!NA 50 din - Leto XXXIX - Št. 23 KRANJ, torek, 25. 3.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO adria airways Danes v Gorenjskem glasu strani 2 in 3: Vse o petkovem in sobotnem kongresu ^venskih sindikatov stran 4: Konjska figa pogosteje tfa cesti stran 7: Smučarsko prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja »stran 14: Čudovita Planica stran 15: Obračun dela gasilcev fW ......._________________________ Planica, 23. marca - Planica in kanadski Bromonton sta bila konec tedna prizorišči letošnjega finalnega, obračuna svetovnega pokala v smučarskih skokih in alpskem smučanju. V Planici so v pokalu narodov v moštveni razvrstitvi slavili smučarski skakalci Avstrije, med posamezniki pa Finec Matti Nykanen. Naši so bili odlični. V moštveni razvrstitvi so peti, Primož Vlaga pa med posamezniki šesti. Največji usveh pa so v Kanadi dosegli naši alpski smučarji. V slalomu je v končni razvrstitvi slavil Rok Petrovič, Bojan Križaj je v tej razvrstitvi v slalomu zasedel drugo mesto. Imenitna so bila tudi naša dekleta. Mateji Svet je uspelo, da je v skupnem veleslalomskem seštevku z zadnjo veleslalomsko zmago dosegla bronasto odličje. Vsem naše iskrene čestitke z željo, da bi bilo tako v prihodnji smučarski sezoni. Na slikah: ekipa Avstrije in Mati Nyka-nen. (dh) — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Imamo dobre sklepe Današnje ugotovitve o stanju gradbeništva in o stanovanjski gradnji niso pravzaprav nič drugačne od opozoril pred leti: kaj se lahko zgodi, če ne bomo pravočasno ukrepali in če se ne bomo predvsem ustrezno pripravili in organizirali. Takrat smo sprejeli nekatere dobre in pomembne sklepe. Danes ugotavljamo, da je slovenska akumulacija v gradbeništvu najnižja v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Če bo šlo tako naprej, lahko pričakujemo, da bomo že v nekaj letih na ravni slabo razvitih, ki nimajo ne kadrov ne tehnologije in zato tudi ne rezultatov glede kakovosti in količine. Premalo je bilo narejeno na področju notranje organiziranosti. Še vedno tako v gradbeni operativi sami kot na njenem širšem področju v mejah ozkih interesov iščemo kolikor toliko znosen zaslužek. Da nam pri tem ostaja zelo malo denarja za novo tehnologijo, za razvoj, za kakovostno in hitro gradnjo in za konkurenčnost na zunanjih trgih, se sicer zavedamo, nimamo pa moči in (pogosto tudi) ne pripravljenosti, da bi se temu primerno organizirali. Prav gotovo je res, da bi gradbeniki morali vedeti že danes, kaj in kje bodo jutri delali. Morali bi biti enakopraven partner pri obravnavanju in sprejemanju razvojnih dokumentov. To pa, kot ugotavljajo, do zdaj niso bili. Morda tudi zato ne, ker je bil zaradi njihove organiziranosti njihov glas prešibak. Stališča in ocene, ki jih danes slišimo v razpravah o položaju gradbeništva in stanovanjske gradnje, dajejo vtis, da tudi sedaj točno vemo, kje in česa ne delamo prav. In to smo pred časom tudi že zapisali kot obveznost, kaj je treba spremeniti. Zato je najbrž ena od osnovnih nalog pri spreminjanju sedanjega položaja, uresničiti tisto, česar do danes nismo. To pa je konec koncev tudi ugotovitev, mimo katere ne bi smeli komunisti na kongresu. A. Žalar Štafeta mladosti krenila na pot Iz Peći na Kosovu je v nedeljo, 23. marca, krenila na pot letošnja štafeta mladosti. Slovesnemu začetku je prisostvovalo več tisoč mladih in starih prebivalcev Peći, med številnimi gosti je bila tudi slovenska delegacija. Štafeto mladosti je prva ponesla enajstletna učenka Eleonora Kondiroli. Na slovesnosti je sodelovalo okoli 250 mladih umetnikov iz vseh krajev države, sestavljena je bila iz spominov na narodnoosvobodilno borbo, brigadirji pa so se spomnili tudi 40-letnice izgradnje proge Brčko-Banoviči. Štafeta mladosti je tokrat tretjič krenila s Kosova, prvič leta 1970 iz Landovice, drugič pa leta 1978 s Starega trga. MERKUR kranj rovsKa uaarca poslovanje Iskre v lanskem letu jadanje gfa izvoza [Konv< Ljubljana, 20. marca — »Razhajanje med potrebami in de-^arativnostjo jugoslovanske gospodarske politike in med resničnimi potrebami je vedno večje, na kar opozarja tudi Poslovanje Iskre v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta ,« je na četrtkovi tiskovni konferenci poudaril Bo-r,s Lasič, predsednik KPO sozda Iskra. V Iskri opozarjajo, da njihova poslovna uspešnost pada, in sicer j)redvsem zaradi neustreznih ukrepov gospodarske politike. Omenili 0 tri področja, ki so bistveno vplivala na pogoje gospodarjenja. Naj-5*eJ to, da v Jugoslaviji nismo uspeli obrzdati divjanja inflacije, saj je *^črt predvideval 50-odstotno, v resnici pa je bila kar za 60 odstotkov lsJa. Naslednja stvar je bila neselektivna monetarna politika, ki se je a kapitalno osiromašenem gospodarstvu odrazila v nadaljnjem odli-9t\ju sredstev iz gospodarstva in s tem v skrb zbujajočem naraščanju .likvidnosti. Izvoz je imel v besedilu resolucije vso prednost, v izvedbi politiki pa je dobil kaj malo uscrezne podpore. Popolnoma neranljiv je bil odnos gospodarske politike do konvertibilnega izvoza, aJ je bil znatno slabše stimuliran kot klirinški, naše dolgove pa morajo0 seveda odplačevati na konvertibilno področje. Vsled takšne politi-e je prišlo do preusmerjanja izvoza na vzhod. Tudi Iskrin lanski izvoz ni bil nobena izjema. Izvozili so za 246 mi- 'Jonov dolarjev blaga in storitev, kar je 17,8 odstotka več kot leto prej. konvertibilno področje so prodali za 153,4 milijona dolarjev blaga, • ar je 2,3 odstotka več kot leto prej. Tolikšen porast konvertibilnega '2Voza je glede na pretekle uspehe Iskre izredno majhen. Zato ni nič udno, da je delež konvertibilnega izvoza v ce'otnem Iskrinem izvozu ^Padel, leta 1984 je imel še 71,8-odstotni delež, lani pa le 62,3-odsto- i Ker je Iskra med vodilnimi jugoslovanskimi izvozniki, spremem-a v njenem izvozu toliko bolj zaskrbljuje. mv V Telematiki iščejo strokovnjake Dva ka Kranj, 21. marca — V kranjski Telematiki načrtujejo, da bodo do leta 1995 povečali delež strokovnjakov s sedanjih 11 na 30 odstotkov. Rast predvidevajo tudi pri tehnikih in sicer od 21 do 28 odstotkov. Zmanjšal pa se bo delež kvalificiranih delavcev in sicer od 30 na 23 odstotkov, delež polkvalificiranih pa od 38 na 19 odstotkov. Telematika je v zadnjih letih doživela dva kadrovska udarca, zato v preteklem srednjeročnem obdobju sestave niso popravili. Prvi udarec je bila izločitev tozda Računalništvo, s katerim je odšlo 180 strokovnjakov. Naslednji pa je bila kriza leta 1984, Za desetino večji izvoz Po podatkih zvezne statistike sta se jugoslovanski izvoz in uvoz blaga do 10. marca letos povečala za desetino. Konvertibilni izvoz je v tem času porasel za dobrih 8 odstotkov, klirinški pa za skoraj 15 odstotkov. Konvertibilni uvoz se je povečal za dobrih 13 odstotkov, klirinški je bil večji za okoli »4 odstotke. Izvozna gibanja so bila sorazmerno dobra v BiH, Sloveniji, ožji Srbiji in Vojvodini, slabša pa v Crni gori, Makedoniji, na Hrva škem in Kosovu. V BiH se je v konvertibilni izvoz povečal za 15 odstotkov, v Sloveniji za 11 odstotkov, v ožji Srboji za 22 odstotkov in v Vojvodini za 23 odstotkov. V tem obdobju pa se je izvoz zmanjšal na Hrvaškem in v Makedoniji za okoli 9 odstotkov, v Črni gori za 6 odstotkov in na Kosovu kar za 53 odstotkov. ko je odšlo 400 delavcev, od tega več kot polovica z najmanj srednjo strokovno izobrazbo. V zadnjem letu jim je uspelo nadoknaditi zaostanek, prihajajo mladi strokovnjaki. V Telematiki trenutno štipendirajo 700 študentov, vsako leto jih študij konča od 130 do 150. Ob delu pa študira 350 delavcev. Vendar pa je žeja po strokovnjakih še večja, manjka jim predvsem inženirjev strojništva, elektrotehnike in računalništva. mv O znanju kot že dolgo ne Ljubljana, 22. marca — V Ljubljani se je končal enajsti kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na njem so delegati govorili o tem, da je treba hitreje in učinkoviteje uresničevati dolgoročni program gospodarske stabilizacije, obrzdati inflacijo in v gospodarskem sistemu najti takšne rešitve, ki bodo delavce spodbujali k boljšemu gospodarjenju in jim omogočili, da bodo resnično razpolagali z dohodkom. Eden od poudarkov tega kongresa, če ne kar osrednji, je bil, da je treba izhod iz krize iskati v večjem opiranju na lastno znanje, tehnično tehnološki posodobitvi in spodbujanju ustvarjalnosti delavcev. O znanju je bilo povedanega toliko, kot že dolgo ne, sicer pa je to obetalo tudi letošnje kongresno geslo: znamo, hočemo, zmoremo. Delegati so od novoizvoljenih sindikalnih aktivistov terjali, naj se takoj lotijo uresničevanja sprejetih sklepov, kajti čez štiri leta naj bi položili račun: ali smo znali, zmogli, hoteli. Več o sindikalnem kongresu na 2. in 3. strani. Pomlad se je po koledarju sicer že začela, na naših poljih in travnikih pa še vedno leži nekaj centimetrov snega. V hribih je snežna odeja še precej debelejša. Na Pokljuki, denimo, je še prava zima: snega je več kot meter in ceste so zaledenele kot v mrzlih januarskih in februarskih dneh. Pa vendarle: pomlad bo prej ali slej povsod pregnala zimo, nabiralci regrata, prve spomladanske solate, bodo »prilezli« na vrtove, na poljih in travnikih se bodo začela spomladanska opravila. Kmetje že težko čakajo, kdaj bo končno odlezel sneg; še posebej jih skrbi, kako je prezimila pšenica, ki je bila lani na Gorenjskem zaradi dolgotrajne suše dokai pozno posejana. Na pomlad so se, kot kaže slika, dobro pripravili tudi prodajalci sadik, semen in škropiv. Foto: F. Perdan @01DAft$T¥A INFORMIRANJE SPOZNAVANJE RACIONALNO UGODNO KRANJ, j GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 25. MARCA t gjbf PO SLOVENIJI,IN JUGOSLAVIJI Živahna diplomatska dejavnost Beograd — Marec bo v znamenju živahne zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije. Pri nas je bil že na obisku predsednik Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat. Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlaj kovic bo obiskal Demokratično republiko Korejo in Kitajsko, predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine pa Avstrijo. K nam na obisk bo konec meseca prispel tudi egiptovski zunanji minister. Razvoj naših železnic Beograd — Skupščina skupnosti Jugoslovanskih železnic je sprejela načrt razvoja do konca desetletja. Prednost bo imela modernizacija glavnih magistralnih prog, na katerih bodo možne hitrosti tudi nad 120 kilometrov na uro, sledila bo elektrifikacija nekaterih prog in nakup novih lokomotiv ter vagonov. Večje bodo tudi kazni za tiste, ki bodo povzročili zamude na tirih. Dražji poleti Beograd — Letalski prevoz na mednarodnih progah bo od 1. aprila dalje dražji za 6 do 25 odstotkov, odvisno od države, v katero bomo potovali. Podražitev bo veljala za dinarske cene vozovnic zaradi prilagajanja tečaja trdnih valut. Denar za dokončanje Ljubljana — Kirurgija v Murski Soboti in medicinska fakulteta v Ljubljani sta pred dokončanjem zaradi pomanjkanja denarja ostali nedograjeni. To je nesprejemljivo, menijo v zdravstveni skupnosti, zato so predlagali, da je treba zagotoviti dodatno zbiranje denarja. Nedokončani naložbi bi namreč povzročili še večjo škodo kot pa znaša vsota za dokončanje. Bomo na sezono pripravljeni Koper — Moramo biti, zato moramo ukrepati hitro, so dejali na posvetovanju o pripravah na letno turistično sezono. Jadikovanje nič ne pomaga. Treba je združiti moči in denar, da preskrba ne bo škripala in da bo vse v najlepšem redu. Letos pričakujejo ob obali še večji obisk kot lani, zato bo odgovornost večja. Žal pa prinašajo preveč problemov novi devizni zakoni. Gledališko srečanje Nova Gorica — Začelo se je srečanje gledališč delovne skupnosti Alpe-Jadran. To je izjemno pomembno srečanje, izpopolnjeno z gledališkimi predstavami, pogovori in dogovori o sodelovanju na tem področju. Osrednja tema bo kulturno sodelovanje med obema Goricama. XI. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # XI. KONGRES ZVEZE SIN '4 Sklepni obračun v sindikalni organizaciji Ljubljana, 22. marca — Cankarjev dom v Ljubljani je dva dni gostil delegate in goste enajstega kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Uvodoma je spregovoril predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, nato sta delegate pozdravila še Andrej Marine s CK ZKS in član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Sto-jan Stojčevski. Kongres je sklepni obračun dela v sindikalni organizaciji, ki so ga predtem napravili v več kot 6000 osnovnih organizacijah, na skupščinah 18 sindikatov dejavnosti in 65 občinskih svetov. Blizu 500 tisoč delavcev je do zdaj presojalo delo svoje organizacije in od prek 47 tisoč novoizvoljenih aktivistov terjalo, naj v prihodnje učinkovi- teje rešujejo položaj delavca v zdajšnjih gospodarskih razmerah. Osrednja vprašanja,.ki se zdijo pomembna slovenskim delavcem, so njihovi delegati po plenarnem zasedanju načenjali v teh kongresnih komisijah: v prvi je bila beseda o resnejših vprašanjih gospodarstva in političnega sistema, v drugi o tehnološkem razvoju, vlogi znanja, inovativnosti in izobraževanja, v tretji pa so v glavnem govorili o organiziranosti sindikata. K razpravam se je prijavilo blizu 200 delega- tov, a se vsi niso uspeli zvrstiti na iaj govorniškem odru. Po plodnih razpravah, o katerih sodijo, naj bodo predvsem napotilo sindikalnim aktivistom pri delu, so delegati sprejeli kongresne listine in izvolili organe Zveze sindikatov Slovenije. Danes so se delegati enajstega kongresa razšli z mislijo in popotnico,da kongresa delavci ne bodo presojali zgolj po jasnosti in kritičnosti stališč, temveč predvsem po tem, koliko bodo le-ta našla pot v vsakdanjost. e »»c Ui 6; m tu en k er a *8 Kaj so rekli gorenjski delegati Razprava Jureta Klančnika z Jesenic je zadevala izobraževanje delavcev: »Sedanja izobrazbena struktura, 40,2 odstotka nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v združenem delu naše občine, ni ugodna, kar velja tudi za celotno republiko. To pa je resna ovira, ne samo za doseganje in obvladovanje sedanje stopnje razvitosti tehnike in tehnologije, temveč tudi za osveščanje delavskega razreda, za odpravljanje slabosti, predvsem pa pri krepitvi ekonomske in politične moči in oblasti delavcev.« Anton Jereb iz Kranja je razmišljal o negospodarnem odnosu do ohranjanja rodovitnih kmetijskih zemljišč: »Kmetijska zemljišča smo ponovno izpostavili posegom, ki ne upoštevajo dejanskega stanja obdelovalnih zemljišč, s katerimi razpolagamo v Sloveniji, ter dolgoročnega družbenega interesa za njihovo ohranjanje.« Mili Černe iz Radovljice je govorila o položaju delavcev v tozdih in dislociranih enotah ter o krepitvi njihove vloge in povezovanju z delovno organizacijo: »Podpiranje in komuniciranje s posamezniki iz neformalnih skupin vodi k ustvarjanju konfliktnih situacij, kar je skrajno neodgovorno početje. Konfliktne situacije naj se rešujejo tam kjer nastanejo, v okviru osnovnih organizacij sindikata in delavskih svetov v tozdih, končni arbiter je lahko samo zbor delavcev.« Janko Rupnik iz Žirov je predlagal večjo aktivnost sindikalne organizacije: »Pri oblikovanju usmeritev ekonomske politike je treba bolj upoštevati besedo združenega dela, predvsem tistega, ki je pri svojem delu uspešno. Nujna je racionalizacija administracije. Zbori združenega dela naj obravnavajo probleme v združenem delu in manj splošnih problemov. Na področju socialne politike naj bo temeljni cilj, da si bo vsak delavec lahko z delom zagotovil pogoje za normalno življenje.« Marjan Orožen na XI. kongresu Zveze sindikatov Slovenije Tudi v našem sistemu potrebujemo sindikat Ljubljana, 21. marca — Letošnji republiški sindikalni kongres se je začel s plenarnim zasedanjem. