobno. Prepovedano je na javnih mestih odmetavati odpadke sadja, zelenjave, papirja in podobno. Ravno tako je na teh mestih prepovedano odmetavanje drugih odpadkov in nesnage, opravljanje telesne potrebe in podobno. 9. člen Na javnih prostorih kakor tudi na vratih, oknih in balkonih, ki gledajo na ulico ali trg, se ne sme izte-pati prah, ne sušiti posteljnina, perilo in podobno. 10. člen Na javne prostore se ne smejo spuščati ali izlivati odpadki vode in druge umazane tekočine. Vse zgradbe ob ulici morajo imeti strešne in odvodne žlebove za odvajanje deževnice. 11. člen Javni prometni prostori, ki so namenjeni za shajanje večjega števila ljudi, kakor so trgi za zborovanje in prostori za sejme, morajo biti čisti in snažni. Po končanih shodih in sejmih se morajo pomesti in počistiti. Tretje poglavje Promet z žvili 12. člen Za promet z živili veljajo določbe zvezne uredbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ, št. 55-439/48) in navodilo za izvajanje te uredbe (Uradni last FLRJ, št. 32-380/52). 13. »en Lokali, kjer se vrši promet z živili, morajo biti opremljeni z napravami, ki dajo možnost za pravilno ravnanje z živili in za njihovo shranjevanje, kakor tudi za zavarovanje pred poškodovanjem in onesnaženjem. 14. člen Lokali, omenjeni v 13. členu morajo biti opremljeni g sredstvi za varstvo higiene. Zlasti mora biti Pri roki voda za umivanje in pranje z ustreznim priborom. V vsakem prostoru mora biti vsaj en pljuvalnik. 15. člen Tisti, ki delajo v trgovini z živili, morajo skrbeti za osebno higeno in snago. V času dela morajo biti opremljeni s primerno snažno delovno obleko. 16. člen živila se smejo prevažati samo s primerimi vozili, ki ustrezajo zdravstvenim in higienskim predpisom in zahtevam. Posebno pa velja to za živila, ki se ne morejo prati ali čistiti in ki se uporabljajo v stanju, v katerem pridejo na trg. Meso se sme prevažati samo z vozilom, ki je zno-traj obloženo s pločevino. Z vozila ne smejo viseti deli mesa. Meso na vozilu mora biti pokrito s čistim belim prtom. Poleg mesa se ne smejo prevažati z istim vozilom drugi predmeti. Kruh se sme prevažati samo s primernim, popolnoma čistim in zaprtim vozilom. Kruh mora biti zložen samo v čistih košarah ali podobnih posodah, ki morajo biti pokrite z belim prtom. Četrto poglavje Gostinski obrati 17. člen Gostinski obrati morajo ustrezati vsem splošnim in posebnim higienskim in zdravstvenim predpisom. Notranja ureditev prostorov mora biti taka, da omogoča stalno vzdrževanje snage in čistoče. 18. člen V krajih, kjer obstoji javni vodovod, morajo biti gostinski prostori priključeni na vodovodno mrežo. 19. člen V prostorih, ki so namenjeni za goste, morajo biti mize pogrnjene vedno s čistimi prti, ki naj bodo po možnosti beli. 20. člen Stranišča morajo biti ločena za moške in za ženske in kot tak$ ustrezno označena. V krajih, kjer je javni vodovod, morajo biti stranišča prirejena na izplakovanje s tekočo vodo. 21. člen Tisti, ki delajo v gostinskih obratih, morajo skrbeti za osebno higieno in snago. V času dela morajo biti opremljeni s primerno snažno delovno obleko. Kuharsko osebje mora biti opremljeno tudi s primernimi pokrivali. Peto poglavje Preskrba s pitno vodo 22. člen Voda iz javnega vodovoda se sme uporabljati v glavnem za pitje, kuhanje, umivanje in pranje, kakor tudi za napajanje živine. Ob pomanjkanju vode je prepovedano' rabiti vodo iz javnega vodovoda v druge namene, zlasti za namakanje vrtov in podobno. 23. člen Voda iz navadnih vodnjakov-kapnic ali cistern — se sme rabiti za pitje, umivanje in kuhanje samo, če je zdrava in neokužena. Lastniki takih vodnjakov morajo dati te vodnjake pregledati po sanitarni inšpekciji poleti vsaj enkrat na mesec, v drugih letnih časih pa vsaj enkrat vsake tri mesece ter se morajo ravnati po odredbah organov te inšpekcije. 