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. »V pogojih zaostrenega boja za stabilizacijo in razvoj na zdravih ekonomskih osnovah je za zvezo sindikatov, če želi biti in ostati produktivna družbene sila, zelo pomembno, da ne ostaja na kritizerskih pozicijah obrambe sedanje gospodarske strukture, na pozicijah obrambe delovnega mesta ne glede na rezultate dela, na pozicijah obrambe dane družbene in samoupravne organizacije, če ta postaja zavora razvoja proizvajalnih sil. Organizacija in vodstva zveze sindikatov morajo biti še odločneje in močneje vpeta v prizadevanja za čim hitrejši in čim manj boleč prehod iz delovno intenzivne v tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki bo sposobna dati višjo stopnjo izvozne naravnanosti,« je med drugim poudaril Marjan Orožen. Opozoril je še na številne probleme, ki jih izražajo delavci, člani sindikata. To je predvsem trditev, da samoupravljanje z zmanjševanjem materialne podlage upravljanja izgublja svojo družbenoekonomsko vsebino, svojo motivacijsko funkcijo. Delavci postajajo vedno bolj kritični tako do razmer v širši družbi kot v svojih kolektivih. Večkrat kot prej spontano postavljajo zahteve po izboljšanju gospodarjenja in kadrovske politike, po pravičnejšem nagrajevanju, boljših medsebojnih odnosih, po odgovornosti vodilnih kadrov, po zmanjšanju neproduktivnega dela, administriranja in drugih oblik nesmotrnega zapravljanja družbenih sredstev, po odpravljanju vzrokov za porajanje socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela. »Brez dvoma je v tem trenutku temeljni, strateški interes vseh delavcev in delovnih ljudi zmanjšati inflacijo, odkriti in odpraviti njene vzroke. Edini možen odgovor na vprašanje, kako to doseči, pa je povečati produktivnost združenega dela, z večjo produktivnostjo priti do dohodka kot podlage za zadovolji nje osebnih, skupnih, splošnih razvojnih potreb na višji in bolj kovostni ravni. Mimo tega probl«1 ne bo rešila še tako domišljena P1 razdelitev razpoložljivega dohodi še tako pravno dodelana zakonoj ja,« je rekel Marjan Orožen. PoUJ ril pa je tudi, da bomo delavci še go potrebovali sindikat, ki v siste* samoupravljanja organizira dela^ za njihovo aktivno vlogo v orga* samoupravljanja, delegatskem sisj mu, v različnih oblikah osebnega javljanja za spreminjanje kon^ tnih ekonomskih in socialnih mer k novemu, boljšemu. V printf1 ogroženosti samoupravnih pr*' delavcev pa te pravice kot organi* cija ščiti, varuje in brani. Razprava v kongresnih komisijah Obsežna napotila delu sindikat^ Ljubljana, 21. marca — Razprava delegatov po komisijah je enajsti kongres sindikatov namenil največ pozornosti. V njih so govorili o nalogah sindikatov v razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema, o uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoju proizvajalnih sil in njihovega izkoriščanja za boljše življenje in delo ter o vlogi sindikata v političnem sistemu r~ Dobro delo in samoupravljanje, jamstvo za boljše življenje Kako do boljših delovnih rezultatov, učinkovitejše vpetosti v mednarodni trg, kako resnično odločati o pogojih in rezultatih dela, kako obrzdati inflacijo, nagraditi delavca po delu, rešiti neenakopraven polo/.aj zaposlenih v nekaterih panogah, zlasti še v družbenih dejavnostih, so bila temeljna vprašanja, ki so jih zastavljali delegati prve komisije. Boris Jane iz tržiškega Peka se je lotil motiviranosti podjetij, ki izvažajo na tuji trg. Peko, ki kar dve tretjini izdelkov izvozi, večino na konvertibilni trg, že občuti nespodbuden vpliv nove devizne zakonodaje, saj enači izvoznike in tiste, ki niso izvažali. Dušan Bavdek iz Osnovnega zdravstva Gorenjske je v razpravi opozoril, da zadnja leta zdravstvu vse bolj mačehovsko delimo denar za dejavnost in da se administracija vse bolj vpleta 'v ' sVobbdho''menjavo Ne zametujmo najžlahtnejšega kapitala, znanja Do bolj kakovostne proizvodnje in dela in s tem do boljšega življenja ne bomo prišli le z zategovanjem pasu, temveč z znanjem. To prepričanje je vodilo že predkongresne razprave, razprave o tem pa so dajale ton tudi vsemu kongresnemu razpoloženju, ne le drugi komisiji, ki je tematsko zajemala razvoj proizvajalnih sil in ustvarjalnost delavcev. so mnogokrat izključeni iz inova* skih krogov, saj se na njihove in^ 5 cije in izume gleda kot na vsakd^H? službeno dolžnost. K sreči se m* nost o vrednotenju profesion inovacije spreminja na bolje. In<^ torje pa še vse premalo spodbuj ' z nagrajevanjem, zato ni čudnojr1 take kadre izgubljamo. Sindikat^ ra vplivati zlasti na poslovodne 1 !*j lavce in strokovne službe, da ^ prav gledale na inventivno dejm nost, njihov odnos pa je treba w števati tudi ob reelekcijah. 1* j % . Vi dela. Delež družbenega proizvoda, namenjen zdravstvu, je vse manjši, pravice porabnikov pa večje, tako je bilo treba varčevati na vse načine in iskati dodatne vire financiranja. Če bo delež sredstev za zdravstvo še padal, bodo to občutili delavci v zdravstvu, ki jim ob nizkih plačah peša moralni potencial, in pacienti, ki bodo z zdravjem plačali sedanje varčevanje v tej vrsti »porabe«. Podobno je ugotavljala tudi Olga Štancar iz Kranja za šolstvo, kjer položaj nedvomno ne bo boljši vse dotlej,:dokler-> I 'Oremo, ; Pjk Peranovič iz kranjskega Tek ^dusa, resno zaskrbeljena, da se delo v tej tovarni zaradi znanih JJV v deviznem poslovanju jelo j*vljati. »Nujni repromateriali in ^jjVni deli iz uvoza namreč že lep ležijo v konsignacijskih skladi-I je dejala. »Mi pa čakamo potr- {n.Y*Ce guvernerjev, odborov zdru-jl In drugih za devizna nakazila, a Kljub prošnjam nikamor ne presne.« ^oleg ostalih je bil tudi ta medklic Pod za odločitev kongresa, da poš-. Zvezi sindikatov Jugoslavije pi-r°> v katerem opozarja na motnje l^esničevanju devizne zakonodaje. firmah. Zato Zvezo sindikatov Jugoslavije obvezujejo, naj oceni to stanje in od pristojnih organov terja takojšnje ukrepanje. p; 0 ud d< eH *v i* is' 8 ki n i« 2e resno ogrožajo poslovn ^°m, trgajo se reprodukcij neustrezno vrednotenje kon-i^ibilnega izvoza jemlje dohodek uvnim izvoznikom, delavce skrbi, "r Je zaradi neredne oskrbe mote-. Proizvodnja, vse to pa vpliva na pfttov položaj delavcev v izvoznih Gorenjski delegati s° razpravljali "ušan čater iz Škofje Loke je r*dal razpravo o pomenu in pologu cestnoprometnih organiza- ^ Razprava Rudija Antolina iz adovljice je govorila o proble-/^h lesnopredelovalne industrije na Gorenjskem. Milan Arh iz Radovljice je izpostavil problematiko zaposlovala v gostinstvu in turizmu na Gorenjskem. Miha Ravnik novi predsednik Po kongresu se je na konstitutivni seji sestal novoizvoljeni republiški svet ZSS. Na njej so izvolili novega predsednika in sekretarja slovenskih sindikatov. Predsednik je poslej Miha Ravnik iz Nove Gorice, dosedanji sekretar predsedstva CK ZKS, sekretar pa Franc Hribar iz Ljubljane. Izvolili republiški svet ZSS Vanda Pečjak iz Kranja je raz-'iJP^vljala o motivaciji za ustvarjalno delo kot o jamstvu za naš olgoročni razvoj in obstoj. > Sitiajil Galič iz Kranja je razbil kadrovsko problematiko v gradbeništvu. Stane Oman iz Tržiča je govo-*l 0 življenjskih in delovnih razmah delavcev v tekstilni industriji. Miran Naglic iz škofje Loke je .opravljal o problematiki hri-^vskega kmetijstva. Za republiški svet Zveze sindikatov so pred kongresom evidentirali 227 kandidatov. V republiški svet ZSS so izvolili 93 članov. Med njimi je prek 65 odstotkov delavcev iz materialne proizvodnje, po izobrazbi prednjačijo tisti s srednjo, tretjina jih je, po starosti ljudje med 30.in 40. letom (645 odstotkov) žensk je okoli 27 odstotkov, 19 odstotkov pa tistih, ki so že bili člani republiškega sveta. V svetu je tudi sedem Gorenjcev: Jožica Berlisk iz Bolnice Jesenice, Ignac Blaznik iz Žita v Lescah, Janez Fic iz Gorenjske predilnice v Škof j i Loki, Elizabeta Fon iz Iskre Telematike v Kranju, Alojz Omejc iz Zvezde v Kranju, Marjan Pintar iz Železarne na Jesenicah in Janez Šmid iz BPT v Tržiču. Računalniki na kongresu — Znanje, znanstveno-tehnološki razvoj in spodbujanje sodobnih informacijskih tehnologij, vse to je dajalo ton razpravam na enajstem kongresu slovenskih sindikatov. Zato ni čudno, če je bila tudi organizacija kongresa v tem duhu: organizatorji so si namreč pri delu pomagali z računalniki Iskre Delte. Na sliki: tehnični sekretar odbora za pripravo kongresa, Jože Klofutar iz Tržiča, za računalnikom. ■jj, lr* kadrovskih razmerah v delov-fljl? organizacijah, ki jim je oteženo /I'Pravni štvn L, °že Mali iz Iskre je govoril o no-k, telekomunikacijskih tehnologija ki zahtevajo dinamično prilaga->darstva in organizacijske re, saj sedanji duši j o sodob- ""HfjJ? gospodarstva in organizacijske '" j^ture, saj sedanji dušijo sodob i ti» *>r°cese* prestrukturiranja zna ^ . t mat0'*' a'n' ^ *rit*s\ir itinsmi^nr Sjetne virov, dinamično o organiziranost. Zato se \ll0s:*« za samoupravno organizira-ne bo »zabetonirana«, tem-4 lo *• temeljila na projektih, ki bo-v^** in se uravnavali v skladu z ^j^^ern, življenjem in opuščanjem Vi^egati so razpravljali tudi o šte-r**l! drugih vprašanjih. Tako se je o< c^Pr&va Pavle Peranovič iz Kranja teknila vloge sindikata v konfliktu situaciJah. Z izkušnjami iz i »ju ' so Jin lani doživeU v Kra" i tju!So izdelali strategijo, kako si pori 5^ati. ko se delavci zatečejo k i ^h- emu i-krepu. Če gre za izsilje-• vi^Jin P,ač mimo vseh samou-P loh n pravil igre. sindikat ne sme Ustiti, da bi delili, če niso tudi za- dosti ustvarili. Nekatere stavke so bile odgovor na dolgotrajno neučinkovito reševanje težav in neodziv-nost vodstev nanjo. Potem ,ko so delavci izrabili že vse samoupravne mehanizme, je zavrelo. V primeru, ko so delavci spričo neučinkovitosti samoupravnih ih delegatskih poti razoroženi, je treba terjati odgovornost — sindikat mora ukrepati še pred požarom. Tretji' vzrok stavk so kritične razmere v delovnih organizacijah, nejasni cilji, dohodkovno nazadovanje, nezaupanje v vodstvo. V takem primeru se kaže opreti na strokovna moštva in programe, ki delovni organizaciji obetajo boljšo prihodnost. Delavci hočejo učinkovit, vpliven sindikat Odgovore na vprašanja, kakšno vlogo ima sindikat dejansko v političnem sistemu, katerih metod dela naj se poslužuje, da bo učinkoviteje deloval, s tem pa omogočil tudi učinkovitejše samoupravljanje, so iskali razpravljala v tretji kongresni komisiji. Razprava Janeza Ermana iz Radovljice se je lotila forumstva sindikalne organizacije. V njej je, zlasti na medobčinski in republiški ravni, preveč profesionalcev, ki premalo sodelujejo z aktivisti v osnovnih organizacijah. Zavzel se je, da bi več članarine ostalo osnovnim organizacijam, kjer je težišče sindikalnega dela. Zoran Krejič z Jesenic je sodil, da sindikat sprejema mnogo sklepov in stališč o stvareh, ki so že odločene in je tako zgolj privesek poslovodnim Ker osebni dohodki delavcev v loški občini v primerjavi s slovenskim in gorenjskim povprečjem niso blesteči, je večina staršev začela maja plačevati za vrtec manj kot ga je plačevala prej po lestvici. Zgovoren je podatek, da je občinska skupnost otroškega varstva 1984. leta prispevala za subvencije k oskrbninam v vrtcu skupaj devet milijonov dinarjev, lani pa je zanje potrebovala kar 41 milijonov dinarjev. Tako visokega zneska maja seveda niso slutili, zato ga tudi v finančni načrt skupnosti za leto 1985 niso mogli vnesti. Loško otroško varstvo je imelo lani 34 milijonov dinarjev izgube Dokler še bo otroško varstvo »že kako« ? Škofja Loka — Samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-var-stvenih pravic, ki je začel veljati maja lani, je med drugim zamenjal sistem lestvic za plačevanje oskrbnin v vrtcih; starši naj bi za vrtec plačevali 35 odstotkov od stvarnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Vzgojiteljice za določen čas Skupnost otroškega varstva, ki je imela lani povprečno prispevno stopnjo za otroško varstvo 1,46 odstotka, je vseskozi opozarjala na težaven položaj te dejavnosti. Vzgojiteljicam je zategnila pas do konca, bolj kot že varčujejo, ne morejo več. Prišle so celo tako daleč, da sprejemajo sodelavke samo za določen čas, če bi število otrok v vrtcih preveč padlo. Kakšni so občutki varušk in vzgojiteljic, ki dobro delajo in so za to slabo plačane, razen tega pa ne vedo, ali bodo naslednji mesec sploh še lahko .delale, si »družba« najbrž ne predstavlja. Verjetno zato, ker so ženske in potrpežljive (očitno gre za ostanek neenakopravnosti med spoloma) jih družba obravnava v smislu, češ otroško varstvo bo pa že kako (ko gre za prispevno stopnjo). Ugodnosti ploskamo, plačati jo je teže »Bo že kako« pa dolgo ne bo več zdržalo. Zvezni interventni zakon je prispevno stopnjo za otroško varstvo za prvo polletje letos znižal od 1,46 na 1,35 odstotka. Pol leta ob istih programih, višjih stroških in nujno višjih osebnih dohodkih v vrtcih, ob tem, da je treba vrniti še republiško posojilo za decembrske plače v vrtcih ... Taki logiki se lahko samo nasmehnemo. Mi,družba; prizadete vzgojiteljice gotovo ne. Prav bi bilo, da bi se končno streznili, kaj neka ugodnost (za večino staršev je 35-odsotni delež dohodka na člana družine v minulem letu za vrtec prav gotovo ugodnost), ki ji ploskamo, dejansko pomeni. Narobe je, če mora ceho plačevati tisti, ki je najmanj kriv, v tem primeru vzgojiteljice, katerih družbeno izjemno pomembnega de la se očitno ne zavedamo. H. Jelovčan organom. Delavska organizacija sicer formalno sklepa, daje pobude, toda vse to je prazen tek brez učinka, zato slabi njena revolucionarna vloga. Rešitev vidi v večji politični kulturi, ki jo je treba doseči tudi z načrtnim usposabljanjem. Na enajstem kongresu slovenskih sindikatov je sodelovalo 612 delegatov in 360 gostov, med katerimi so bili tudi člani 14 sindikalnih delegacij iz tujine, spremljalo pa ga je 130 novinarjev. Priprava slovenskega sindikalnega kongresa je stala organizatorje 60 milijonov dinarjev. 5 kongresa so poročali Vilma Stanovnik, Danica Žle-bir in Franc Perdan Subvencije od devet na 41 milijonov dinarjev Težave so nastale, ko so se začele množiti zahteve po višjih subvencijah, ker 35-odstotni dohodek staršev na družinskega člana pač ni dosegel polovice ekonomske cene v vrtcu, kolikor je sicer odpade na starše. Kje naj skupnost otroškega varstva vzame 30 milijonov dinarjev presežka subvencij nad pričakovanimi? Skupnost je bila vse leto nelikvidna, decembra pa je sploh zmanjkalo denarja za redno dejavnost v vrtcih, tako da so s pomočjo republiškega posojila zajedli že v letošnji priliv. Loško otroško varstvo je lani pridelalo 34 milijonov dinarjev izgube. Ker so se osebni dohodki loških delavcev lani vendarle dvigali hitreje kot je bilo predvideno, so od novembra naprej starši sicer začeli plačevati 30 odstotkov več za vrtec. Vendar pa vsaka podražitev oskrbnine sproži nov plaz subvencij; prispevek družbe se povečuje hitreje kot prispevek staršev. Še tako je nevarno, da starši ob podražitvah začno varčevati ravno pri otrocih in jih jemati iz vrtcev. Idejnopolitično usposabljanje loških komunistov Osip namiguje na neresnost Škofja Loka — V loški partiji ugotavljajo, da gospodarska kriza, družbena protislovja in zastoji na področju samoupravljanja zaviralno delujejo na idejnopolitično usposabljanje, čeravno politično delo v takih razmerah zahteva še več znanja in usposobljenosti kot sicer. Letni program idejnopolitičnega usposabljanja komunistov izpeljujejo le v tretjini osnovnih organizacij, medtem ko drugje tovrstno usposabljanje vse prevečkrat obravnavajo kampanjsko, kot točko dnevnega reda na sestanku, ki jo z določenimi napisanimi sklepi zaprejo v predal in nanjo pozabijo do sprejetja programa idejnopolitičnega usposabljanja za naslednje leto. Podobno vse manj zanimive postajajo tudi pedagoško vodene oblike idejnopolitičnega usposabljanja, ki jih organizira občinski komite zveze komunistov v Škofji Loki. Nekaj tudi zato, ker vsebina teh oblik vedno še hi dovolj aktualna, usklajena z izkušnjami, interesi in motivacijo udeležencev. Prav z zaostritvijo družbenih problemov udeleženci želijo konkretne odgovore na svoja vprašanja, želijo ocene iii usmeritve za akcijo v svojih okoljih. Zato je loški komite iani za vse komuniste pripravil tako imenovane aktualne teme, ki pa se jih je kljub dobri vsebini udeležilo le 371 komunistov. Vse druge pedagoške oblike usposabljanja so bile še slabše obiskane. Za občinsko politično šolo, na primer, je bilo sprva devetnajst kandidatov. Po 45 urah programa pa so jo morali prekiniti, saj je bilo na zadnjih predavanjih le še po pet ljudi. Glavni razlog tako velikega osipa je premalo odgovoren odnos komunistov v vseh sredinah do idejnopolitičnega usposabljanja. Seminar za kandidate pred sprejemom v zvezo komunistov, za katerega je bilo prijavljenih 21 kandidatov, je končalo le dvanajst kandidatov. Tudi za šolo marksističnega samoi-zobraževanja v sklopu Medobčinskega študijskega središča v Kranju je bilo sprva prijavljenih 21 kandidatov. Šolo je zaključilo sedemnajst kandidatov, ki so predlagali, naj na srečanjih prevladujejo metode razgovora, analize in usmeritve, uvesti pa bi kazalo tudi bolj sodobne oblike dela. Trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma sta lani obiskovala in uspešno zaključila dva Ločana, seminarja iz samoupravljanja v združenem delu, ki je bil izveden trikrat, pa se je udeležilo 30 slušateljev. V tem šolskem letu obiskujeta enoletno politično šolo centralnega komiteja ZK Slovenije dva slušatelja iz škofjeloške ob- čine. H. J. Samoupravljanja je v praksi premalo Kranj, 19. marec — čeprav nekateri radi govore, da je samoupravljanja v praksi preveč in morda s tem celo iščejo razloge problemov, je prav narobe — samoupravljanja je v vsakdanji praksi premalo. Takšno ugotovitev je moč povzeti iz razprav o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja med kranjskimi komunisti. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj je na sredini seji pod črto razprav v osnovnih organizacijah podalo takšno ugotovitev. Občinski komite vsebine razprav si- jo približali ugotovitvam in smernicam cer še ni mogel celovito zajeti, zato bodo informacijo še dopolnili. Vendar pa je to ugotovitev moč povzeti. Na seji predsedstva so bili razpravljalci tudi zelo kritični, saj so ocenili, da je zarad: prekratkega časa težko govoriti o široki in demokratični razpravi, po drugi strani pa se poraja tudi vprašanje o smiselnosti razpravljanja, saj so, denimo, določbe za spremembo zakona o združenem delu že pripravljene. O nekaterih razpravah, ki so jih povzeli v gradivu, je moč reči, da so dokaj jasno oblikovale stališča. Tako so komunisti v Gozdnem gospodarstvu Kranj rekli, da so v zadnjih dveh desetletjih obravnavali že več podobnih analiz, v praksi pa se stvari niso dosledno uresničile. V Iskri Telematiki sodijo, da so se s predlagano samoupravno reorganizaci-Doljsanje kakovosti odločanja delavcev, večstopenjske postopke pa je tre- kritične analize. Pravijo, da togo okle-panje organizacijskega modela, kakor ga določa zakon o združenem delu, postane včasih razvojna ovira. V osnovni šoli France Prešeren so komunisti ugotavljali, da se država s svojimi instrumenti preveč vpleta v gospodarske stvari. Komunisti v SGP Gradbincu sodijo, da kritična analiza potrjuje, da ni razlogov za spremembo temeljnih določb ustave SFRJ. Predlogi in analize dajejo napotke za spremembo nekaterih zakonov, tudi zakona o združenem delu. Pri tem pa se kaže potreba po natančni razmejitvi odločanja v okviru delovne organizacije; jasno naj bi vedeli, o čem naj se delavci odločajo na referendumu, o čem na zboru delavcev in o čem naj odločajo na delavskih svetih. Bistvenega pomena je namreč izba zamenjati s hitrejšimi. Gradbeništvo zaostaja v gospodarstvu Rešitev v organiziranosti in izvozu Kranj, 20. marca — Gradbeništvu očitajo, da je krivo za visoke cene stanovanj; vendar je v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva pri nas na zadnjem mestu. Delež gradbenikov v ceni kvadratnega metra stanovanja znaša le 35 odstotkov, v to pa je vštet tudi gradbeni material, so poudarili v predkongresni razpravi o gradbeništvu in gradnji stanovanj. Kar precej ljudi je danes prepričanih, da so krivci za visoko ceno stanovanj gradbeniki. Dobivajo očitke, da kupci v ceni stanovanja plačujejo tudi slabo organiziranost izvajalcev. Vendar, kot so poudarili v četrtek v predkongresni razpravi o gradbeništvu in gradnji stanovanj, to ni res. V ceni stanovanja so vračunani le tisti stroški, ki so normirani in so tudi obračunani po priznanih normah. Če že govorimo o prihrankih: gradbena operativa lahko vpliva na nižje stroške oziroma na ceno stanovanja le z eno petino. Štiri petine so odvisne od načrtovanja, odkupov zemljišč in drugega. Da bi to dosegli, bi morale bolje sodelovati vse organizacije in službe, ki se ukvarjajo s stanovanjsko zidavo ali pa so povezane z njo. Nekatere premike na tem področju so v zadnjem času v Kranju že naredili. Ceno stanovanj bodo skušali znižati z nekaterimi spremembami v zasnovi in projektiranju. Sicer pa do očitkov, da je Kranj najdražji, prihaja pogosto neupravičeno tudi zato, ker pri nas za določanje cene stanovanj ni enotne in celovite metodologije in so dovoljena različna prikazova- nja podatkov. Vendar pa, kot je poudaril predstavnik strokovne službe Domplan, so napovedane cene lani začetih stanovanj v Kranju že enake lani začetim stanovanjem v občini Ljubljana-Šiška. Ob sedanjih negotovih cenah gradbenega materiala in storitev pa so v razpravi ostro kritizirali tudi osmi člen zakona o oblikovanju in določanju cen, ki pravi, da mora biti cena znana in določena že na začetku gradnje. Ker se, na primer instalaterji, ne strinjajo z dogovorom o oblikovanju cen na samem začetku gradnje, njihov delež v ceni kvadratnega metra stanovanja pa je dokajšen, je v takšnih primerih nemogoče določiti končno ceno. Še bolj pa k velikim skokom pri vnaprej določenih cenah prispeva inflacija. Že letos so se nekateri materiali podražili za 25 odstotkov. Pri preverjanju nalog, ki so jih v Kranju že sprejeli na problemski konferenci, so ugotovili, da na področju združevanja gradbenih organizacij ni bilo dosti narejeno. Čeprav bi tudi to prispevalo k pocenitvi stanovanjske zazidave, ni zanimanja za fizično združevanje. To se še posebej odraža pri manjših delovnih organizacijah, ker le-te pokrivajo potrebe v lastnih občinah in si na ta način zagotavljajo večjo akumulacijo. In tudi tisti, ki opravljajo zaključna dela, vidijo večji zaslužek v svoji organizaciji kot pa skupaj z gradbeniki. V položaju in ocenjevanju razmer v gradbeništvu pa so odločno opozorili, da so na zadnjem mestu v gospodarstvu v republiki. V zadnjih petih letih v gradbeništvu nasploh niso dosegli nikakršnega tehnološkega napredka. Zaradi nizkih osebnih dohodkov jim kvalificirani kadri kar naprej odhajajo v druge panoge gospodarstva. Na njihova mesta pa vse teže dobijo druge delavce. Ti so predvsem nekvalificirani in jih morajo usposabljati za delo. Ob tem pa jih skrbi, ke~ je tudi med mladino vse manj zanimanja za gradbene poklice. Že 1981. leta je bilo slišati v gradbeništvu precej črnoglede napovedi in ugotovitve, da se bo treba na tem področju preusmeriti tudi v izvoz. Ugotovili so, da so na tem področju bili uspehi, vendar tudi težav ne manjka. Zahodni trg se vse bolj zapira, v vzhodnih državah pa slovenska gradbena operativa nekako ne more prodreti. Pri tem bi morala več narediti tudi gospodarska zbornica. V državah v razvoju pa danes vse bolj iščejo visoko usposobljene gradbene delavce. Takšnih pa gradbeništvo kmalu ne bo imelo več ob sedanji akumulaciji, nizkih osebnih dohodkih ter zastareli tehnologiji. Vendar pa mora biti izvoz v prihodnje osnovna in glavna usmeritev, sicer bo naše gradbeništvo tudi zato ostalo na ravni nerazvitih. Tako kot v drugih panogah so tudi v gradbeništvu še notranje rezerve. A ne bi smeli pozabiti, da smo v preteklosti sprejemali dobre sklepe, ki pa jih nismo uresničili, je v razpravi med drugim opozorila predstavnica CK ZKS Marija Zupančič-Vičar. Nedvomno je res, da položaj gradbeništva v primerjavi z drugimi panogami ni dober. Prav zato pa bi pri opiranju na lastne sile morali pokazati, kje so na tem področju prihodnje naloge komunistov. A. Žalar Turistični informativni dan Ljubljana, marca — V sredo, 26. marca, ob 10. uri se bo v Rdeči dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel informativni dan, ki ga bo v okviru sejma Alpe-Adria pripravil Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predstavili bodo marketinški projekt za komuniciranje z javnostjo, predavanje Jerneja Repovža bodo spremljali filmi in barvni diapozitivi. Iz Beograda bo prišel dr. Slobodan Unkovič, ki bo govoril o vlogi in mestu Jugoslavije v svetovnih turističnih tokovih. Direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando Leopold Pere bo predstavil delovno skupnost Alpe Jadran s posebnim poudarkom na možnostih za sodelovanje na področju turizma, predvajali pa bodo multivizijski program, ki je bil februarja letos predstavljen v Londonu. Informativni dan ima torej bogato vsebino, spremljal pa ga bo tudi kulturni spored — nastopil bo komorni zbor Akord 84 iz Ljubljane. Delovno srečanje Iskra — Gorenje Skupni projekti in tržni nastop Ljubljana, 19. marca — V okviru dogovorjenih rednih stikov med Iskro in Gorenjem je bilo 19. marca v Ljubljani novo delovno srečanje vodstev obeh proizvodnih sistemov. Ogledali so Iskro-Mikroelektroni-ko in Iskro-Center za Elektrooptiko v Stegnah. V razgovoru so ugotovili, da zastavljeno sodelovanje na vrsti področij uspešno poteka, kar je spodbuda za reševanje nekaterih odprtih vprašanj tekočega poslovnega sodelovanja in programskega razvoja. Sprejeli so nekaj konkretnih zadolžitev pri medsebojni delitvi dela, skupnem nastopu na tujih trgih, opredelitvi skupnih razvojnih programov, pridobivanju strokovnega kadra ter pri skupnih stališčih do problematike zagotavljanja izde-lavnih materialov ter do zunanjetrgovinskega sistema, ki mora močneje spodbujati izvoz. Dogovorili so se, da bodo vzajemno izkoriščali točke zunanjetrgovinske mreže in uskladili tržne nastope. Na programskem področju pa so potrdili obojestransko usmerjenost v skupne projekte tako imenovanih visokih tehnologij, ki so nepogrešljivi za uspešni razvoj v svet odprtih organizacij. Ponovno se bodo srečali sredi junija v Titovem Velenju. mv - Patent številka 1950 Grelec za gretje dieselskega goriva Cegelnica, marca — Grelec za gretje dieselskega goriva je načrtoval in izdelal Janko Troha s Cegelnice pri Naklem, deloma tudi v sodelovanju z Dragom Goričanom iz Nakla. Decembra lani je izum patentiral v Beogradu. Strjevanje parafina v dieselskih gorivih in pri nizkih temperaturah je velik problem voznikov, predvsem tistih, ki sedijo za krmili tovornjakov in avtobusov. Ta problem je Janka Troho dolgo vznemirjal. Kot elektrotehnik se ga je lotil in ga uspešno rešil. »Pri projektu je sodeloval tudi Drago Goričan iz Naklega,« pripoveduje Janko Troha. »V bistvu gre za dva grelca. Prvi tip je gretje z vodo, ki se uporablja predvsem pri vozilih na vodno hlajenje. Uporaben je predvsem za osebna vozila, drugi pa deluje s pomočjo elektrike in preprečuje strjevanje parafina v dieselskih gorivih, ki jih uporabljajo pri tovornih vozilih. Grelec je s posredovanjem patentne pisarne v Ljubljani že patentiran na Patentnem uradu v Beogradu pod številko P 1950. Nekaj izdelkov je že vgrajenih v tovornjake, tako pri zasebnikih kot podjetjih, na preskušanje pa sem jih dal tudi v mariborski TAM. Sedanji rezultati preizkusov so pozitivni, še posebno zaradi tega, ker se grelci avtomatsko vklapljajo in izklapljajo, ker jih je enostavno namestiti in to za mehanika ni noben problem. Tudi za ceno pravijo, da je vabljiva. Vodni grelec stane 5500 dinarjev, električni pa 20.000 dinarjev. Naprava zmanjšuje tudi porabo goriva. Ocenjujemo, da za okrog 10 do 15 odstotkov. Žal sta se v Ljubljani že pojavila dva izdelovalca, ki sta kopirala moj izdelek, vendar je pri nas pot za uveljavitev patentne pravice zelo dolga in največkrat neučinkovita.« Vodni grelci so prilagojeni pri nas najpogostejšim filtrom za gorivo. To so Donit, Tesan, Bosch in Cau, električni pa so univerzalni, 12- ali 24-voltni. Zanimivo je tudi, da ima te izdelke vgrajene že precej kmečkih traktorjev in buldožerji, okrog 2000 pa jih je vzel sarajevski TAS. Ob tem Janko Troha poudarja, da so pri uporabi grelcev razni dodatki gorivom nepotrebni. J. Košnjek Prispevek k slovenski tehniški kulturi Iskrin slovar tehniških izrazov Kranj, 21. marca — Programsko-razvojna služba Iskre T' lematike je izdala štirijezični slovar tehniških izrazov s p* dročja telekomunikacij in računalništva, ki so ga za interfl uporabo izdelali v njihovem prevajalskem oddelku. V nje' boste našli 1800 tehniških izrazov v angleščini, prav toliko slovenščini, 1200 v ruščini in 800 v srbohrvaščini. Dni M Vi i b Na petkovi predstavitvi slovarja je Anka Demšarjeva povedala, da segajo njegove korenine v šestdeseta leta, ko so v tedanji Ele'.tromehani-ki izdali prvi interni slovar tehniških izrazov. Tedaj so izbrali okoli tisoč izrazov, približno polovico so jih odbrali tudi za zdajšnjega. Razvoj je medtem prinesel veliko novih, posebej, ko so v Iskri osvojili izdelavo telefonskih central metaconta. Prevesti je bilo treba kar 10 tisoč strani tehnične dokumentacije, najprej iz angleščine v slovenščino, nato v srbohrvaščino in v ruščino. Že pred le ti so ustanovili terminološke skupine, v katerih delajo prevajalci in tehnični strokovnjaki. Često smo bili boje, je dejala Anka Demšarjeva, ali se neki izraz da prevesti in ali ga je sploh treba prevesti. Strokovnjaki so večkrat zagovarjali kar angleški izraz, kar so utemeljevali s tem, da je pojasnilo natančnejše in angleška beseda krajša. Res je angleščina bolj zgoščen jezik, po konstrukciji pa funkcionalnejši, vendar so včasih dobili celo boljše slovenske izraze. Pri nekaterih pa so že prepozni, nekatere tujke so se tako uveljavile, da se bodo obdržale (denimo monitor, marker, modulator itd). Prišlo bo še veliko novih izrazov, posebej z uva- janjem digitalizacije, naše delo , zdavnaj ni končano, je dejala JM Demšarjeva. Sedanji slovar so razdelili v tri le: angleško-slovenski-srbohrvaŠ* ruski, slovensko-angleški-srbohf* ško-ruski in v slovar angleško-* venskih kratic. V njem je 5600 i# zov: 1800 v angleščini in prav tolik* slovenščini, 1200 v ruščini in srbohrvaščini. Najrevnejši je tor srbohrvaški del, povedati pa vel) da pripravljajo tudi srbohrvaško dajo, v kateri bo ta pomanjkljiv" odpravljena. Iskrin slovar tehniških izrazov stremi k celovitosti, temveč ga mof mo razumeti kot dopolnilo k obstoj" čim slovarjem. V njem torej ni iz*1 zov, ki so že prevedeni. Recenzijo slovarja so naprav . člani terminološke sekcije pri Ele' trotehniški zvezi Slovenije. Slov* nj( so natisnili v 3500 izvodih, v upora' tty ga bo dobila približno polovica zap K, slenih v Telematiki. St Slovar je vsekakor pomemben p' je, spevek k slovenski tehniški kultu1 2a saj,kakor nam je dejal eden Iskrir-; ^ strokovnjakov, slovar smo vsa ta1 ta res pogrešali, kmalu se bomo govarjali angleško, če izrazov spn7 ne bomo prevajali. mv Poslovanje Iskre v lanskem letu Iskrina poslovna uspešnost pad šta Poc za na St£ hiš *M sic le SV( sli] ] m Se Me da °P ga ve. šanH iti rt ^ Ljubljana, 20. marca — Letos moramo resno zastaviti vpra: kje so meje razvoja, kakršen je bil doslej, in kako zaustaviti daljnje negativno drsenje gospodarstva, so poudarili na četrtkol tiskovni konferenci v Iskri, ko so spregovorili o poslovanju sozd Ju Iskra v lanskem letu. ^ bilni 111 milijonov dolarjev. L*J h< jim je uspelo po dolgem času uvoz1 Št nekaj več opreme, in sicer za milijona dolarjev, kar je 141,7 & ^ sto tka več kot leto prej. 111 Na pridobivanje in delitev doho1 Vj ka je vplivala visoka inflacija, 1^ so ustvarili 287,7 milijarde dinarj* ^ celotnega prihodka, s čimer so za' ^ odstotkov presegli plan. S prodaj 6] doma so ustvarili 152,8 milijarde * narjev, s prodajo na tuje 72,5 miliji si de dinarjev (zaradi slabšega spod^ g janja izvoza je tu prihodek pora$j q le za 93,2 odstotka). Ostali prihod^ pa je šel na račun tečajnih razl^ 0 1< Čeprav so v zadnjih mesecih lanskega leta pričakovali boljše rezultate, pa le ni bilo tako, in ugotovitev o padanju poslovne uspešnosti Iskre velja za celotno lansko leto. Pada pa, kot so dejali, predvsem zaradi neustreznih ukrepov gospodarske politike. Na to kaže predvsem padanje akumulacije, v sozdu Iskra so jo lani pri-gospodarili za 9,6 milijarde dinarjev, kar je le 74,3 odstotka več kot leto poprej. Hkrati pa je pomembno, da so se izgube prepolovile, znašajo le 966,9 milijona dinarjev. Proizvodnja je lani tekla dokaj ugodno, zabeležili so 3,4-odstotno rast. S tem je Iskra v primerjavi s slovensko industrijo ohranila svojo dinamično rast, saj se je v preteklem razdobju razvijala vsaj dvakrat hitreje. O izvozu smo več zapisali na prvi strani, dodati velja, da je bila ob upadanju izvoza domača prodaja večja. Lani so doma prodali za 100 milijard dinarjev blaga, 95,5 odstotka več kot leto poprej. Uvoz je zagotavljal nemoteno preskrbo proizvodnje, znašal je 128,5 milijona dolarjev, od tega konverti- medsebojnih dobav in podobno, zP' šal je 62,3 milijarde dinarjev. Pri stroških so znaten porast za# ležile obresti, njihov delež v cel<^ nem prihodku je bil lani 10,5-ods^ ten, leto poprej 7,5-odstoten. Pri osebnih dohodkih so se do^ bra držali resolucij skih priporočil rasti so zaostajali več kot 20 odstf kov. Povprečni čisti osebni dohod* na zaposlenega je znašal 56.139 narjev, s čimer je Iskra ohranila je mesto v gospodarstvu, ki je iroP lani 53.711 dinarjev povprečna osebnega dohodka. mv V škofjeloški občini oživljajo konjerejo Konjska figa pogosteje na cesti Škofja Loka, marca — V škofjeloški občini je bilo tako k*1 drugod v Sloveniji: traktorji in ostali kmetijski stroji so koi pregnali iz hlevov in konjske fige s cesta. Ugotovitev, da število konj v občini ne zadošča za pridelovanje hrane v izrednih razmerah (pomanjkanje goriva in nadomestnih delov za kmetijske stroje) je bila zadosten razlog, da so v občini lani izdelali program razvoja konjereje, za uresničevanje katerega nista odgovorni le žirovska in škofjeloška kmetijska zadruga, temveč tudi Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, intervencijski sklad in orani s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V občini prevladuje reja delovnih kmečkih konj hladnokrvne pasme. Reja je bila vse do lani nenačrtna, kar potrjuje tudi povprečna starost konj. Konji so stari in prestari, da bi lahko nosili breme v izrednih razmerah, zato je osnovna naloga kmetijskih in ostalih služb pomladiti čredo. Lani so v občini z izdatno pomočjo intervencijskega sklada in organov ljudske obrame kupili štiri žrebice (iz A rodovnika) in pridobili plemenskega žrebca za plemenilno postajo v Škof j i Loki. Enako število žrebic nameravajo nabaviti tudi letos, prav tako tudi enega žrebca za pleme* no postajo v Železnikih. Načrtujejo da bodo do leta 1990 imeli dvajs^j hladnokrvnih kobil, kar bi bila dob^l osnova za nadaljnje pomlajevanji konj in za širjenje konjereje. Dobro se je v minulem petletni"! obdobju uveljavila reja haflingerje^ zaradi ugodnih nakupnih pogoj*' (dve tretjini regresa) pa zanimanj še narašča. Letos bodo rejo hafli* ških konj razširili predvsem v hrit vite predele občine, na območje Da^l če, Sorice, Sovodnja in Leskovic*! odprli pa bodo tudi plemenilno Pm stajo v Železnikih ali v bližnji okol1 ci. C. Zaplotnik KULTURA 5. STRAN (^Q)S®SIcJJ©]EnGLA£ Mala Prešernova plaketa za zborovodjo ^gnclja Sedeja Ce bi bil še enkrat mlad, bi spet pel Vencelj Sedej je Joštarjev z Jo-ste. Njihova hiša je stala v rebri Pod cerkvijo, gostilna je bila v njej *a tiste, ki so ob nedeljah prihajali |!a ta priljubljeni kranjski hrib. j^arejši ljudje ne morejo pozabiti ^sne posebnosti Joštarjeve mame, *aJeršpajza«, in močnega vinskega .aJa, ki je ogrel ude. Zdaj je od hi-.lc6 ostala le še razvalina, vojna jo ^e vzela. Nekaj zidov je na enem svojih akvarelov ohranil slovenski sllkar Ljubo Ravnikar. . Pelo se je pri hiši, veliko in lepo, j? nič čudnega, da je sina, Venclja e^eJa, takoj po vojni potegnilo k Roškemu pevskemu zboru Svobo-aa v Stražišču. Okrog leta 1950 je °Pravil tudi tečaj za zborovodje, ki *a je vodil Peter Lipar. Odličen pe-j^c, pn/i Das Lipar ga je povabil v ^"ešernov zbor: petnajst let je pel v H§!n. Dve leti je bil pevovodja obr-^iškega pevskega zbora Enakost v <>ranju, pevce je vodil v tovarni .tendard potem je prevzel upokojenski pevski zbor iz Predoselj, 2adnjih pet let pa v Kranju vodi 2°or upokojencev. V zboru je sedaj šestnajst pev-^6v- Lani je bilo slabo leto: trije so j^rli, eden jih je zapustil, na novo Pa pevci zlepa ne pridejo. , "Ljudje so leni kot jazbeci,« se raduje Vencelj sam pri sebi. »Upo-°je se, potem pa posedajo po bife- jih, kartajo, dolgčas prodajajo — in propadajo. Namesto da bi se pridružili kakšnemu zboru! Je mar kaj lepšega na tem svetu kot lepa pesem?!