24. Men Javna napajališča za živino morajo služiti samo’ svojemu namenu in se morajo po potrebi čistiti in razkuževati. Prepovedano je kopanje v javnih napajališčih kakor tudi vsako ponesnaženie nanaiališč. in njihove neposredne okolie©. 25. Sen Vse naprave za preskrbo z vodo — vodovodi, vodnjaki, studenci, napajališča za živino — in njihova neposredna okolica se morajo držati v največji snagi. 26. člen Vse ledenice morajo biti pod nadzorstvom in registrirane pri okrajni sanitarni inšpekciji. šesto poglavje Stranišča in gnojišča 27. člen Stranišča — javna in zasebna — se morajo vzdrževati v največji snagi. V naseljih, ki so priključena na javni vodovod, naj se stranišča po možnosti uredijo na izplakovanje s tekočo vodo. Kjer to ni mogoče, se morajo stranišča razkuževati z apnom in drugimi primernimi razkuževalnimi sredstvi. 28. člen V naseljih, ki nimajo javne kanalizacije ali kjer se stranišča ne morejo priključiti na javno kanalizacijo, morajo biti stranišča speljana v greznice, ki morajo biti grajene iz nepropustnega gradbenega materiala in pokrite. Greznice se ne smejo prenapolniti in iz njih ne sme odtekati nesnaga. Zato morajo lastniki skrbeti, da se pravočasno izpraznijo. 29. člen Za odlaganje hlevskega gnoja se smejo uporabljati samo primerno grajene gnojnične jame, iz katerih se ne sme odtekati gnojnica. Gnojnične jame naj bodo postavljene v primerni razdalji od stanovanj in od prometnih cest. Gnojnične jame v neposredni bližini stanovanj in v kmečkih dvoriščih morajo bti grajene kakor greznice iz nepropustnega gradbenega materila ter pokrite 30. člen Stranišča in gnojnične jame se ne smejo postavljati ob javnih cestah, ulicah in trgih ali v njihovi neposredni bližini. Sedmo poglavje Kazenske določbe 31. člen Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje zaradi prekrška, kdor 1. zanemarja čistočo in snago na uličnih hodnikih in javnih prometnih prostorih pred hišami in pred poslovnimi prostori; . 2. odlaga ali odmetava smeti, gnoj, odpake in nesnago na ulicah in trgih in na javnih prostorih, sploh izven mest, ki so za ta namen določena; 3. zakopava ali odlaga poginule živali in mrhovino izven prostora, ki je določen za mrhovišče; 4. prevaža smrdljive predmete, mrhovino in nesnago, ki je lahko nevarna ljudskemu zdravju, skozi naselje na neprimernih in za ta namen neuporabnih vozilih; 5. prazni straniščne greznice in odvaža fekalije skozi strnjeno naselje izven nočnega časa brez dovoljenja; 6. iztepa prah ali suši posteljnino, perilo in podobno na vratih, oknih ali balkonih, ki gledajo »a ulico ali trg; 7. spušča, izliva ali odvaja odpadne vode, umazane tekočine in deževnico na javne prostore; 8. ne opremi ali ne vzdržuje prostorov tako, kakor je odrejeno v 13., 14., 17., 18., 19. in 20. členu; 10. uporablja vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določbami 22. člena; 11. ne da pregledati vodnjakov (kapnic in cistern) v skladu z določbami 23. člena; 12. ravna proti določbam 24, 25., in 26. člena; 13. ne uredi stranišč in greznic ali jih ne vzdržuje v snagi, kakor to določajo 27., 28. in 30. člen; 14. ne uredi gnojničnih jam po določbah 29. in 30. člena. Osmo poglavje Končna določba 32. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v * Uradnem listu LRS«. Št 1-1641/9-53 Sežana, dne 18. julija 1953. Predsednik OLO: Danilo Petrinja 1. r. 541. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je izdal okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na skupnini seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 7. februarja 1953 ODLOK o družbenem planu okraja Slovenj Gradec za leto 1953 1. člen Potrjuje se družbeni plan okraja Slovenj Gradec za leto 1953, ki se glasi: 1. poglavje DRUŽBENI PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953, znaša 5.800,336 tisoč dinarjev. Od tega skupnega družbenega produkta bo dosežen v posameznih panogah in strokah družbeni bruto produkt v naslednjih zneskih In strukturi (v tisočih dinarjev); Družbeni Gospodarska panoga in stroka Struktura produkt Amorti- zacija Potrošni sklad Akumulacija in skladi 5,800.336 1,181.694 1,516.574 3,102.068 4,248.618 1,003.643 620.898 2,624.077 172.589 326 13.930 158.133 1,915.074 418.000 198.288 1,298.786 1,344.000 513.000 250.000 581.000 154.872 16.171 40.907 97.794 289.876 43.846 93.709 152.522 25.549 2.200 3.547 19.802 198.678 4.800 10.278 183.600 148.180 5.300 10-240 132.640 674.081 27.321 531200 115.560 22.157 1.107 13.203 7.847 23.710 1.814 11.810 10.086 628.214 24.400 506.187 97.627 403.444 51.024 171.520 181.100 148.247 69.287 34.024 44.936 145.303 68.327 32.908 44.068 2.944 960 1.116 868 65.069 11.347 42.811 40.911 49.311 7.647 25.525 16.139 45.758 3.700 17.286 24.772 46.066 6.653 16.452 22.961 34.891 5.400 14.119 15.572 1.493 257 433 803 9.682 9% 1.900 6.786 184.811 12.419 99.869 72.525 62.550 5.283 32.779 24.288 17.534 1.217 7.902 8.415 104.927 5.919 59.188 39.820 je zajet tudi prometni davek, ki znaša: . . •) ’ -1 •: •? 20.000 •1 1 *3 *3 •J •I *3 ^ 130 12.179 Gospodarstvo okraja skupaj fi • <• .i Industrija in rudarstvo . t.5 ro o . . • . •: .i Stroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije .■ f#i £•* ^ (• f.- s* Stroka 114 Črna metalurgija r., t.i •• • • • .• .i Stroka 115 Metalurgija barvnih kovin . t. .j Stroka 11? Kovinska industrija t.- r. s. «. oj c« to Stroka 122 Lesna Industrija in eksploatacija in 313 gozdov . .. r., r.-, r.-, Stroka 123 Industrija celuloze, lesovine in papirja Stroka 124 Tekstilna industrija . r.- •- . .j Stroka 125 Industrija usnja in obutve..............j Kmetijstvo . r. . . . .■ . . . .. Državni sektor ................ ................... Zadružni sektor................ .................. Privatni sektor................................... Gradnje . ............. .. , ..... Promet . <• • • ...ir. .. ................ Državni sektor r. . , Zadružni sektor .. (.i t Trgovina . to Državni sektor Zadružni sektor Gostinstvo Državni sektor . .. Zadružni sektor . . Zakupna gostišča . Obrt . ...... Državni sektor . . Zadružni sektor . .. Privatni sektor to r.. • i :• i ' • • to I-l E*? :*• . {•. i* i«; r* : !•* {»..! r« . r-1 |.3 ,3 r.J . [0j '• ‘t« r« t« r* [-r . • . '.J .3 '.3 5.; . £• • . t.i j. i r. • .»i •J 1*3 • I f«l Industrija in rudarstvo t. Kmetijstvo t. Trgovina Gostinstvo . Obrt ..................... ro r.: 1. •J -»i •. ;»2 L*J -) t*. • i r* • . L* I • • , «3 i. • . ». • r L • ! 10.544 19.508 Skupaj 62.161 2. poglavje formiranje sredstev na območju okraja SLOVENJ GRADEC Na območju okraja Slovenj Gradec se bodo v letu 1953 formirala naslednja sredstva (v 'tisočih L Akumulacija in skladi državnih dinarjev), gospodarskih podjetij r., 2,865.723 ’■ Akumulacija in skladi zadružnih Podjetij j.. . . r. ;. ., 41.473 5- Prometni davek . . . . . o 62.161 4- Dohodnina skupaj . t. . . .> 77.654 »d tega: Dohodnina kmetov . . • • 70-000 Dohodnina zadrug ..j i.3 f. t,., ... 254 Dohodnina obrtnikov to t.: t.: Dohodnina drugih poklicev r.j i.i Drugi dohodki t.; t.i c< i.i t.i m od tega: Takse r«’ t** "•t t.t ro Davek od dediščin in daril t,i r.i Drugi dohodki d t.; t.i ro c»i Skupna sredstva d ro co ro to 3. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA OBMOČJU OKRAJA Sredstva, ki se formirajo na območju okraja Slovenj Gradec, se v skladu z zakonom o družbenem planu LRS razdelijo takole (v tisočih dinarjev); 4.800 2.600 1.000 8.000 1.500 1.000 3,057.511 X Akumulacija in skladi državnih podjetij . Od tega za razdelitev: . t., t-t Del akumulacije za samostojno razpolaganje . . . . . . 129j828 10% od plač za zdravstveno varstvo 90.621 Ostanek za razdelitev na zvezne sklade .. .. .................' . 66-6% prispevek za zvezne sklade Ostanek za razdelitev na republiške sklade ... . . i. to 38.7% prispevek za socialno zavarovanje . . . . . . .. 327.223 57.5% prispevek za investicijske sklade .. ... . ... . . . 486.184 Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade........... 40% prispevek za republiški proračun (..f. i. . .. . • * :.J Ostanek za okrajni proračun s.j 2. Dohodnina kmečkih gospodarstev za okrajni proračun . ,. . ,., .. Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun . . . ....... Dohodnina zadrug za okrajni proračun ........................ Dohodnina drugih poklicev za okrajni proračun .-.j ... t.s i.j . ;. Prometni davek r.w., ; x.x 62.161 23% za republiški proračun r.- 14.297 Ostanek za okrajni proračun .- Drugi dohodki za okrajni proračun ........................... Delitev akumulacije zadružnega sektorja Akumulacija zadružnega kmetijstva . .. ... ... ,. .. . 10.086 gre v celoti za investicije kmetijskih zadrug. 2,865.723 2,752.596 2,532.147 1,686.610 845.537 32.130 12.852 19.278 70.000 4.800 254 2.600 47.846 10.500 Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov s.» ro 66.073 Ostane za potrebe ljudskih odborov £.j i.') s«, «.i .. 1 :.. e«' t.i c*s 62.108 Za delitev dela akumulacije za samostojno razpolaganje od obrti državnega sektorja se pooblašča svet za gospodarstvo OLO Slovenj Gradec, da jih razdeli sporazumno s podjetji na prispevek OLO in za potrebe delovnih kolektivov. Zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden po republiškem družbenem planu, kot absolutna obveznost okraja, za . . ..... Od tega zneska se uporabi za potrebe delovnih kolektivov . ., 44.919 Ostane za potrebe ljudskih odborov ,.- r. ?•. f.i f.i .. . j . Skupna sredstva okraja . . 4. poglavje RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na območju okraja Slovenj Gradec, se razdelijo takole (v tisočih dinarjev): 113.227 69.208 293.039 1. Skupna sredstva Od tega: sredstva okraja ,. sredstva podjetij . 2. Razdelitev .i.............. Družbeni skladi .... Prosveta in kultura ■ . Socialno skrbstvo . . . Ljudsko zdravstvo . . ■: Državna uprava . .i . Rezerva OLO . ... Proračuni občinskih LO .) t. Investicije skupaj .. r., r Investicije iz sredstev okraja ■ Investicije iz sredtev podjetij Zadružne investicije ,t1 Eo i 293.039 122,611 36.366 32.813 4.656 46.899 5.773 29.450 137.082 111.739 10.872 415.650 415.050 155.957 259.693 sektorja . . . se deli: 5. poglavje Sklad za samostojno razpolaganje ki ostane za potrebe zadrug. 1.205 INVESTICIJSKA GRADITEV 45% socialno zavarovanje na Skupni znesek investicij iz sredstev pl&C6 . •. r • i t • r» • c*i i • • • •: »j 14.065 okraja i 137.082 Ostane za razdelitev r. ^ r.~ r.i 16.112 Od tega: za financiranje investicij . 103.660 Od tega: 60% za potrebe zadrug r.> r.i r.i za formiranje okrajnega 9.667 investicijskega sklada . . 33.422 40% za potrebe ljudskih odborov ^Dopolnilna sredstva okraja Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij državnega Sektorja •. ..................... 129.828 Od tega pride na obrt .... 1.647 na druge panoge in stroke „j l.j ... 