« Če bi še enkrat prišel na svet, pravi, bi spet pel. Pel in igral. Kakšni večeri so bili to! V stražiški Svobodi, v Prešernovem gledališču. Takrat je igral Cegnar pa Reš, We-it, Hlebš, Fugina, Uršič, Grašič .. . Matija Gubca so igrali, Kralja na Betajnovi pa opereto Planinska roža. Kako so zapeli! Pa vse mine ... S pesmijo res lahko najdlje uživaš. Kar poglejte, pravi, vsi pevci, pri kranjskem upokojenskem zboru so stari že čez 70 let. On jih ima že 78. Pa ni pogreba v kranjski občini, da bi ne šli zapet, če jim je naročeno. Noben sneg jih ne zadrži. Enkrat v Bitnje, drugič v Šenčur, tretjič na Jezersko. Osem pevcev je vedno pripravljenih, da opravijo svojo dolžnost. Pa niso samo pogrebi. Zbor nastopa tudi na revijah upokojenskih zborov, po raznih domovih, na proslavah, v Šentvidu na pevskem taboru, na izletih. Lani so šli s pesmijo od spomenika do spomenika čez ves Trnovski gozd. Leta 1975 so za prvega maja peli tudi Titu, zelo dobre volje je bil tisti dan. Skupaj z njimi so peli Kardelj in ostali. Ple- ničke je prala so zapeli, ki jo je Tito rad slišal. Peli bodo, pravi Vencelj, dokler bodo zdravi. Radi bi le, da bi se jim pridružili mlajši. Mladih, močnih glasov jim manjka. Škoda da ni več Feldinovega Franja. Kako je zapel Dvanajst razbojnikov! Mladi upokojenci bi se jim res lahko pridružili. Toliko jih je, nimajo kaj početi, oni pa bi jih radi sprejeli medse. Vsako sredo ob petih popoldne imajo vajo v Društvu upokojencev v Kranju. Kar tja naj pride, kdor bi rad pel, takoj bo dobil svoje mesto v zboru. Za dolgoletno zborovsko delo je Vencelj Sedej iz Stražišča ob letošnjem Prešernovem prazniku prejel malo Prešernovo plaketo. Zaslužil jo je. D. Dolenc KULTURNI KOLEDAR , Kranj - V Gorenjskem muze-R Tavčarjeva 43, je v okviru raz-tfcve Slovenka v revoluciji odprta IUstava slikarke Marjance Kraig-?er in kiparke Alenke Eržen — Šu-st&ršič. j ŠKOFJA LOKA - V knjižnici ***na Tavčarja bo v četrtek, 27. J^rca, ob 17.30 Fotokino klub pred-ajal diapozitive na temo Narava. LJUBLJANA - V četrtek, 27. ^&rca, ob 17. uri bo v okrogli dvora-.1 Cankarjevega doma znanstvena avna tribuna o vprašanjih jedrske Sergije. '» sredo, 26. marca, ob 19.30 na-J°Pa v veliki dvorani Cankarjeve-*a doma Elizabeta Leonskaja z Du-aJa s klavirskim recitalom. i Kranj - V četrtek, 27. marca, iD 17. uri bo v galeriji Nova v De-lutu^em domu, vnod 6, predstava ^tkovne igrice Strah. Gostovala /°, lutkovna skupina kranjskega j^pa Čebelica. Organizator prire-^e je Gledališče čez cesto. n u J£SENICE - V razstavnem sa-Dolik bo v petek, 28. marca, J? 18. uri otvoritev razstave slik ,yljke« akad. slikarja Milana Ba-Pjte. Razstava, ki jo bodo odprli s J:aJšim glasbenim recitalom, bo aPrta do 9. aprila. 27*tADOVUICA - V četrtek, r ■ marca, ob 19. uri bo v dvorani adovljiške graščine Janez Pret-har ob diapozitivih predaval o za-'u*nivostih Čila. Zapis s koncerta Miru priložnost Yoko Ono je v Ljubljani nastopila pred na pol prazno dvorano, ki je poslušala predvsem pesmi z njenega zadnjega, šestega albuma Različna vprašanja, ki so se zastavljala pred ljubljanskim koncertom, so se strnila v eno samo — kaj bo glasbenica predstavila na koncertnem odru. V dobro uro trajajočem koncertu (z dodatkom dveh pesmi) so se niti razpletle in viden je bil dokaj jasen odgovor. Koncert, napovedan za 20. uro, se je začel z dvajsetminutno zamudo, kar verjetno ni šlo na račun tehničnih težav ali provokacije zvezde večera, ampak zaradi prevelike praznine v mali tivolski dvorani. Ta je bila prav nesramen izziv ne samo organizatorju koncerta, Zavodu Tivoli, temveč tudi nastopajoči Yoko Ono. Sam nastop je bil vsebinsko dokaj smiselno zasnovan. V prvem delu je s posameznimi pesmimi predstavila svoja razmišljanja, osebna doživetja in hotenja po letu 1980, v času, ko se je na nasilen način prekinila življenjska pot njenega moža, legendarnega Beatla Johna Lennona. Skladbe na ljubljanskem koncertu večinoma tvorijo vsebino njenega zadnjega, šestega albuma. Tako besedila pesmi kot melodija (posebno na čase izredno prodoren glas izvajalke) in pomoč scenske razsvetlja- ve so poskušali čimbolj resnično pričarati vzdušje, ki ga zaokrožuje naslov albuma in je obenem tudi naslov celotne turneje (Starpeace). Vse skupaj pa je bilo kljub solidni pomoči spremljevalnih glasbenikov (Phil Ashlev, Leigh Foxx, Benny Gramm, James Rippertour in Mark Rivera) na čase podobno Sitzifovemu delu. Po (napol) prazni dvorani je res završalo le, ko so z odra prihajali zvoki skladb Imagine in Give peace a chance. Ob koncu še sporočilo tistim, ki se koncerta iz kakršnihkoli razlogov niso udeležili: v bistvu niso zamudili ničesar pomembnega. Ali, kot je rekel eden izmed obiskovalcev, vseeno je Yoko Ono predvsem žena Johna Lennona. Vine Bešter marca — Knjigarna Državne založbe Slovenije v Rado-J-lici nadaljuje s prirejanjem literarnih večerov. Minuli se je pravza-**fav začel že popoldne, ko so predšolski otroci debelo uro preživeli s lovensko pesnico Nežo Maurer. Otroci so ob branju njenih otroških Pesrni tudi risali, izdelki pa bodo razstavljeni v knjigarni. Večerno Ječanje pesnice z odraslimi, najsi poznavalci njene poezije ali drugi-ki jih je njena pretanjena, nevsiljiva in neizumetničena pesniška .e«eda morda prvič dosegla, se je izteklo v prijeten kulturni dogodek. Ve^a Maurer, ki je doslej izdala deset zbirk pesmi, polovica jih je za otroke, razen tega pa še dve knjigi proze, bo kmalu izdala novo pesni-vzbirko z naslovom Drevo spoznanja. Na izid pri Mladinski knjigi ^-ča/ca- tuduslikanica z njenimi-otroškimi pesmimi — Televizijski [ °troci - Foto: L. M. ' Jan najboljši kitarist Škofja Loka, marca — Na letošnjem republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe, je bilo sredi marca v Kopru, so sodelovali tudi štirje violinisti in kitarist z Gorenjske. Najbolje se je odrezal kitarist Jan Miljkovič iz Škofje Loke, učenec Uroša Lovšina. Osvojil je prvo mesto in s tem dobil pravico sodelovati na zveznem tekmovanju, ki bo od 16. do 20. aprila v Novem Sadu. Tudi ostali gorenjski glasbeniki so se dobro odrezali. Violinista Oto Gerdelj, učenec učitelja Ilije Popova iz Radovljice, in Jelena Brvar iz Škofje Loke sta prislužila tretjo nagrado, Dejan Kočevar in Aljaž Mihelač, oba iz Škofje Loke, pa sta bila pohvaljena. Vsi trije violinisti iz Škofje Loke so učenci prof. Bojana Erjavca. Škoda, da je bila udeležba Gorenjcev iz ostalih gorenjskih glasbenih šol tako skromna, saj iz treh občin ni sodeloval nihče. D. Dolenc Izšli so Loški razgledi Škofja Loka, marca —- Izšli so Loški razgledi št. 32/85. Zbornik obsega okoli 350 strani z več kot tridesetimi članki, razpravami in poročili. Uredništvo Loških razgledov je bilo pred težkim problemom, saj se je zaradi visokih tiskarskih stroškov cena posameznega izvoda povzpela čez 2000 din. Vendar je odbor sklenil, da bo naročniška cena skupaj z letno naročnino • znašala- 700"~din: ~eerra-zbornika v prosti prodaji pa bo 1500 din. Muzej Radovljica Slovenski čebelnjaki v sliki Radovljica, marca — Čebelarski muzej pripravlja letos avgusta veliko razstavo o čebelnjakih na Slovenskem. Del zbirke panjskih končnic bodo letos skupaj z Etnografskim muzejem predstavili v Zurichu. Večina akvarelov, ki predstavljajo značilne čebelnjake na Slovenskem, je že naslikana; ostale od skupaj 25, kolikor jih bo na razstavi, pa bo Branko Čušin naslikal še spomladi. Velika razstava o slovenskih čebelnjakih, ki jo pripravlja Čebelarski muzej v Radovljici, bo na svojstven način predstavila čebelarstvo pri nas. Razstava, za katero bo muzej dobil del sredstev tudi od Kulturne skupnosti Slovenije, bo posegla do začetkov čebelarstva pri nas. Prva znana podoba čebelnjaka na Slovenskem je znana po zaslugi Valvazorja, slikovni in dokumentarni del razstave pa bo prikazal razvoj čebelnjakov, od najpreprostejše zaščite panjev pred mrazom, tipične čebelnjake v slovenskih pokrajinah, pa tudi sedanje, ki so — vsaj nekateri — bolj podobni vikend hišicam kot pa domovanju čebel. Razen akvarelov slikarja Čušina z Jesenic bo na razstavi v Šivčevi hiši tudi vrsta fotografij, ki jih bo prispeval inženir Franc Šivic. Kot je povedala Maruša Avguštin iz radovljiškega muzeja, razmišljajo, da bi na vrtu ob Šivčevi hiši postavili tudi značilen slovenski čebelnjak. To bi bila dodatna privlačnost razstave, ki jo bodo odprli ob radovljiškim občinskem prazniku avgusta letos. Sedaj še ni povsem gotovo, ali bodo del te razstave pokazali tudi na skupno razstavi v Zurichu, na kateri bo ob Etnografskem muzeju Slovenije sodeloval tudi radovljiški Čebelarski muzej. Predvideno je, da radovljiški muzej iz svoje obsežne, nekaj sto kosov obsegajoče zbirke panjskih končnic, dopolni slovensko etnografsko razstavo konec tega leta v Švici. Čebelarski muzej ima stalno pripravljen izbor 110 panjskih končnic na panojih, zaščitenih s pleksi steklom, kar lahko kot potujočo razstavo pripravi takoj. Dokončna vsebina te pomembne predstavitve v tujini bo znana že kmalu. L. M. Branko čušin: Gorenjski čebelnjak, Žeje pri Naklem. Danes v Mali galeriji Izsek iz Bele krajine Kranj, 25. marca — Danes ob 18. uri odpirajo v Mali galerij. Gorenjskega muzeju na Titovem trgu 4 zanimivo etnološko razstavo o kulturi in načinu življenja domačinov na črnomaljskem območju v Beli krajini. Razstava je plod dolgotrajnega raziskovalnega dela Andreja Dularja, etnologa Belokranjskega muzeja Metlika. Etnološka topografija občine Črnomelj je sestavni del vseslovenskega etnološkega projekta Način življenja Slovencev 20. stoletja, katerega namen je prikazati kar najbolj nazorno in celovito podobo življenja slovenskega človeka od konca 19. stoletja do danes. Topografija temelji na podrobnem preučevanju izbranih krajev in manjših zaključenih območij občine Črnomelj z vidika demografskega, socialnega, poklicnega in gospodarskega ustroja. Ugotavlja uvajanje novosti v kmečka gospodarstva in išče vzroke za razkroj tradicionalne kulture; želi pa razkriti tudi medsebojno povezanost posameznih področij človekovega delovanja. Številne fotografije, teksti, grafikoni in zemljevidi skušajo to, sicer zelo obsežno problematiko strniti v kratek in pregleden etnološki pregled črnomaljske občine. Razstavo je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem pripravil Belokranjski muzej iz Metlike, odprta pa bo do četrtka, 3. aprila. Verjetno bo Bela krajina — Sklepanje kupčiji razstavljeno gradivo še posebej zani- na živinskem sejmu v Dragatušu le mivo za šole. ta 1954. (fototeka Belokranjskegc A. D. muzeja v Metliki) Jubilej Kurirčka Letos mineva petindvajset let, odkar je pri založbi Borec začel izhajati Kurirček, revija za mladino. Rodila se je na pobudo zveze borcev, ki so takrat menili, da mladina vse premalo ve o našem štiriletnem osvobodilnem boju. Prva številka je izšla maja leta 1961, in sicer v 20 tisoč izvodih. Z leti pa je naklada skokovito rasla in pred tremi leti dosegla naklado kar dobrin 48 tisoč izvodov. Danes poznajo Kurirčka, ki ga tiskajo v Gorenjskem tisku v Kranju, po vseh slovenskih osnovnih šolah, pa tudi v zamejstvu, kjer žive in delajo Slovenci. Revija, ki jo najraje prebirajo šolarji v tretjem in četrtem razredu osnovnih šol, pa tudi starejši, je svojo vsebino v letih izhajanja razširila: od prvih začetkov, ko je bila povsem posvečena vojnemu obdobju, jo je prilagajala in širila. Ob reviji pa so nastale še nekatere akcije, povezane z imenom Kurirček — to sta Kurirčkova pošta in Kurirčkov festival, ki je z teti prerastel republiške okvire in postal velika vsakoletna manifesta- "etfsr---:----------------~-----T"------ L. M. mmmmmGLAS 6. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 25. MARCA 198 Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču Skupaj bodo gradili telefonsko omrežje Brezje pri Tržiču, 22. marca — Priprave na gradnjo telefonskega omrežja so se začele že pred približno tremi leti, ko so bili pri Podjetju za ptt promet naročeni načrti. Zdaj pa so se v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču lotili akcije skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Lese. Nekaj nad 350 prebivalcev ima krajevna skupnost z naselji Brezje pri Tržiču, Hušica, Visoče in Hudi graben. Poleg socialistične zveze, zveze socialistične mladine, zveze združenj borcev in organizacije Rdečega križa delujejo tudi gasilsko, športno in kulturno društvo. Še posebno aktivni so gasilci, ki delujejo v društvu že 35 let. Za letos so si v tej krajevni skupnosti zadali precej obsežen program. Zgraditi nameravajo pokrito avtobusno postajališče in prizidek k Domu družbenih organizacij. Temelje za avtobusno postajališče so naredili že lani. Imajo tudi že les, ki ga morajo še obdelati. Upajo, da bodo s prostovoljnim delom postajališča postavili letos. Do strehe pa bi radi zgradili tudi prizidek k Domu družbenih organizacij. V pritličju prizidka bodo gasilske garaže, v nadstropju pa večja dvorana. V odločitev za to gradnjo jih je prisilila stiska s prostorom. Gasilci nimajo prostora za svojo dejavnost pa tudi sedanja dvorana za večje prireditve je postala premajhna. V primerjavi s postajališčem in prizidkom pa jih čaka letos še veliko večja naloga. Skupaj s krajevno skupnostjo Leše so se namreč v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču odločili, da se lotijo gradnje telefonskega omrežja na območju vseh naselij v obeh krajevnih skupnostih. »Že pred tremi leti so se začele priprave na gradnjo telefonskega omrežja,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču Ivan Kokalj. »Takrat je komite za ljudsko obrambo pri občinski skupščini naročil načrte pri Podjetju za ptt promet Kranj. Resnejši pogovori o načrtovani akciji so se začeli že lani, pred dobrim mesecem pa smo se s predstavniki sosednje krajevne skupnosti Leše odločili za skupno akcijo. V vsaki krajevni skupnosti smo imenovali gradbeni odbor, iz obeh pa smo sestavili koordinacijski odbor za gradnjo telefonskega omrežja.« To je velika in najbrž tudi precej draga akcija. Kakšno pa je v krajevni skupnosti zanimanje za telefon?« »14. marca smo imeli na Brezjah pri Tržiču sestanek, na katerega smo povabili vse, ki se zanimajo za telefon. Tolikšne udeležbe doslej ni bilo še na nobenem sestanku. Iz naše krajevne skupnosti je prišlo okrog sto krajanov. Sestavili smo zbor uporabnikov telefona in pojasnili, kakšne so možnosti in kako se lotiti akcije.« Po programu je predvidena gradnja primarnega zemeljskega kabla na trasi Bistrica, Ročevnica, Brezje pri Tržiču do Visoč. Od tod naprej pa naj bi potekal zračni kabel v smereh: Visoče—Hudi graben, Visoče—Leše, Leše—Paloviče, Brez- Ivan Kokalj, predsednik sveta krajevne skupnosti je—vas, Brezje—Hušica in Brezje—Popovo in Vadiče. Skupna vrednost investicije za izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja je ocenjena na 40 milijonov dinarjev. V krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču je okrog 100 interesentov, v sosednji KS Leše pa okrog 65. Zbrati bi morali okrog 22,5 milijona dinarjev, pri čemer bo moral vsak tudi nekaj narediti. V prihodnjih dneh se bodo v krajevni skupnosti zbrali vsi bodoči uporabniki telefona. Na sestanku naj bi podpisali pogodbe in dobili tudi že položnice za nakazilo denarja. Čimprej bi morali zbrati vsaj nekaj denarja, da bodo lahko kupili kabel in se lotili del. Do 10. aprila naj bi vsakdo prispeval 100.000 dinarjev, do 15. septembra letos pa še 50 tisoč. Menijo, da bi moralo biti telefonsko omrežje zgrajeno najkasneje do konca prihodnjega leta. »To bo velika akcija. Vendar jo moramo izpeljat i, da pridemo čimprej do telefona,« pravi predsednik Ivan Kokalj. Kolikšna zavzetost za telefon je med krajani, pove že podatek, da jih je prek 60 (le eden na Brezjah ne) dalo soglasje za položitev telefonskega kabla. A. Žalar OD TU IN TAM... Marjan Peternel o projektu Soriška planina: Center naj bi bil v Sorici orica, marca — Ko so se zadnjega dne februarja v Sorici pogo-arjali o možnostih za razvoj telefonije, je bil večkrat omenjen udi projekt gradnje Soriške planine, češ da je prav ta projekt co- da v gospodarskem razvoju Sorice. Projekt namreč že okroglo desetletje eži v občinskem predalu, ker ni nikogar, ki bi se kot nosilec naložbe oziroma kasnejši upravljalec upal ugrizniti v kislo jabolko. Kislo predvsem zato, -cer bo treba najprej zgraditi drago ko-nunalno mrežo. Kot je zagotovila predsednica loškega izvršnega sveta da Filipič-PeČL'lin, bodo še letos načrte >otegnili ven, jih temeljito pregledali, »klestili, če bo potrebno in končno zabeli udejanjati. Sovlagateljev menda le bo manjkalo. S tem se bo najbrž tudi domačinom, Soričanom, odvalil težak kamen s srca. Kadarkoli so v vasi kaj načrtovali, vedno so imeli pred očmi, da se mora novo skladati s projektom. Med drugim jim te prav projekt prekrižal račune z Iskro o gradnji obrata v Sorici. Načrtovalci turizma so gradnjo preprečili. Od tedaj je minilo devet let, Soričani pa nimajo ne tovarne, ne turizma, ki bi v kraju kaj pomenil. Vas gospodarsko nazaduje, ugotavljajo. »Prepričan sem, da je projekt izgradnje Soriške planine nestvaren. Ti- sti, ki je delal načrte, je v prvi vrsti pozabil na ljudi, ki bodo v centru delali, pozabil je na stanovanja zanje, na štipendiranje mladine ne le iz Sorice, ki je premajhna, ampak iz cele Selške in Baške doline,« je med drugim dejal domačin Marjan Peternel. »Po drugi strani ima Sorica izredno dobre možnosti za razvoj turizma. Projekt preveč poudarja samo zimski turizem. Včasih je bila Sorica bolj znana poleti s svojim svežim zrakom in izhodiščem za planinske izlete na Rati-tovec, Črno prst in drugam. Projekt bi moral to upoštevati. Prav zato pa bi moral biti glavni turistični center v Sorici, ne na Soriški planini, ki je štiri kilometre višje. V Sorici nekaj osnovnih pogojev za to vendarle že imamo, imamo pa tudi obrobna zemljišča, neprimerna za kmetijstvo, na katerih bi lahko gradili. Hotel na Soriški planini se poleti ne bi obnesel.« Marjan Peternel je priznal, da je razprava o predlogu projekta v krajevni skupnosti bila, vendar so se ljudje tedaj premalo pripravili. Njihove pri- pombe so se nanašale predvsem na nujno zaščito izvirov pitne vode in na probleme okrog lastništva, medtem ko o vsebini niso dosti razmišljali. »Program bi morali znova preveriti,« je nadaljeval, »pretehtati, če je realen ali pa bi ga kazalo zožiti. Mislim, da bi bilo pametneje, če bi bila na Soriški planini samo restavracija, hotelske sobe pa bi preselili v Sorico, kjer bi se domačini lahko vključili s kmečkim turizmom in zasebnimi sobami. V osrednjem centru v Sorici bi bila tudi recepcija in velika kuhinja z jedilnico. Tako bi vsi vse leto imeli nekaj od turizma.« H. Jelovčan Velika akcija dupljanskih gasilcev Sodobnejši dom za jubilej Duplje, marca — Pretekli teden so lupljanski gasilci pisno in z obiski la domovih seznanili krajane z na-rtovano modernizacijo gasilskega loma, ki so ga Dupljanci zgradili le-a 1906. Gradnja novega orodišča sedanji meri le 24 kvadratnih me-.rov) in modernizacija doma nasploh £a potrebe gasilcev in krajevne skupnosti je načrtovana kot osred-ija pridobitev za proslavo 80. oblet-lice delovanja društva. Načrte že majo, prav tako vsa soglasja. Tudi 'ečina gradbenega materiala je že la gradbišču. Seveda pa je gradnja zdaten zalogaj, ki mu gasilci ne bolo kos brez pomoči krajanov s proste/oljnim delom in prostovoljnimi Orispevki. Najmanj 2500 delovnih ur bo potrebnih in za 3 milijone dinarjev prispevkov naj bi zbrali ljudje. Gasilci pričakujejo, da bo vsak, kdor še ni dal denarja za gasilce, še prispeval po svojih zmožnostih, saj je varstvo pred požari in pomoč gasilcev v drugih primerih vsesplošnega pomena, zato poziva gasilcev ne kaže preslišati. Načrt gradnje predvideva, da se bo sedanji gasilski dom že letos, takoj, ko bo ugodno vreme, spremenil v gradbišče. Jeseni naj bi bil prizidek pod streho. Za uresničitev tega cilja pa bo potrebna pomoč vseh, saj bo modernejši dom ne le ponos gasilcev, ampak vse krajevne skupnosti. -jk Tiskarski škrat V petkovem Gorenjskem glasu nam jo je na tej strani zagodel tiskarski škrat. Pri montaži mu je »uspelo« zamenjati slike. Seveda zdaj ne moremo drugega, kot da se vam opravičimo. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Za praznik so odprli strelišče — V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini so 21. marca popoldne ob krajevnem prazniku v klet' nih prostorih vrtca Janina odprli strelišče za zračno puško, v nedeljo dopoldne pa so na njem že pripravili ekipno tekmovanje. V soboto so v počastitev praznika pripravili tudi tekmovanje v kegljanju. Na kč' gljišču Triglava sta tako pri moških kot pri ženskah zmagali domaČ* ekipi. 21. marca dopoldne so za praznik pripravili tudi pohod od spO' menika do spomenika, ki se ga je udeležilo okrog 300 krajanov. V Do* mu JLA je bila v petek zvečer proslava, na kateri so med drugim podi' lili delegatom zahvale za delo in krajanom priznanja. Plakete krajev' ne skupnosti so dobili Dom JLA, Mirko Galičič in Branko Vukanac. 1 A. Ž. Delovni planinci Jezersko — Od nekaj nad 700 prebivalcev Jezerskega je kar 320 članov planinskega društva. Ko so na občnem zboru v začetku tega meseca ocenjevali delo, so poudarili, da so lani zabeležili veliko delovno zmago. 2350 prostovoljnih delovnih ur so vložili v gradnjo nove tovorne žičnice do Češke koče. Vzdrževali so tudi zahtevna pota v severnem ostenju Kočne in Grintavca. Alpinisti so opravili prek 200 vzponov v domačem in tujem gorstvu. Mladinski odsek je razen redne dejavnosti organiziral tudi planinski tabor v Sorici. Izredno aktivni so bili tudi najmlajši planinci Črički. Poleg vseh naštetih in še drugih del pa so lani pridni jezerski planinci povečali tudi pristajalno ploščad za helikopter pri Češki koči. A. K. Jamarski izlet Kranj — Pionirski odsek PlaninS*1 ga društva Kranj in Jamarsko druJtf1 že vrsto let uspešno sodelujeta. P*1 jamarske izlete so že organizirali, k° bil pri planinskem društvu še jama# odsek. S pripravo izletov pa nadalje jo tudi zdaj, ko imajo jamarji že doli svoje društvo. V soboto, 15. marca, pripravili izlet v jamo Dimnice, ki j°-že pred prvo svetovno vojno odp' Planinsko društvo Trst. Najprej so spustili v 35 metrov globoko bre^ Male Dimnice. Glavni obisk pa je» namenjen okrog 400 metrov dolgi, ' gato zasigani galeriji z lepimi kapn'! Na dnu izvira potok, vendar se za iz^ nim sifonom jama še nadaljuje. Žal] Dimnice danes precej zapuščene, ' prav so zelo lahko dostopne. Ležijo $ mreč le 500 metrov od glavne turi** čne ceste Trst—Reka. F. B> .. KRATKE PO GORENJSKI Prva seja skupščine delegatov • Podnart — V sredo, 26. marca, ob 19. uri bo v Domu AMD v Podnartu pf seja skupščine delegatov, ki so bili 10. februarja letos za štiri leta izvoljeni na t} ru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti in imenovani v organizacij1 združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skup" sti. Na seji skupščine bodo izvolili predsednika in podpredsednika skupščine V jevne skupnosti ter druge organe. Tečaj za šolanje psov • Lesce — Kinološko društvo Bled bo organiziralo tečaj za šolanje p! vseh nelovskih pasem. Tečaj bo potekal na društvenem vadbišču v Lescah z8 govino Murka. Tokrat društvo daje možnost vsem lastnikom, ki imajo plemefll ke, in tudi tistim, ki vzgajajo pse ne glede na pasmo, da svoje pse izšolajo r strokovnim vodstvom. Ločani zmagali na kvizu • Škofja Loka — V začetku meseca so se v Cankovi v Pomurju pomerili' gijski zmagovalci kviza Mladi v kmetijstvu. Zmagali so člani aktiva mladih* družnikov iz Kmetijske zadruge Škofja Loka Jože Stanovnik, Olga Križna'] Lojze Primožič. D' Vabljeni na svečanost v Lipnico • Upnica — V četrtek, 27. marca, ob 16.30 bo pri osnovni šoli Staneta Žag1 jav Upnici pri Kropi spominska svečanost obletnice smrti narodnoga heroju St* ta Žagarja. Organizator tradicionalne svečanosti je krajevni odbor ZZB NOV Pj pokroviteljstvom štaba za teritorialno obrambo Radovljica. Nastopili bodo ^ na pihala iz Gorij, pevski zbor i/. Krope ter učenci lipniške in kranjske osno^ šole Staneta Žagarja. Spominska plošča in množično zborovanje • Bitnje — V nedeljo so se začeli — in bodo trajale ves ta teden — prir* \ tve za praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica. Prva osf* ^ nja svečanost bo v četrtek, 27. marca, ko bodo ob 17. uri na pročelju hiše šteVij 40 v Spodnjih Bitnjah odkrili spominsko ploščo borcu VDV Romanu Smoletu-' šku, ob 18. uri pa bo v gasilskem domu v Bitnjah slavnostna akademija s kul* nim programom. Druga osrednja svečanost bo v soboto, 29. marca, na Planici § Crngrobom, kjer bo ob 10. uri tradicionalno množično zborovanje udeležen" NOB, aktivistov OF, mladine in občanov kranjske ter škofjeloške občine. 1 PISALI STE NAM... PREDNOST BISTRICI Eden najvišjih, enkratnih, množičnih zločinov okupatorja v našem osvobodilnem boju (ne le na Gorenjskem, marveč v Sloveniji — izvzemši Frankolovo) je bil v Bistrici med Naklom in Pod-brezjami 25. julija 1942. leta. Takrat je bilo v enem dnevu postreljenih 59 talcev in požganih več hiš. Niti v Begunjah ni bilo v enem mahu nikdar toliko žrtev. Spomin tolikim žrtvam do zdaj ni bil dostojno obeležen. Pravzaprav je gradnja avtoceste pred leti povsem zasenčila ta spomenik. V sedanjem srednjeročnem programu pa ima prednost Bistrica, saj bo od skupaj 9 milijonov dinarjev kar polovico tega denarja namenjenega za obnovo tega spomenika in ureditev okolice. Komisija za spomeniško dejav- nost pri ZZB NOV občine Kran] se skupaj z Muzejem in odborort podpisnikov Družbenega dogovO' ra zavzema, da bi bilo slovesno odkritje tega spomenika že letos za kranjski občinski praznik. K. Makuc SLABO SODELOVANJE Po krajevnih skupnostih ima' mo komisije, ki iščejo informaci' je o življenjskih in socialnih te' žavah ljudi, ki so potrebni pomO' či. V krajevnih skupnostih pa so tudi delegacije, ki delajo na tert področju. Vendar pa največkrat med obema organizacijskim^ oblikama ni sodelovanja. Zdaj> ko so volitve za nami, bi veljalo razmisliti tudi o tovrstnem delu-. Še posebej pa naj bi to upošteval1 v pripravah na volive organov V krajevnih skupnostih. K. M. _ sv ZANIMIVOSTI 7. STRAN @®IMi3M©ISHGLAS Na Pokljuki smučarsko prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja Spretni pri usposabljanju in na snegu uvrstitve ni mogel. »Ja, v vojaških čevljih in z vojaškimi smučmi se drugače vijuga kot s tekmovalnimi.« je pribil Matjaž. Pokljuka, 23. marca — Idilična, s snegom bogata Pokljuka je Wla tri dni prizorišče smučarskega prvenstva Ljubljanskega Armadnega prvenstva, na katerem so sodelovale ekipe poveljstev in enot Postojna, Ljubljana, Maribor, Vrhnika, Kranj, Škofja Loka, Bohinjska Bela, Tolmin in Graničar. Na Pokljuki zima še ne popušča: Snega je več kot meter, ceste so zasnežene in zaledenele, snežni *upi pred vojašnico na Rudnem Polju so visoki tudi štiri metre. *Ugodne snežne razmere so nam Ornogočile, da pri pripravi in izvedbi prvenstva ni bilo nobenih težav,« Je povedal Marko Petrič, ki v planinski enoti Franceta Prešerna skrbi za telesnokulturno dejavnost. Vojaki in starešine so v vseh Štirih disciplinah — v štafetnem in Patruljnem teku ter v biatlonu in Veleslalomu — pokazali dobro telesno pripravljenost, obilo spretnosti ,n izjemno borbenost. Prijateljske Vezi, stkane v enotah, pri urah UsPosabljanja, pa so se na Pokljuki samo še utrdile. Najtežjo preskušnjo prvenstva p patruljni tek na deset kilometrov v vojaški opravi, z avtomatsko Puško na hrbtu in z vojaškimi smučmi — je dobila ekipa Grani-CarJa, v kateri se je z dobrim nastopom izkazal tudi Tomaž Rozman iz **adovljice, sicer varuh državne ^eje v Logarski dolini. »Za prvenstvo smo se pripravljali štiri tedne na Livku nad Kobaridom. Veliko ?mo s smučmi tekli navkreber, navali kondicijo z alpskim smučanjem in se urili v streljanju. Zmago Sltlo si izbojevali prav z natan- Lojzeta Debelaka iz Nove vasi pri Radovljici pa smučarskega tekača Milana Katrašnika s Podblice — in še bi lahko naštevali. »Starešine iz planinske enote so mi omogočile, da sem v letošnji zimi lahko veliko vadil na smučarskem poligonu na Pokljuki, nedaleč od vojašnice, in da sem se lahko udeleževal pomembnejših do- čnostjo pri strelih, medtem ko so bili v teku hitrejši Tolminci,« je povedal Tomaž, ki bo v treh mesecih slekel vojaško suknjo — seveda, če bodo člani zmagovalne ekipe dobili tudi kaj nagradnega dopusta. Veliko znanih in obetavnih športnikov smo srečali na Rudnem polju: alpske smučarje Mateja Oblaka z Jesenic, Jožeta Lavtižarja iz Kranjske gore, Matjaža Naglica iz Brito-fa, kolesarja Aleša Tahmajstra iz Astre, državnega mladinskega re-prezentanta v biatlonu Boštjana Lekana iz Dola, smučarja na vodi Matjaža Mušiča iz Ljubljane in mačih tekmovanj,« je povedal Matjaž Naglic, obetavni smučar kranjskega Triglava in državni mladinski reprezentant, ki pa je na smučarskem prvenstvu na Pokljuki imel precej smole. V veleslalomu je namreč osvojil šele 24. mesto, čeprav so vojaki in starešine iz njegove enote veliko stavili nanj. Matjaž je v prvi vožnji padel, se pobral in nadaljeval do cilja, v drugem poskusu pa kaj več kot le izboljšati Milan Katrašnik je bil med najuspešnejšimi udeleženci prvenstva: 2. je bil v biatlonu, bil je član tolminske ekipe, ki je bila najboljša v štafetnem teku. »Vojaške oblasti so tudi meni omogočile, da sem v letošnji zimi nastopil na najpomembnejših domačih tekmovanjih v smučarskih tekih,« je povedal Milan, zadovoljen, da se je prvenstvo zanj kljub skromnim pripravam dobro končalo. »Vem, da smo športniki v prednosti pred ostalimi, zato še toliko bolj cenim vojake, denimo, iz Splita ali Vojvodine, ki so šele v vojski prvič nadeli smuči, pa so se kljub temu uspeli prebiti na prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja.« Lojze Debelak, večkratni državni in republiški prvak v smučanju na vodi, v svoji zbirki kolajn pa ima že tudi zlato in srebi ^o odličje z balkanskega prvensiva, je na smučarskem armadnem prvenstvu nastopil v veleslalomu in za ekipo Škofje Loke v štafetnem teku. »Smučanja z vojaškimi smučmi po snegu se le ne da primerjati s smučanjem na vodi!« je ob povprečnih dosežkih dejal Lojze Debelak, ki je letošnjo zimo preživel na Pokljuki, največ v delavnici, kjer je servisiral smuči. Znanje, ki si ga je še pred odhodom v JLA pridobil pri Blažu Finžgarju, mu je veliko koristilo. C. Zaplotnik Prva ekipa Tolmina Pokljuka — Vojaki in starešine iz Tolmina so zmagovalci letošnjega smučarskega prvenstva Ljubljanskega armadnega območja. Druga je bila Postojna, tretji lanski prvaki — vojaki in starešine Kranja, četna Bohinjska Bela in peta Škofja Loka. V patruljnem teku na 10 kilometrov je bil najboljši Graničar, v štafeti 4x5 kilometrov Tolmin, v biatlonu med posamezniki Lekan (Tolmin) in med ekipami Tolmin, v veleslalomu pa med posamezniki Navodnik (Kranj) in med moštvi Maribor. delegatske pobude 1286 zob bi lahko zdravili, če ... pšenice, marca — Problemi zobozdravstva na Jesenicah, saj jokajo bolniki tri leta — Če bi delali tako kot v obratni ambu-**nti, bi lahko sprejeli še 1286 bolnikov — Se bo zobozdrav-s*vo odcepilo od zdravstva? Čakalna doba v zobozdravstvu jeseniške občine je zelo dolga. Zato so ^tegati na sejah zborov skupščine v^čkrat postavili delegatsko vpraša-nte. zakaj tako. Temeljni organizaciji osnovnega ?5avstva, Obratna ambulanta jese-lske Železarne in Zdravstveni dom, posredovali občinski zdravstveni sku 2dra pnosti program za sanacijo zobo- vstva. **o programu bi razen sedanjih de-*wh zobozdravstvenih enot za odra-let potrebovali še 4,15 ekipe in še yaimanj 21 milijonov dinarjev. Ra-,er» novih zobozdravnikov in tehnici °)i mora'i zagotoviti še denar za ojiatno opremo in prostore. Ko pa je predsedstvo občinske zdravstvene skupnosti obravnavalo predlog programa, je ugotovilo, da ne daje prave podobe. Zahtevali so, naj problematiko obravnava strokovna služba medobčinske zdravstvene skupnosti. Gradivo je pripravil dr. Drago Petrič. Po razpravi so sprejeli sklep, da mora Obratna ambulanta jeseniške Železarne zaposliti novo zobozdravstveno ekipo, ki naj bi jo deloma plačevali iz denarja občinske zdravstvene skupnosti, deloma pa naj bi dobila denar iz neposredne menjave. V temeljni organizaciji Obratna ambulanta naj bi kar najhitreje uvedli nagrajevanje po delu. V sporazumu o svobodni menjavi z Zdravstvenim domom Jesenice se mora določiti, da se neuresničeni programi v zobozdravstvu ne morejo plačevati iz ostalih dejavnosti, kar pomeni, da bo Zdravstveni dom prejel toliko denarja manj, kolikor bo manj opravljenega dela. Zobozdravstveni delavci imajo delovne obveznosti za 15 odstotkov višje, kot je določeno v »zeleni knjigi«. Zdravstveni dom mora uveljaviti nagrajevanje zdravstvenih delavcev po delu, ob tem pa mora upoštevati izkušnje zdravstvenih domov iz Kranja in Tržiča. V razpravi o problematiki jeseniškega zobozdravstva so ugotovili, da bi bila čakalna doba mnogo krajša, če bi zobozdravstvo v zdravstvenem domu opravilo toliko dela kot obratna ambulanta Železarne. Opravili bi za več kot tri zobozdravnike dela ali zobozdravstvene storitve kar pri 1 286 pacientih. O tej problematiki bodo na Jesenicah še razpravljali, saj bo občinska zdravstvena skupnost nastopila kot četrti zbor občinske skupščine. Med drugim naj bi začeli razmišljati tudi o tem, da bi se jeseniško zobozdravstvo odcepilo od ostalega zdravstva, tako kot je v Zdravstvenem domu Kranj. D. Sedej Tudi prenova starih jeder stane Zakaj bi stari prostori samevali? Škofja Loka — Program prenove starih mestnih in vaških jeder je bil lani le polovično uresničen, ker je bilo tudi denarja zanj polovico manj. Potreben je družbeni dogovor o prenovi in njenem financiranju. ^gleni« bencin tudi na leski črpalki Kupce štejejo na prste ^Sce, marca — V Sloveniji so 15. marca začeli prodajati rj~°svinčen bencin na črpalkah v Lescah, Šentilju, Šempetru pri IV Ljubljani (na Celovški cesti), Kozini in v Luciji pri Porto-si sedma, zelena pobarvana črpalka pa bo stala na bencin-y *j*n servisu, ki ga Petrol gradi ob gorenjski avtomobilski cesti v fe klem. V Lescah so v enem tednu natočili »zeleni« bencin le eftiu zahodnonemškemu državljanu. ^"Jugoslavija je izpolnila obljubo in V^P^družila državam, ki skrbijo za PoJ!^0 okolja; še bolj kot to pa je tJ|?e,nbno, da je prisluhnila željam 1 aw Ur*s*ov' k* se pripeljejo k nam fy ..m°bHi» opremljenimi z katali-L0r3i.