128,181 6.445 Objekt rizne- Rok sck v 1.1953 dovršitv« Objekti investicijske graditve v gospodarstvu in investicije v korist družbenega standarda bodo v letu 1953: Zgraditev granitnega kamnoloma pri upravi za ceste i.j i.j l.j i,j l.j 6.500 1953 Objekt Skupni zne< Rok sek v 1. 1953 dovršitve Načrti in trasiranje nove ceste Slovenj Gradec—Ravne in večja popravila okrajnih cest -.i s.( i.j (.j to 15.000 1956 Gimnazija v Ravnah (dograditev) t.j 16.000 1953 Nujna popravila dijaškega doma v Ravnah . . . . . i. t.j 2.000 1955 Dograditev upravne stavbe OLO .a.; 7.000 1953 Dograditev ambulante v Ravnah ,.rx 4.000 1953 Občinski LO Črna Začetek del pri gradbi vodovoda in zgraditev osnovne šole v Koprivni <• r-l* i*.;.« i • * * •••,•.o 2.000 Občinski LO Dravograd Popravilo državnih zgradb in izdelava urbanističnega načrta t.j 4.500 Občinski LO Mežica Popravilo hiš splošnega ljudskega premoženja, kanalizacija 800 m, naprava ceste k novemu naselju, naprava zidne ograje okoli šole . > 4.060 Občinski LO Mislinje Začetek zidanja šole v Mislinja in Št. Vidu nad Valdekom ,. . . ., 5.000 Občinski LO Muta Popravilo občinske hiše in ureditev cestne razsvetljave t.,. . . 1.200 Občinski LO Prevalje Izdelava urbanističnega načrta, izdelava načrta za šolo, nadzidava stare občinske stavbe in graditev šole v Prevaljah . . .:. .t 3.300 Občinski LO Radlje Ureditev vodovoda in zidanje šole pri Sv. Antonu na Pohorju . .. 2.000 Ljudski odbor mestne občine Ravne na Koroškem Graditev in ureditev novega pokopališča in graditev nove parne pekarne.......................-.i 7.000 Ljudski odbor mestne občine S1k> venj Gradec Izdelava načrta za vodovod in kanalizacijo, graditev vodovoda in osnovne šole v Pamečah in Selah 16.000 Občinski LO Podgorje Obnovitev prostorov za obč. LO in gradnja šole v Šmiklavžu . ;.j 1.400 Občinski LO Šmartno Naprava zazidalne skice za vas Šmartno .............. 300 Občinski LO Vuzenica Oograditev prizidka k nižji gimnaziji in zidanje osnovne šole Sv. Primož na Pohorju : 6.400 6. poglavje STOPNJE AKUMULACIJE IN SKLADOV Stopnja Industrija in rudarstvo AS Starka 114 Črna metalurgija Železarna, Ravne na Koroškem 655 Stroka 115 Metalurgija barvnih kovin Rudnik svinca in topilnica Mežica 232 Stroka 117 Kovinska industrija Tovarna poljedelskega orodja, Muta 210 Tovarna pil, Prevalje 415 Tovarna kos, Slovenj Gradec 130 Stroka 122 Lesna industrija in izkoriščanje in 313 gozdov LIP Dravograd 175 LIP Slovenj Gradec 175 Tovarna meril, Slovenj Gradec 90 Lesno-predelovalna industrija, Pameče 218 Stroka 123 Industrija celuloze, lesovine in papirja Tovarna lesovine in lepenke, Prevalje 558 Stroka 124 Tekstilna industrija Tekstilna industrija, Otiški vrh 1800 Stroka 125 Industrija usnja in obutve Tovarna usnja Slovenj Gradec 1.100 Kmetijstvo Kmetijsko gospodarstvo, Radlje 59 Mestna ekonomija. Slovenj Gradec 55 Mestna ekonomija In vrtnarija. Ravne 55 Krajevna ekonomija, Mežica 55 Gradbeništvo Gradis IMM, gradbišče Ravne 104 Gradis IMM, gradbišče Vuzenica 107 Gradbeno podjetje, Dravograd 100 Konstruktor Maribor, obrat Radlje 145 Promet Avto prevozništvo Črna 110 Avto prevozništvo OZZ Dravograd 78 Trgovina Državni sektor 60 Zadružni sektor 82.5 Gostinstvo Državni in zadružni sektor 55 Obrt Stroka 711 Proizvodna obrt Mehanične delavnice 60 Mizarske delavnice 65 Sedlarske in tapetniške delavnice 60 Pekarne 70 Mesarije 70 Slikarske delavnice 60 Slaščičarne 60 Mlini 70 Lončarstvo in pečarstvo 60 Mlin in oljarna KZ Št. Ilj 92 Kamnolom in apnenica KZ Dolič 72 Mizarska delavnica KZ Prevalje 90 Druga proizvodna obrt 50 Stroka 712 Storitvena obrt Dimnikarsko podjetje Prevalje 100 Druga storitvena