« je povedal Jože Mlakar iz L c» Poslovodja Petrolove črpalke v fc^^h, in dodal, da sta predelava in ^ ehje vsake črpalke stala pribli-,*.3 milijona dinarjev. Črpalke, katerih točijo neosvinčen bencin, ostalih razlikujejo v tem, da so ^bvi.0 Pobarvane in da ima ročica za *a i *anje manJši lij - Tudi odprtina torJ°^enje »zelenega« bencina na av- Vh ^oilu je namreč manjša, zato dć 'Ob da J primeru ne more priti do Svj £te in naliti v rezervoar bencin s U^^vimi dodatki^ ki bi zelo hitro 1 katalizator. Ta naprava je do- kaj draga, v Zvezni republiki Nemčiji stane okrog tisoč mark, še enkrat toliko pa elektronska naprava za krmiljenje vplinjača, ki gorivu prek posebne sonde natanko odmerja kisik. Ob tem, da neosvinčen bencin pri nas stane 181 dinarjev (19 dinarjev več kot super) in da katalizator zdrži le osemdeset tisoč kilometrov vožnje, je nesporno, da se novost pri nas še ne bo tako hitro uveljavila in da bodo odjemalci »zelenega« bencina za zdaj le tujci. Pri nas še ni avtomobilov, ki bi bili opremljeni s katalizatorjem in bi uporabljali neosvinčen bencin, zato pa s» na tem področju toliko dlje v zahodnoevropskih državah, kjer so naravovarstveniki (»zeleni«) še precej glasnejši kot pri nas. V Zvezni republiki Nemčiji je za zdaj okoli pet odstotkov vozil, opremljenih s katalizatorji, že naslednje leto pa naj bi jih bilo 15 odstotkov. Novejši osebni avtomobili, denimo mercedesi, imajo že vdelane katalizatorje, medtem ko naknadno vstavljanje teh naprav v stara vozila ni smotrno, čeprav je teoretično možno. O tem, kaj načrtuje na tem področju naša avtomobilska industrija, ni znano; vemo le to, da imajo Zastavina vozila jugo, na menjena ameriškim kupcem, katalizatorje že vgrajene. C. Zaplotnik Da je prenova starih jeder precej več kot le nov poplesk fasade, je že dolgo znano. Jasno je tudi, da je prenova potrebna, če že ne nujna, saj se za debelimi okrušenimi zidovi skrivajo nefunkcionalna stanovanja brez osnovnih pogojev za sodobno kulturo bivanja. Prav zato so številni prostori v takih hišah že prazni. Življenje v starih mestih umira, seli se v nove soseske. Kolikor se pač še lahko, saj je tudi primernih prostih površin za gradnjo stanovanj vse manj. In škoda jih je, če pozidava res ni nujna. V loški občini so se pred leti lotili prenove starih mestnih in vaških jeder. Z nekaj uspehi se že lahko pohvalijo, ogromno dela pa jih še čaka. Pri tem, žal, ne teče vse gladko. Zatika se pri strokovnih pripravah, pri pridobivanju soglasij oziroma prostorov iz zasebne v družbeno last ter pri sami obnovi. Odbor za prenovo dela ljubiteljsko; nikogar v občini ni, ki bi usklajeval delo odbora, strokovnih institucij, investitorjev in graditeljev. Zato bi bil v Zavodu za družbeni razvoj več kot nujen človek, ki bi poklicno opravljal zahtevno koor-dinatorsko vlogo. Lani je program prenove dobil namesto načrtovanih štirih milijonov dinarjev, potrebnih v glavnem za pripravo študij, projektov in podobnih papirjev, komaj polovico denar- , j a. Za letos računa na dvanajst milijonov dinarjev. Če jih ne bo, spet ne bo uresničen, spet bodo padala vprašanja, zakaj celo naloge, ki ne terjajo veliko denarja, niso odkljukane. Zato bo treba dogovoriti trajnejši način, kdo, po kakšnem ključu in koliko bo v loški občini prispeval za prenovo, o kateri se bo pred tem seveda tudi treba dogovoriti. Sicer pa je za letos predvidenih kar nekaj zahtevnih prenovitvenih posegov. Za pridobitev stanovanj bo šlo okrog 136 milijonov dinarjev; prav toliko tudi za poslovne prostore, če bo Šešir obnavljal stavbo na Spodnjem trgu prihodnje leto (naložbo ceni na 300 milijonov dinarjev). Za obnovo Tavčarjevega dvorca na Visokem je letos predvidenih 50 milijonov dinarjev, kar pa bo najbrž premalo. H. Jelovčan Planica, 23. marec — V izteku Bloudkove velikanke v Planici je bilo v nedeljo po zaključku finale svetovnega pokala v smučarskih skokih tudi sklepno žrebanje letošnje akcije SZ Slovenije Podarim-dobim. S to akcijo je naša smučarska zveza bogatejša za triintrideset starih milijard dinarjev. Tako kot smučarski skoki je tudi zaključno žrebanje Podarim-dobim popolnoma uspelo. Žrebanje sta vodila Vili Vodopivec in Janez Hočevar-Rif-le. Vse pa so popestrili tudi ansambel Avsenik, godba na pihala PIT iz Maribora in folklorna skupina Tine Rožanc. Slovenski poštarji so s sanmi ob iztek pripeljali kar pet ton razglednic, ki so jih nato izžrebali mladi športniki ŠD Rateče, Kranjske gore, Mislinje in Raven. Med dobitniki velikih nagrad je bil tudi Kranjčan Boštjan Kos, ki si je prislužil s svojimi razglednicami avto visa 11 RE. (-dh) — Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE Dnevni red Skupščina občine Tržič sklicuje 5. sejo vseh zborov skupščine v ponedeljek, 31. marca 1986, ob 11. uri v sejni sobi Tovarne obutve Peko Tržič. Za sejo predlaga naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev navzočnosti delegatov 2. Predlog družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986—1990 3. Predlog resolucije o politiki uresničevanja usmeritve družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986—1990 v letu 1986 4. Predlog odloka o proračunu občine Tržič za leto 1986 5. Analiza dela skupščine občire Tržič v mandatnem obdobju 1982-1986 6. Poročilo izvršnega sveta skupščine občine Tržič v obdobju 1982-1986 7. Informacija o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine Tržič v letu 1985 8. Imenovanje načelnika Uprave za notranje zadeve Kranj 9. Poročilo občinske volilne komisije o izidih glasovanj na volitvah 13. in 16. marca 1986 v občini Tržič S sprejetjem plana se načrtovanje v občini ne konča Delegati bodo na tokratnem skupščinskem zasedanju sprejemali predlog družbenega plana občine za obdobje od 1986 do 1990. Na januarski skupščini so obravnavali osnutek, nato pa so ljudje v javni razpravi oblikovali vrsto pripomb, ki jih je izvršni svet večinoma upošteval pri dopolnjevanju osnutka. Ko je izvršni svet ocenjeval pripombe, največ so jih poslali iz zdravstvenega doma v Tržiču, predsedstva občinskega komiteja ZKS v Tržiču in občinskega sindikalnega sveta, je so- dil, da ima občinski plan razvoja posebno vlogo in mu ni treba odgovoriti na sleherno podrobnost, saj imajo svoje srednjeročne načrte tudi interesne skupnosti, združeno delo in krajevne skupnosti. Potem ko bodo družbeni načrt občine Tržič sprejeli zbori skupščine, planiranje ne bo končano. Naloga vseh nosilcev načrtovanja bo še najprej usklajevanje planov in njihovo učinkovito izvajanje: Izvršni svet ob koncu mandata ocenjuje Kljub težkim razmeram tržiško gospodarstvo dobro poslovalo Tržič, marca — V družbenem planu tržiške občine za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 so snovalci poudarjali krepitev moči gospodarstva v občini kot temelja za hitrejši razvoj. Vendar so se gospodarske razmere ta čas zaostrile, tako da so morali srednjeročne načrte znova realneje ovrednotiti. V začetku minulega srednjeročnega obdobja je bila zelo motena tudi oskrba z repromate-rialom in energijo, vendar je proizvodnja v delovnih organizacijah v redu tekla. Oživljanje gospodarske rasti, usklajevanje delitvenih odnosov, razmah naložbene dejavnosti, zaposlovanje, večja vloga tržiškega gospodarstva v izvoznih tokovih, gibanje osebnih dohodkov glede na ustvarjeni dohodek, nemotena oskrba, prožnejša kmetijska politika ter načrtovanje za naprej so bila najvažnejša vprašanja občine v minulem mandatu. Izvršni svet ugotavlja, da so v težkih gospodarskih razmerah zadnja štiri leta kljub vsemu dobro gospodarili, da ni bilo večjih izgub; tiste, ki so bile, pa so temeljito razčlenili in skušali odpraviti vzroke zanje. In kaj so v tem času konkretnega storili? Združili so gostinsko podjetje Zelenica s kranjskimi Živili, da bi izboljšali gostinsko dejavnost v občini, vendar naloga ni docela uspela. Združili so tudi Kompasov tozd TGO na Ljubelju z mejnim turističnim servisom, ki obema daje večjo možnost razvoja. Gostinstvu, turizmu in trgovini so v Tržiču namenili veliko pozornosti, predvsem zato, da bi razvili turistično dejavnost. Ta naloga ostaja aktualna tudi vnaprej. Veliko so si prizadevali tudi za razvoj zasebne obrti, vendar j;h tu pesti pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov, da bi se dejavnost kaj bolj razmahnila. Več pozornosti kot poprej so zadnja leta terjale družbene dejavnosti, saj je ob omejevanju skupne porabe nastalo ogromno težav pri financiranju programov teh dejavnosti. Naložbeno so bili Tržičani izredno optimistični. Vendar kljub živahnejši naložbeni dejavnosti (nova obrata Lepenke in Zlita) opremljenost tržiškega gospodarstva še vedno caplja za drugimi. Poleg planskih so v Tržiču uspeli uresničiti tudi nekaj dodatnih naložbenih nalog: vodovod, most, ATC. in sicer z dodatnimi sredstvi. V prihodnje jih čaka še gradnja nadomestnega vrtca. Zaposlovanje priseljenih delavcev se je v tem času ustalilo, vendar je še čutiti posledice stihijskega priseljevanja, ko investicija v delovna mesta ni zajemala tudi vlaganj v stanovanja, šolske mreže, otroškega varstva in drugega. Tudi kvaliteta zaposlovanja še ne zadovoljuje, saj se zaposlujejo pretežno delavci z nižjo izobrazbo, kar vpliva na tehnološko raven gospodarstva v občini. Precejšnje motnje v preskrbi z važnimi življenjskimi potrebščinami in energijo so se ublažile. V tem pogledu je moral izvršni svet pokazati veliko akcijske in organizacijske usposobljenosti. V družbenem načrtovanju so bili v Tržiču zelo dejavni. Čeravno so se v minulih štirih letih ubadali s težavami, ki so bile videti domala brezizhodne, so pogumno, vendar tudi realno načrtovali prihodnje srednjeročno obdobje. Odločili so se za uvajanje novih, ekonomsko zanimivejših proizvodnih programov in sodobnejšo tehnologijo ob hkratnem nadomeščanju iz-trošene opreme. Tudi urejanje prostora in varstvo okolja je zajemalo aktivnost izvršnega sveta v minulih letih. Nemalo naporov je terjalo odpravljanje posledic naravnih ujm. Uresničili so načrtovan obseg družbene in zasebne gradnje, medtem ko v komunalnem gospodarstvu vsega ni uspelo realizirati. Rešili pa so vse ključne probleme: vodovod Črni gozd, sanirali odlagališče odpadkov v Kovorju, dogradili kanal H ... Dognali so, da obsežna problematika v komunali terja večja vlaganja. Tudi v energetiki so dosegli bistven premik — velika pridobitev za občino je zemeljski plin, žal pa se je hkrati poslabšala oskrba z električno energijo. Občinska skupščina v Tržiču v minulem mandatu Delo zbora krajevne skupnosti za zgled Tržič, marca — Krepitev administrativnega odločanja je omejevala razvoj delegatskega sistema, ki bi spodbudil večjo aktivnost delegatske baze in delegacij ter okrepil njihovo vlogo. Mnoštvo interesov ni dovolj zaživelo, delegatski sistem ostaja nepovezan, družbenopolitičnih organizacij v njem ni dovolj čutiti, temeljni nosilci odločanja niso imeli pregleda nad sprejetimi odločitvami in se tudi niso dovolj organizirali za njihovo izvajanje. To je le nekaj kritičnih ugotovitev iz analize delovanja tržiške občinske skupščine v minulem mandatu, dopolnjuje pa jo še vrsta konkretnih pripomb na delo zborov in na delo skupin delegatov za republiško skupščino. Komaj premagovali nesklepčnost Na družbenopolitičnem zboru, ki je imel v minulem mandatu 38 sej in je obravnaval 391 točk dnevnega reda, so se ves čas otepali z nesklepčnostjo. Zbor se je največ ukvarjal tudi z načini in metodami, kako bi izboljšal svoje delo, saj je tej temi namenil kar dve seji. Del programa zboru predpisujejo zakonski in drugi predpisi, del si ga kroji sam. Na sejah je bilo skupaj 341 razprav, delegati so postavili 40 delegatskih vprašanj. Socialistična zveza se je v program družbenopolitičnega zbora vključevala najpogosteje, saj je pretresla številna vprašanja od gospodarskih gibanj, investicij, planov do družbenih dejavnosti. Sindikati so v prejšnjih razpravah zajeli zlasti gospodarska in razvojna vprašanja, mladina zaposlovanje, štipendiranje in mladinsko prostovoljno delo, borci pa vprašanja varstva borcev in invalidov. Razprave so bile tudi med širšim članstvom, tako da delegati niso bili prepuščeni lastnim opredelitvam. V tem mandatu je družbenopolitični zbor pridobil na vsebini, žal pa je ostal do konca pereč problem z udeležbo, deloma pa tudi s posredovanjem stališč družbenopolitičnih organizacij v zbor, čeprav so gradiva na teh mestih pogosto obravnavali. Nepripravljeni delegati ob pomembnih gospodarskih vprašanjih Tudi zbor združenega dela, ki je v tem mandatu zabeležil 38 sej, je imel težave z udeležbo. Vodstvo skupščine je nenehno opozarjalo okolja, ki so še posebej izstopala po neaktivnosti delegatov. Ugotavljali so, da je največ teh problemov tam, kjer imajo konference delegacij in med organizacijami in skupnostmi, ki jih sestavljajo, ni nobene, ki bi imela v Tržiču svoj sedež. Tudi ko so prek občinskega sveta zveze sindikatov skušali vplivati na aktivnost v nedejavnih okoljih, ni bilo rezultatov. Najbrž drži, da v njih tudi ostali samoupravni organi niso najbolj učinkoviti in tudi družbenopolitično delo zbora združenega dela. Pogosto na razprave o najpomembnejših zadevah za gospodarski razvoj občine in združenega dela delegati niso bili pripravljeni. Delegatska vprašanja, ki so jih postavili v tem zboru, pa bi večinoma bolj sodila v zbor krajevnih skupnosti ali na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Le redka vprašanja so dala pobudo za rešitev določenih težav. Veliko jih je bilo postavljenih tudi v osebnem imenu delegata, kar skupščina sicer dopušča, vendar tega delegati ne bi smeli izrabljati v osebne interese. Med delegacijami in konferencami delegacij v zboru združenega dela so po aktivnosti izstopale zlasti one I Peka in BPT, po številu razprav pa I Zlit, osnovna šola heroja Grajzerj«-upravni organi občine, Lepenka in #1 nekateri. JU Delegati tesno povezani s krajevnimi skupnostih ^ V primerjavi z ostalima zboroma i" ^ upoštevaje najtežje razmere je zbof krajevnih skupnosti zgledno delal' Ves čas je bilo čutiti tesno povez* » nost delegatov s krajevnimi skup" j nostmi» od koder so prišli. Delegati so I bili dobro seznanjeni s problemi i° aktivnostmi v krajevnih skupnostih' . kar so dokazovale tudi primerno po**' *fl krepljene vsebinske razprave. Udelc* ^ žba je bila večinoma dobra, na sejajj je v tem mandatu razpravljalo 218 vQ( razpravljalcev, postavili so 77 dele ^, gatskih vprašanj. Do konca mandat* je ostala kritična edinole udeležb* ^ krajevne skupnosti Leše. Težave t* krajevne skupnosti so prihajale v os' 10 | predje po najrazličnejših poteh (prek ific sveta KS, krajevne konferenc ttjg SZDL, tudi osebnih pritiskov), le V° ^, delegatski poti v zboru krajevni"1 * skupnosti najmanj. ^ Večje težave kot delovanje delegat te$ skega sistema v občini pa Tržiča^1 ov; ugotavljajo pri delovanju skupin a* ^ legatov za zasedanje republiški 9 skupščine. Nanje so vplivale zlast1 *e mnoge že vnaprej pripravljene druZ' ^ bene odločitve in predlogi, za katetf ^ v temeljnih okoljih niso imeli dovoli >.•• časa, da bi jih temeljito pretresli. Z8' ' to je upravičena kritika na račun & "Q publiške skupščine in na njen nači1) sprejemanja nekaterih odločitev, saj g | kršijo ustavne pravice in dolžnost1 zborov občinske skupščine. Analiza ocenjuje tudi sodelovanj6 z ostalimi gorenjskimi občinafl1' | (prek sveta gorenjskih občin), o katfr rem sicer sodi, da je dobro, vendar ^ manjka usklajeno in enotno nastop1 nje vsaj v pomembnejših zadevah, i* republiški skupščini Analiza razčlenjuje tudi delo delo* nih teles skupščine, in sicer komisij1 za odlikovanja in priznanja, komisij6 za volitve, imenovanja in kadrovski zadeve, komisije za urejanje odnoso^ z verskimi skupnostmi, statutarno" pravne komisije, komisije za prošnja in pritožbe, komisije za mednarodn^ in medobčinsko sodelovanje, družbenih svetov, za vprašanja ra* voja družbenopolitičnih odnosov i"I za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja. Letošnja resolucija predvideva obilo nalog Tržiško gospodarstvo bo treba sodobneje opremiti Tržič, marca —■ Družbenoekonomske razmere bodo letos še težje kot lani, zato bo treba izboljšati kakovost proizvodnje, zlasti izvozne, saj bo dinamično vključevanje v te tokove tudi letos pogojevalo ves gospodarski in družbeni razvoj občine, so zapisali v resolucijo občine Tržič za leto 1986. Družbeni proizvod bo realno večji za 4 odstotke, povečanje skupnega izvoza bo znašalo 3 odstotke, prav toliko bo zrasla produktivnost, zaposlenost pa se bo povečala za odstotek, so napovedi letošnje resolucije v občini Tržič. Izvoz na konvertibilno tržišče ostaja ena p vi h nalog, saj se na domačem trgu zaostruje delovanje tržnih zakonitosti, treba bo nemoteno zagotavljati surovine in repromateriale, odplačevati visoke obveznosti tujini in seveda tudi posodabljati zastarelo in odpisano tehnološko opremo, ki je v Tržiču ena največjih razvojnih ovir. Delež izvoza v proizvodnji in storitvah bo treba zato povečati, zahtevajo v resoluciji, in zadrževati uvoz iz razvitih držav, če ga hočejo pokriti z izvozom. Tu so še rezerve, ugotavljajo, zato kanijo preučiti možnosti izvoza v tistih delovnih organizacijah, ki delajo zdaj pretežno za domači trg. Investicijska sredstva ne bodo večja kot lani. Velik del akumulacije bo letos namenjen zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, pokrivanju izgub ter podobni finančni sanaciji združenega dela in poravnavi dolžniških obveznosti do tujine. Tovarne bodo pripravile izvozno naravnane naložbene programe. Možnosti za kreditiranje novih naložb bodo letos omejene. Med nalogami je tudi izboljšanje življenjske ravni Tržičanov, kar bodo skušali doseči z učinkovitejšim poslovanjem in smotrnejšim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v vsaki tovarni. V zaposlovanju jih bo letos vodila težnja po produktivnem zaposlovanju in izboljšanju izobrazbene strukture, združeno delo pa bo moralo bolje poskrbeti tudi za normalne življenjske razmere delavcev. Kmetijstvu dajejo dokajšen poudarek. Letos bodo za intervencije v kmetijstvu združili 66 milijonov dinarjev, z njimi pa omogočili izvajanje pospeševalnih ukrepov v skladu z enotno politiko Slovenije pri pridelavi hrane. Skrbneje načrtujejo preskrbo. Letos bodo sovlagali v hladilnico in zamrzo-valnico na Trati, KŽK bo preuredil klavniški korrmleks na Ravnah, Merca-tor obeta gradnjo samopostrežne prodajalne na Bre2jah, v Kovorju pa pre- ureditev. Drobno gospodarstvo bo prevzemalo tista" dela, ki jih laže, ceneje in racionalneje obvladajo kot družbeni sektor. Več pozornosti bo namenjene gostinstvu in turizmu, od varstva okolja do spodbujanja gradnje zasebnih turističnih zmogljivosti in posodobitve hotela Pošta. Družbene dejavnosti naj bi ne bile več tako zapostavljene kot zadnja leta. Za njihove programe bodo namenili 1,7 milijarde dinarjev, pri čemer bodo posebno pozornost namenili odpravljanju razlik v osebnih dohodkih, ki so nastale po letu 1979. Stanovanjsko gospodarstvo predvideva dokončanje nekaterih objektov, še več pa bodo letos v Tržiču obnavljali. Tudi v komunalni dejavnosti bo veliko obnov, med novostmi pa velja omeniti vodovodne zbiralnike Preska, Ljubelj in Žiganja vas, kanalizacijo (drugo fazo kanala H, kanal Kovor, kanal pri Lepenki in sofinanciranje kanaliza^ Povhe in Snakovo), dograditev pokoj lišč v Lomu, načrt za novo pokopal'' Bistrica — Kovor in morebiti širjo| pokopališča v Kovorju. Nadaljevali' do tudi urejanje deponije odpadke^ kupili novo vozilo za odvoz. Večja' novitvena dela, ki jih predvideva ' stno gospodarstvo, bodo na cesti v1* lendol, cesti JLA do križišča pri a' busni postaji, Bistrica — Kovor, ces« Podljubelj, križišče Slap in devia^ Peko. Telefonsko omrežje se obj krajevnima skupnostma Brezje in I še, poiskali bodo možnost telefoi^ povezave Sebenj in začeli graditi ^ fonsko centralo v Križah. Nadalje^f bodo vzdrževalna dela na višinskih nižinskih vodotokih, za kar bodo' pretežna sredstva območne v< skupnosti in združena sredstva org. zacij združenega dela in skupnosti-1 di na področju energetike jih čaka* kaj nalog: skupna kotlarna na trda? riva za del naselja Bistrica pri Tr#" naložba v vodni elektrarni Lomščic* Jelendol, daljnovod in RTP Lokav nadaljnja plinifikacija v Tržiču. Sfl paj s požarno skupnostjo bodo zgrabi gasilski dom v Kovorju, prizidek h 3 silskemu domu v Tržiču in garaže*" ma na Brezjah. Tržiški funkcionarji plačani manj od ostalih na Gorenjskem Tržič, marca — Osebni dohodki občinskih funkcionarjev so v Tržiču opredeljeni s posebnim republiškim družbenim dogovorom in s skupnim pravilnikom o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo funkcionarjem občinske skupščine Tržič. Osnova OD s številom točk je v Tržiču precej nižja v primerjavi z.ostalimi na Gorenjskem. Lani je tudi primanjkovalo proračunskih sredstev in tako niso sprejeli sklepa o valorizaciji, kakršnega je predlagala republiška komisija in so ga uresničili v drugih občinah. Naj primerjamo: povprečni izplačani bruto osebni dohodek funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta je lani znašal nekaj nad 156 tisočakov, v Škofji Loki okoli 186 tisoč di- narjev, v Radovljici prek 165 tiscA Kranju 179 tisoč in na Jesenicah 1 tisoč dinarjev. Povprečni mesečni osebni do dek je za predsednika občin*1 skupščine v Tržiču lani znašal soč dinarjev, predsednika izvršn^ sveta 125 tisoč, podpredsednika f 115 tisoč, predsednika komiteja . družbeni plan in gospodarstvo 11» 1 sočakov, direktorja uprave za dt? bene prihodke 113 tisoč, načelni notra oddelka za ljudsko obrambo 112 soč, načelnika oddelka za notrafl zadeve 107 tisoč, sekretarja skup^ ne in vodje strokovnih služb 105 soč, načelnika oddelka za občo upf( vo in proračun prav toliko, vodje ^ gana za postopek o prekrških H* soč in družbenega pravobranilca moupravljanja 142 tisoč dinarjev. DOGOVORIMO SE IJ25EK, 25. MARCA 1986 GRADIMO .9. STRAN d©SMSP©miGLAS GRADIMO GRADIMO - GRADIMO n prostor radii bi stanovanjsko išo z delavnico ^ranj, marca — Zdaj, ko so prostorski dokumenti skoraj povsod Prejeti, je čas, da bi pri pripravi in izdelavi izvedbene d o k u m en *c'je razmišljali tudi o obrti. Že od nekdaj sta bila namreč obrt in snovanje v istem prostoru ali pa vsaj zelo blizu skupaj. ^zanimive ugotovitve nad tem, kako raznovrstna Prišli v začetku tega me- uslužnostna in tudi proiz-v Šenčurju, ko je turi-^no društvo pripravilo ^stavo ročnih del: da bi ^icionalno prireditev po-Jstrili, so povabili k sode-°vanju tudi obrtnike z njihova območja. Marsikdo je re« razstavo mislil, da bo ^stavni prostor prevelik, a pokazalo, da je bil sko-J Premajhen. Na tem ob-?56Ju je namreč prek 70 rajonih obrtnikov. Večina pa bila najbolj presenečena pravi prostorskih dokumentov za naslednje dolgoročno in srednjeročno obdobje, ugotovimo, da smo veliko skrb namenjali po eni strani ohranjanju kvalitetne zemlje, po drugi strani pa bivalnem prostoru. Zdaj, ko so opredelitve bolj ali manj znane in sprejete, v pripravi in izdelavi izvedbenih aktov ne bi smeli pozabiti na nekatere dosedanje izkušnje glede obrti oziroma malega gospodarstva. vodna obrtna dejavnost se je v nekaj letih razvila v kraju. Se izrazitejšo sliko o razvoju obrti oziroma malega gospodarstva dobimo, če pogledamo na kamniško in domžalsko območje. Že dolgo časa je znano, da so tam pokazali precej posluha za to dejavnost. Obrt ima danes namreč pomembno mesto v gospodarski moči in razvoju. Zanimivo pa je, A/a severnem delu Britofa proti Miljam je še čas, saj se bo na tem področju gradnja šele začela. Tudi v Nedeljski vasi na Mlaki pri Kokrici ne. ,novem naselju v Šenčurju po zazidalnem načrtu "'bilo predvidene nobene obrtne dejavnosti... da v prostoru niso posebej načrtovali posameznih območij, ki bi jih poimenovali obrtne cone ali podobno. Različne obrti so nastale v stanovanjskih naseljih oziroma, preprosto povedano — doma. Tovrstni razvoj je šel po ustaljeni poti. Že od nekdaj sta bila namreč obrt in stanovanje v istem prostoru ali pa vsaj zelo blizu skupaj. Ce se ozremo na nedavne živahne razprave o pri- Redki so primeri, ko so v zadnjih nekaj letih pri izdelavi zazidalnih načrtov — vsaj kar zadeva kranjsko pa tudi gorenjsko območje — upoštevali obrt kot pomembno gospodarsko dejavnost in kot pogoj za čim bolje organizirano življenje v kraju. Se več, marsikje smo jo postavljali kar v posebne cone, ki pa vsaj s področja obrti niso prav zaživele; vsaj na področju uslužnostne dejav- nosti ne. V zazidalnih načrtih za Cerkije, Mlako, Šenčur, Drulovko,in še bi lahko naštevali ,obrt sploh ni omenjena. Po drugi strani pa je zanimanje za različne oblike obrti, tako uslužnostne kot tudi proizvodne, vedno večje. Čeprav razvoj obrtne dejavnosti ne sodi v področje delovanja Stanovanjske zadruge Kranj, pa poznajo zelo veliko primerov, ko graditelji pri iskanju prostora za stanovanjsko hišo želijo tudi majhen prostor za delavnico oziroma za določeno obrt. Ne zanimajo pa se le naši delavci na delu v tujini, marveč kar lepo število mladih (domačinov), ki bi radi ostali doma oziroma v občini. V pripravi in izdelavi zazidalnih načrtov na to zdaj ne bi smeli pozabiti. Pri snovanju novih naselij bi najbrž morali v prostor postaviti takšne projekte, ki bi dovoljevali in omogočali tudi razvoj različnih vrst obrti. Seveda ne bi mogli vse obrti, ta- ko storitvene kot proizvodne, kar pomešati v naselju; najbrž proizvodna sodi bolj na rob naselja, storitvena pa je lahko kjerkoli. S tem pa kraju ne bi dali samo možnosti za normalno življenje (da ne bi bilo le spalno naselje), marveč bi lahko precej pocenili tudi samo gradnjo naselja. Z opredelitvijo obrtne dejavnosti v zazidalnem načrtu bi jasno in predvsem ekonomično opredelili njegovo komunalno ureditev. Kakršnakoli obrtna dejavnost namreč terja tudi določeno ureditev prometnih povezav, telefona, elektrike, vode in kanalizacije. Ker pa je komunalno urejanje, naj gre za stanovanjsko naselje ali za obrtno dejavnost, pomemben strošek, bi najbrž ob takšnem načrtovanju lahko marsikaj pocenili. Predvsem pa bi s takšno opredelitvijo in možnostjo za gradnjo naredili korak naprej od današnjih spalnih naselij. a. Žalar ffh alples industrija pohištva 64 228 Železniki / tel.: 064/67-121 / telex yu alples Sistem pohištva DOM vam omogoča širok izbor elementov za opremo vseh bivalnih prostorov. Različne višine, širine in globine vam dajejo možnost, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko brezplačno naredi tudi naš arhitekt — svetovalec. Naše proizvode si lahko ogledate v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8.—-19. ure, ob sobotah pa od 8.—14. ure. (m) met alka BLAGOVNICA KAMNIK Tel.: (061) 831-757 0\*\_ \o9 o\6 Pri večjih nakupih brezplačna dostava do 50 km. NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠ NOVI DOM! ilobus IUMU9 I W K/ VI Pr* čemer bo zveza poma-iznk *Uc** z organizacijo letošnjega °*braževanja. čeprav so gasilci pokazali dobro sPio sno pripravljenost na doseda- njih občinskih tekmovanjih, na lanskem je sodelovalo 107 desetin, moti zlasti stalna odsotnost posameznih organizacij. V njih bodo morali spoznati, da take oblike dela veliko pripomorejo k izboljševanju strokovne usposobljenosti članstva. Zanimive pa so tudi za mlade, brez katerih ni moč ohranjati in širiti gasilstva. Kljub uspehom na preventivnem področju, lani so pregledali spoštovanje protipožarnih predpisov kar v 750 gospodarskih objektih, bo to še naprej pomembna naloga gasilskih organizacij. Prav nespoštova-nje predpisov in človeška malomarnost, je ocenil predsednik zveze Drago Kavčič, zanetita večino požarov. Zato bodo stopili na prste vsem, ki za varstvo pred požari ne skrbe dovolj, prizadevne pa javno pohvalili. Dogovarjanje o pomembnih vprašanjih bo treba celoviteje prenesti, so med drugim ugotovili v razpravi, v interesno skupnost za varstvo pred požari. V njej se letos lotevajo več podrobnih raziskav razmer v gasilstvu, ki naj bi pripomogle k njegovemu nadaljnjemu napredku. Hitreje slediti nevarnostim V tržiški občini že tri desetletja deluje gasilska zveza, ki je zrasla iz skromnih razmer, vendar je postala steber varstva pred požari. Žal splošni družbeni razvoj spet prehiteva napredek v gasilstvu. Zato bodo morali doseči še višjo stopnjo organiziranosti in pripravljenosti, so ugotovili na konferenci OGZ Tržič, da bi hitreje sledili vse bolj razširjenim in zapletenim nevarnostim za požare. Zveza združuje 14 društev, od tega pet industrijskih, s približno 700 člani. Med njimi je blizu 250 gasilcev pripravljenih za operativne naloge, za gasilstvo pa se navdušuje tudi veliko mladine in žensk. Članstvo je doslej vlagalo precej sil v gradnjo domov, v prihodnosti pa ga čakajo še pomembnejše naloge. Člani GD Tržič so lani zgradili s prostovoljnim delom prizidek k domu, ki je potreben zaradi ogrevanja s trdimi gorivi. GD Brezje, ki letos praznuje 35 let dela, je lani postavilo novo garažo. Gasilci v Kovorju so se letos lotili gradnje novega doma in jo bodo nadaljevali letos, v Lomu pa načrtujejo gradnjo vodnega zbiralnika pri Pavše-lnu. S problemi zaradi pomanjkanja vode se ukvarja tudi GD Križe. Za člane GD Bistrica in GD Jelen-dol je največja skrb zagotovitev novega vozila, gasilci v Podljubelju, kjer je eno najbolj delavnih društev, pa se pripravljajo na proslavitev 30-letnice pionirske desetine in srečanje pionirjev tržiške gasilske zveze. Kljub obsežni društveni dejavnosti so v zvezi premalo storili, kot je opozoril njen predsednik Franc Šavs, pri izobraževanju članstva. Na tečaju pri OGZ Radovljica se je izšolalo le pet gasilskih častnikov, od katerih so trije naredili še izpit za strojnika. Prav tako niso zadovoljni, je ocenil poveljnik OGZ Tržič Jelko Hladnik, z rezultati na gasilskih tekmovanjih in še manj z znatnim zmanjšanjem števila vaj. Zaradi strokovno šibkih kadrov in nasprotovanja prebivalcev lani niso opravili preventivnih pregledov. Morda bi z njimi vendarle lahko preprečili požara na poslopjih v Sebenjah in Kovorju. Poleg teh je bilo lani le 15 manjših požarov, povečini na pašnikih in v gozdovih ter v kurilnicah in dimnikih. Ker jih je v glavnem zakrivil človek z nepazljivostjo, si bodo tržiški gasilci še naprej prizadevali tudi za seznanjanje prebivalstva s požarnimi nevarnostmi. Saje S SODIŠČA Razveljavljena določila JPorazuma ab uVn° socusče SR Slovenije je lilo udo MitJe Ulčarja z Bleda oce-pr ustavnost in zakonitost samo-tJ*Vriega sporazuma o reševanju ^vanjske problematike delavcev o£j . °eja družbenih dejavnosti v p ri1 Radovljica in samoupravnega o skupnih osnovah in 11 bi"* za ureJanJe stanovanjskih IhK ^ delavcev s področja družil \ dejavnosti v občini Radovljica. f LvSeJi konec februarja 1986 je so-j Ce odločilo, da se razveljavijo ne-jbi5"re določbe slednjega sporazu-^' Postopek za oceno prvega spora-j \/a Pa je ustavilo. ''^P^h ^ ^ c*enu sporazuma o osnovah in merilih za ureja- rt ^ s^anovanjskih vprašanj je dolo-i ^h°'da se stanovanje dodeli upravi-j|iklpU na podlagi vrstnega reda in jpr Pa o dodelitvi stanovanja, ki ga ijla iJrne komisija udeleženk, pa da jlt^^isija odloča tudi o dodelitvi . °vanjskih posojil. Sodišče je ugotovilo, da sta člena sporazuma, ki dajeta komisiji udeleženk pravico za sprejemanje sklepov o konkretni dodelitvi stanovanja ali stanovanjskega posojila posameznim delavcem v organizacijah in skupnostih iz vrst podpisnic sporazuma, v neskladju z ustavo in zakonom. Enako velja za 53. člen, ki isto komisijo pooblašča, da dokončno odloča o pravnem sred-' stvu, ki ga zoper njen sklep vloži prizadeti delavec. V skladu s 413. členom ustave in 25. členom zakona o postopku pred ustavnim sodiščem je sodišče razveljavilo navedene določbe samoupravnega sporazuma iz leta 1982. Za samoupravni sporazum iz leta 1981 pa je ugotovilo, da se od sklenitve poznejšega sporazuma v praksi ni več uporabljal in je konec lanskega leta tudi formalno prenehal veljati. Zato je sodišče ustavilo postopek za oceno tega sporazuma. (S) Jj^avi pomaga človek z orodjem — Ker je letošnja z 3. zgrabljalnik — Sonce 5 4. kombajn za krompir Wuhlmaus611 . 5> enoredna naprava za . koruzo kabina za traktor ti motor s 6 cilindri 8. cisterna 30001 za gorivo obrat Šenčur t, kozolec brez kritine — Hrastje 2. kozolec brez kritine — Hrastje 3. zgrabljalnik Sonce — 4 4. operacijska miza za govedo 5. škropilnica 400 I RAU & škropilnica 500 1 Agro- mehanika 7. samonakladalna prikolica Mengele 8. samonakladalna prikolica Mengele 9. kosilnica rotacijska Fahr 10. kosilnica rotacijska Fahr 11. obračalnik tračni Favorit obrat sorsko polje 1. traktor imt 585 2. traktor silazni Mex. III. 3. trosilec hlevskega gnoja tgn 2-20 4. trosilec hlevskega gnoja 5. samonakladalna prikolica Senator 22 SIP 6. sejalnica za koruzo 4*-redna olt 7. okopalnik 4-redni mkpo olt 8. obračalnik tračni Favorit 9. kosilnica rotacijska Fahr 10. kosilnica z grebenom Grampip 21.115 obrat VRTNARIJA 1. mulčar Perfekt 2. kombajn silažni Pobeda — Tarup 3. kombi TAM 75 T3K 466.0- izklicna cena 80.000 100.000 30.000 550.000 20.000 40.000 100.000 70.000 15.000 15.000 50.000 100.000 30.000 30.000 200.000 200.000 40.000 40.000 100.000 600.000 120.000 300.000 300.000 400.000 40.000 20.000 100.000 100.000 25.000 50.000 40.000 1.000.000 ►OBRAT CENTER ZA KROMPIR 1. kombajn za krompir VViihlmaus 611 550.000 OBRAT MEHANIČNI SERVIS 1. pralni stroj Aromat 80.000 2. predsetvenik 9 peresni 10803500 30.000 3. motor za traktor IMT 533 št. 128352 30.000 4. motor za traktor IMT 533 št. 34358 30.000 5. kotna jermenica za traktor Tomo Vinkovič, šifra 100 700 654 15.000 OBRAT GOZDARSTVO 1. traktor gosenica r Fiat 505 IC z iglano vitlo 3000/2 in odrivno desko 1.500.000 2. žaga motorna M 8020 Ja- nvereds 28.000 3. žaga motorna M 8020 Ja- nvereds 28.000 4. žaga motorna M 8020 Ja- nvereds 28.000 OBRAT SUHA 1. prikolica gozdarska 7 T 100.000 2. obračalnik tračni Favorit 100.000 3. samonakladalna prikolica Senator 22 SIP 400.000 4. medvrstni kultivator MK PO-4 20.000 5. krožna brana TO S 24 80.000 OBRAT MESALNICA MOČNIH KRMIL 1. elektromotor 7,5 kw, št. 305333 40.000 2. elektromotor 16 kw, št. 1082304 80.000 3. elektromotor 15 kw, št. 287396 70.000 4. elektromotor 1,1 kw, št. 260393 z reduktorjem 15.000 5. elektromotor 1,1 kw, št. 376318 15.000 6. elektromotor 1,1 kw, št. 586020 15.000 Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo v ponedeljek, 31. marca 1986 ob 8. uri, pred našim skladiščem krompirja v Šenčurju. Osnovna sredstva se kupujejo v stanju, v kakršnem so, po načelu videno-kupljeno. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati pred začetkom javne; dražbe. Kupec mora za stroje, ki zapadajo plačilu prometnega davka, plačati tudi pristojni prometni davek. Vsa izlici t i rana osnovna sredstva mora kupec plačati najkasneje v 8 dneh, sicer mu varščina zapade. Podrobnejše informacije dobite na TOZD Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, tel.: 21-252, ali 2i 25.'*. ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do marca 1987, ugod no prodam. Hafner, Križnarjeva pot 5, Stražišče _3493 R-4 GL, letnik 1985, modre barve, prevoženih 96 km, popolnoma nov, nevozen, garažiran, prodam Telefon 42 376___3494 Prodam rezervne dele za obnovitev karoserije Z-101, letnik 1978. Franc Hu-dovernik, Sp. Gorje, tel 78-052 3495 Prodam ZASTAVO 101, letnik 80. Kranj, Skokova 10, tel 24 602._ Prodam 200-litrsko nerabljeno ZA MRZOVALNO SKRINJO, v garanciji. Poljanska c. 51, Škofja Loka_3463 posesti Prodam 35 773 dva FOTELJA. Telefon 3464 kupim Kupim BIKCA simentalca, starega do dva tedna. Telefon 45-346 3518 Kupim enofazni MEŠALEC za beton. Telefon 50 260 od 6. do 14. ure 3519 zaposlitve Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD od 80.000 do 100 000 din. Telefon 064/28-980 ali 064/23-143 od 6. do 18. ure_3329 DELAVKO za navijanje transformatorjev zaposlim Danica Žitnik, Dašni-ca 14, Železniki_3504 Zaposlim dva delavca za vlivanje aluminija v kokile in čiščenje vlivkov. V poštev pridejo kandidati iz okolice Škofje Loke. LIVARSTVO Stane Pri-možič, Zminec 30, Škofja Loka 3505 Zaposlim ORODJARJA za izdelavo in popravilo orodij za vlivanje aluminija. ORODJARSTVO Stane Primožič, Zminec 30, Škofja Loka_3506 ŠIVILJA dobi delo na dom. Ponud-be po tel. 28-636 ali »Kasnejša redna zaposlitev«_3507 stan.oprema DNEVNO SOBO z dvema kavčema in sedežno garnituro zaradi selitve ugodno prodam. Tel. 24-998 dopoldan ali Stražišar, Valjavčeva 10, Kranj 3520 Prodam STENO z ogledom in OMARO za čevlje za predsobo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Telefon 33-620 _3522 Prodam novo 23-kW PEČ za central no ogrevanje, še v garanciji. Čuturič, Predoslje61/C_3414 BOJLER SE, 95-litrski, stadler, nera bljen, prodam za 4 SM. Telefon 065-81-725_3465 Prodam dnevno SOBO triglav. Tele-fon 33-929_ 3466 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO bond Telefon 35-605 3467 stanovanja Na območju Škofje Loke ali Kranja išče SOBO samski moški, star 33 let Šifra: Čimprej_3308 Mlada družina išče eno- ali dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Ši-fra: Možnost predplačila_3314 Prodam novo STANOVANJE, 50 m'. Telefon 064/35-956_3497 Enosobno komfortno STANOVA NJE v Škofji Loki, 35 kv. m, v I. nadstropju, s privoljenjem podjetja zamenjam za večje, lahko brez centralnega ogrevanja vjskofji Loki ali okolici. Ponudbe: Preželj, Frankovo naselje 44, Škofja Loka_3498 Mlad par išče STANOVANJE. Tele-fon 25-461 — int. 369 dopoldan 3499 Mlad par brez otrok išče STANOVANJE v okolici Kranja. Telefon 39-249 popoldan_'_3500 V Tržiču kupim dvosobno STANO-VANJE. Ponudbe po tel. 50-834 3501 GARSONJERO v Škofji Loki me-njam za Ljubljano. Ponudbe pod šifro: Stanovanje_3502 Prodam GARAŽO na PlaninjJ Kranj, Zlato polje 3/C, stanovanje izgubljeno Ušel je črn, kosmat PES. Roj no 9, Cerklje, tel. 42-476__ V petek, 14 3., sem v centru W izgubila DENARNICO. Najditelj«* sim, naj jo vrne. Nagrada. Rosrt8" rič, Krašnova 5, Kranj_—-•3 Iščem VIOLINO, ki je bila izgublj* 21. 3. 1986 v Medvodah na Klanog štenemu najditelju' nudim naflfj Telefon 21-835 — Guzelj OBVIIIIIA MONTAŽA TV ANTEN. Matija', nik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737-JJ] BAGAT TEČAJ KROJENJA"^ NJA v Kranju obvešča, da začne*] som v nova ZAČETNI in NAD^l VALNI TEČAJ 26. marca 1986 ob«] in 1. aprila ob 15.30. Delavski vhod VI. ali po tel.47-256 OIIALO IŠČEM INŠTRUKTORJA mate" ke za 3. letnik usmerjenega izob" vanja. Naslov v oglasnem oddel^ Iščem VARUŠKO za petnajsti cev staro Pio. Telefon 28-636 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče. stari oče in tast FRANC PLESTENJAK roj. 1906 Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v po*f\ deljek, 17. marca 1986, na kranjskem pokopališču. ZahvaljuJM mo se zdravstvenemu osebju pneumološkega oddelka 100 bo1' nišnice Golnik, posebno dr. Prlji za vsestransko zdravnišk0| pomoč. Hvala tudi sosedi Ivanki. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ni več trpljenja, ni več bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica, tasta, svaka in dobrega prijatelja ANTONA PERNARJA voznika v pokoju se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali m nam pomagali. Se posebej se zahvaljujemo dr. Orjani Verdikon-Janša za zdravljenje in pomoč, k'l jo je nudila ob njegovi bolezni. Hvala Tonetu Eteroviču za pomoč in nego do njegove zadnje urej kakor tudi Klari Segš. Zahvaljujemo se KS in ZB Čirče, govorniku Jožetu Bohincu za poslovilni besede, Dagarinovim in Šinkovim za pomoč v trenutku smrti in pozneje ter vsem sorodnikom i"! sosedom, ki so bili takoj ob strani. Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevcem iz Naklega. Še eV\ krat hvala vsem znancem, prijateljem, DO Živila, šoferjem Alpetoura in vsem, ki ste mu daroval' toliko cvetja in vencev, nam pa nudili denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem števil11! pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Rezka, hčerka Zdenka z možem, vnuka Jana in Uroš ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, strica in tast* JOŽETA ŠTERA p. d. šterovega ata iz Trboj starejšega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sož*' lje, podarjeno cvetje in spremstvo ha njegovi zadnjii poti. Posebna zahvala dr. Koselu in dr. V&0-' njalu iz ZD Kranj ter dr. Čosiču, sestri Mariji Križnarjevi in strežnemu osebju Kliničnega centfa Ljubljana — Urološki oddelek za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Iskreno se zahvaljujem0] Častiti duhovščini, gospodu župniku Osterniču iz Trboj, gospodu župniku Zidarju iz Naklega in g0" spodu župniku Zaletelu iz Šentjanža za slovesno opravljen pogrebni obred. Lepa hvala kvintetu Gorenjci, pevcem iz Naklega, pevskemu zboru iz Trboj, pevskemu vodju .Tinetu Zelniku in zv^ nar jem. Toplo se zahvaljujemo delavcem iz tovarn Sava Kranj in Iskra Kibernetika Kranj ter ga' silcem iz Trboj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremili na njeg0" | vi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trboje, 18. marca 1986 ZAHVALA Po kratkotrajni bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil ANTON VIDIC j Žnidarjev ata z Rečice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh dneb stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala GD Rečica in vsem gasilcem za častno spremstvi sindikalnim organizacijam Kovinske delavnice, hotelu Lovec, Vezeninam z Bleda in drugim za jj rečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se M hvaljujemo za zdravljenje dr. Branku Lubeju, zdravstvenemu osebju bolnišnic Golnik in Jesen) ce, ki so se trudili za njegovo zdravje. Lepa hvala pevcem iz Zg. Gorij za petje žalostink, govorn'' ku Francu Burji za lepe poslovilne besede in gospodu župniku z Bleda za lep cerkven obred ter i rečene poslovilne besede. VSEM, KI GA BOSTE OHRANILI V LEPEM SPOMINU, HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bled, 8. marca 1986 jNc. 25. MARCA 1986 OSMRTNICE 19. STRAN ©©q3eks0ssiigiji8 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni bivši sodelavec iz tozda Blagovni promet — sektor skladišče in transport ROMAN VRHOVNIK roj. 1934 Od njega smo se poslovili v soboto, 22. marca 1986, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Sindikalna organizacija SAVA Kranj it zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA KRISTLA ^kreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za dar, . ovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi In-ututu Golnik, zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka, kole-J«vu in OOS Iskre Reteče, OOS in ZSMS Termike Škofja Lo-£a> Termiki Ljubljana, tozd Montaža, Uslugi Stražišče, ZB Reteče, pevcem za žalostinke, govorniku za poslovilne besede, s°stanovalcem Frankovega naselja v blokih št. 172, 173 in 174 ter družini Dolenc. enkrat vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Škofja Loka, Frankfurt, Kranj, 18. marca 1986 ZAHVALA % izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE ŠIBERLE zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki so provali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. ^uvaljujemo se osebju doma Albina Drolca v Preddvoru za nego, gospodu župniku za opravljen obred in ^vcem. Posebno se zahvaljujemo družini Bazelj iz Ljubljane za pozornost v času njene bolezni. VSI NJENI Zg. Jezersko, marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE DOLENC .e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in printerjem, ki so nam izrekli sožalje, podarili toliko lepega cvetja in jo v velikem številu pospremili na njeni radnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za Nesebično pomoč, dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, go-v°rniku tov. Bajtu ob odprtem grobu, praporščaku Zve-*e borcev Lenart ter sodelavcem Tehnika, Iskre, Nika, Kmetijske zadruge za podarjene vence. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Lenart, Železniki, Tolmin, Žirovnica, Škofja Loka, Malenski vrh, 19. marca 1986 zahvala Ob boleči izgubi našv? drage žene, mame, babice in prababice MARIJE' RESNIK por. vitez ^zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali "strani, nas tolažili, z nami sočustvovali ali nam kako dru- *pce pomagali. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sose- »^rn in znancem ter delavcem in delavkam tovarn Sava, IBI, '&nika, DO Engineering in Gostilne Šifrer, ki so ji darovali s^tje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Polona hvala delavcem KOGP Kranj — enota Pogrebne službe a trud pri prevozu pokojnice iz Ljubljane in lepo opravljene stale pogrebne slovesnosti. Hvala tudi pevcem iz Naklega za Melepo zapete pesmi in g. župniku za opravljen pogrebni obred. ^UJJOČI : mož Jakob, sinovi Vinko, Roger in Renato z družici, hčerke Karmen, Adela, Zofija, Irena in Erika z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, sestre, stare mame in tete KATARINE GABRIJELČIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Še posebno se zahvaljujemo dr. J. Bajžlju za skrb in zdravljenje v času njene težke bolezni. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepe pesmi slovesa. Vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Sr. Bitnje, 11. marca 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete MARIJANE REZAR roj. ROZMAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala dr. Stenšakovi in dr. Rupnikovi in ostalemu zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Golnik. Zahvala velja tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Duplje, Kranj, 13. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi drage tete in botre ANGELE JANC se iskreno zahvaljujemo sosedom, sovaščanom in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Domu Petra Uzarja za nego in skrb, dr. Robiču za dolgoletno zdravljenje, Pintarjevim za nesebično pomoč, govorniku Janezu Škrjancu za poslovilne besede, bratom Zupan za petje žalostink in g. župniku za pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA BAJŽLJA se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje vsem sorodnikom, znancem, še posebno tistim, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, sodelavcem Iskre Kibernetike in Telematike ter Alpetoura, tozd Potniški promet. Posebna zahvala vsem sosedom, pevcem, govornikom in vsem tistim, ki ste ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Jezersko, Kranj, Ribnica, 14. marca 1986 ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage mame, stare mame, babice, tete in tašče ANE MARKOVEC se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala pevcem za petje žalostink, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, VP 1081 Radovljica, Železarni Jesenice — Vzdrževanju Jeklarne in sektorju Novogradenj, Kokri Globus — Dekor, Iskri Otoče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Ljubno, 16. marca 1986 • V SPOMIN Leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. 27. marca mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda iztrgala iz naše sredine nadvse ljubljeno ženo, mamo, staro mamo, taščo in sestro DRAGICO SATLER Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 27. marca 1986 V SPOMIN 25. marca 1986 je minilo 6 let, odkar nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja PEPCA HRIBAR , roj. ZAJC z Bizeljskega pri Brežicah Nespremenljiva je kruta resnica, da ni več vrnitve, vendar nam spomina nihče ne more vzeti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Hvala vsem, ki obiskujete njen preprani grob. VSI NJENI Podkoren, 25. marca 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA __ JESENOVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, mu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnic z Jesenic in z Golnika ter dr. Franciju Šolarju za nesebično pomoč, Tomanu za poslovilne besede, pevcem iz Podnarta in g. župniku za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Brezje, 25. marca 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža JANEZA KREKA Davča 74 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem vaščanom in zvezi borcev, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala pevcem in gospodu župniku za poslovilni obred. Največja hvala Andreju in Vinku Demšarju, ki sta mi v najhujših trenutkih stala ob strani. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA POLONA ZAHVALA Ob izgubi dragega JANEZA MLINARJA se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom Papirnice, znancem, prijateljem, sosedom iz Naklega in DSSS Živila za izraze sožalja, denarno pomoč in podarjeno cvetje. Hvala dr. Šubicu, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Papirnica, 18. marca 1986 Osnovna šola A. T. Linharta Posnemanja vreden kulturni dan Radovljica, 20. marca — Prav nič dolgočasno ni radovljiškim osnovnošolcem, kadar imajo kulturni dan. Tokrat so se razkropili po Gorenjski tja do Kranja pa do Doslovč, do rojstnih hiš slovenskih pesnikov in pisateljev. Nekateri so se v avli šole pogovarjali s pesnico Sašo Vegri. Srečanje s pesnico: učenci so Sašo Vegri zasuli z vprašanji o njej sami in njenih pesmih. — Foto: L. M. »Saša Vegri, kdaj ste bili prvič zaljubljeni?« Vprašanje, ki bi morda koga zmedlo. Nikakor pa ne znane slovenske pesnice, ki je v četrtek dopoldne sproščeno odgovarjala vprašanja, ki so jih nadvse resno, a sproščeno zastavljali učenci četrtih in petih razredov osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Pri tem so odgovore vestno beležili, kakšno vprašanje tudi dvakrat ponovili in se jezili na sošolce, ki so poslušanje motili s klepetanjem. Prav nič pa se ni jezila Saša Vegri, ki so jo šolarji z vprašanji, »prevrtali« po dolgem in počez: povedala jim je,kako nastane pesem, kje piše (v svojem kuhinjskem kotičku), kdaj je napisala prvo pesem, pa to, da pesnik ne napiše pesniške zbirke kot domačo nalogo od petih do sedmih popoldne. S katero pesmijo je postala slavna (ojej, slavni so vendar tisti, ki umrejo), kje se je učila pisati pesmi (dokončala je umetnostno zgodovino) in kaj dela v prostem času (ko ravno ne nastaja pesem, tudi plete, pa malo smuča) in tako naprej. Radovedneži so s Saše Vegri alias Albine Vodopi-vec (psevdonim je izbrala, ker se je bala svojega profesorja slovenščine) v plasteh kot čebulne liste odluščili skoraj vse o njej in njenih pesmih in zvedeli, da je tudi pisanje pesmi delo, in da so pesniki sicer čisto običajni ljudje, no, le malce drugačni. Dokončno pa jih je pesnica osvojila, ko je priznala, da je imela v šoli najraje risanje in telovadbo. Brez dvoma — takšno srečanje s pesnico v živo je drugačno kot le Rada Bračič: »Učenci soustvarjajo kulturni dan.« branje ali poslušanje njenih pesmi. Če pa je treba to srečanje potem še opisati kot prosti spis — najboljši pa bodo na ogled vsej šoli (pa najslabši med njimi tudi) — potem takšno srečanje ostane v spominu. Podobno nalogo, opisati, kaj so videli in slišali, so imeli tudi ostali učenci Linhartove šole, ki pa so kulturni dan doživljali drugače in tudi drugje. Višji razredi so bili v Kranju, kjer so obiskali osrednjo knjižnico, si ogledali razstavo o Primožu Trubarju, vodja kranjske knjižnice Franc Drolc pa jim je povedal še marsikaj zanimivega o slovenskem jeziku. »To šolsko leto smo začeli kulturne dneve — štiri imamo po učnem načrtu — pripravljati malce drugače,« je povedala Rada Bračičeva, ki v radovljiški osnovni šoli poučuje slovenski jezik, obenem pa je tudi voditeljica kulturnega krožka. »Na prvem kulturnem dnevu decembra smo z učenci obiskali znane radovljiške umetnike in kulturne delavce, tokrat pa smo razen srečanja s pesnico Vegrijevo pripravili v Kranju še ogled knjižnice, Gorenjskega muzeja in Prešernove hiše. Nekaj razredov pa je obiskalo Vrbo, Žirovnico in Doslovce — kraje naših pesnikov in pisateljev. Obiski in doživetja pa bodo ob ustvarjalnosti učencev — trudili se bodo s spisi, nekateri bodo risali — prav gotovo dosegli namen, zaradi katerega organiziramo kulturne dneve« L. M. GLASOVA ANKETA Drago ogrevanje Bralci iz Kranja so nas spodbudili, naj vprašamo po gorenjskih občinah, kolikšna je drugje cena ogrevanja stanovanj. V Kranju se namreč akontacije od 1. marca dalje gibljejo od 184.42 dinarja (na Golniku) do 299,31 dinarja (na Planini). Tako mora družina, ki živi v stanovanju s 60 kvadratnimi metri, za ogrevanje odšteti 17.959 dinarjev. KAKO JE DRUGJE Jeseničane »greje« Železarna. Cena kvadratnega metra ogrevanja je v tamkajšnjem vročevodnem sistemu 134,21 dinarja kar zdaj za 60 kvadratnih metrov stanovanja znese 8052 dinarjev na mesec. Toplo vodo prav tako kot v Kranju obračunavajo posebej. Na jeseniškem Dominvestu, ki upravlja z vročevo-dom, so nam povedali, da se najdra-že v občini grejejo Kranjskogorci, ki za kvadratni meter ogrevanja odštejejo prek 200 dinarjev. V Radovljici je najdražje ogrevanje v objektu Zapuže, kjer na kvadratni meter ogrevanje pride 230 dinarjev, najceneje pa v Cankarjevi ulici, kjer stane 153 dinarjev. Stanovalci na 60 kvadratnih metrih v Cankarjevi.kjer so bloki dobro izolirani,torej plačajo 9180 dinarjev na mesec, v Zapužah pa 13.800. V Škofji Loki so najcenejši tam, kjer ogrevajo s premogom, 135 dinarjev, še ceneje je seveda v Železnikih, najdražji pa na mazut, 188 dinarjev, v Partizanski ulici. Premog zdaj stanovanje s 60 kvadrati ogreva za 8100 dmarjev mesečno, mazut pa za 15.800. Podobno je v Tržiču, kjer s premogom ogrejejo kvadratni meter stanovanjske površine že s 125 dinarji, z oljem na Ravnah pa s 160 dinarji. Stanovanje s 60 kvadratnimi metri je v Tržiču najceneje ogreto, saj znaša položnica 7500 dinarjev, najdraže oa 9600 dinarjev. D. Ž. Obnova Tavčarjevega dvorca na Visokem Tavčar je spet boljše volje Škofja Loka — Septembra lani je Mirko Šinkovec prodal loški občini Tavčarjev dvorec na Visokem za 31,3 milijona dinarjev. 12. marca je izvršni svet predal dvorec v brezplačno uporabo Alpetourovemu tozdu Gostinstvo iz Kranja. V štirih letih se bo s pomočjo sovlagateljev »kulturna sramota« prelevila v vabljivo poslovno in kulturno-zgodovinsko točko. Prihodnost našega turizma je visoka kakovost, iz katere je mogoče iztržiti tudi soliden zaslužek. K temu cilju je naravnan program obnove Tavčarjevega dvorca na Visokem, ki bo kot objekt visoke A kategorije združeval poslovni in kulturno-zgo-dovinski namen. Alpetourov tozd Gostinstvo iz Kranja zahtevnega zalogaja — koliko bo obnova stala, je še prezgodaj napovedati — seveda ne bo zmogel sam. Po svojih močeh mu bo še naprej pomagala loška občina s prispevkom za obnovo kulturno-zgodovinskega spomenika, veliko zanimanje za vlaganje pa kaže tudi gospodarstvo, s katerim se v Alpetouru zdaj dogovarjajo; ne samo loško, ki bo imelo prednost, celo tuje, iz Velike Britanije. Zato bo moral dvorec v prvi vrsti ugoditi poslovnim interesom podjetij, ki bodo vlagala v obnovo, to je zagotoviti vrhunskih prenočitvenih, gostinskih, razstavnih in predstavitvenih prostorov, prostorov za poslovne sestanke, dogovarjanja, posebne pogostitve in druge prireditve. Te prostore bodo seveda lahko izkoristili tudi za širšo gostinsko-turistično ponudbo, ki pa bo morala biti dopolnjena z dodatnimi nameni kot so poroke, ribolov, lov, tenis, jahanje, ko- panje, tek na smučeh, planinarjenje z vodniki, prirejanje piknikov in podobno. Zato so kot spremljajoči objekti predvidena štiri teniška igrišča, zidan žar, medtem ko se bo gostinska ponudba za skupine, zlasti šolske, ki bodo prihajale na ogled dvorca, odvijala v posebni lični brunarici. V dvorcu bo namreč poleg po-slovno-gostinskega dela še Tavčarjeva spominska soba. Idejni projekt obnove je že zasnovan, tudi do izvedbenega projekta ni več daleč. Potem se bo delo lahko začelo. Že letos je predvidena obnova strehe in iasadc stanovanjskega dela dvorca, toliko da se zaščiti in obvaruje pred nadaljnjim propadanjem. Kako se bodo dela odvijala naprej, pa je odvisno predvsem od tega, kako bo pritekal denar vlagateljev. Ker bo postopno, je tudi obnova razpotegnjena na več let. Prihodnje leto bodo predvidoma urejeni dvorec in spremljajoči objekti, tako da se bo začel vloženi, denar čimprej vračati. Nazadnje, 1988. leta, pa bo prišel na vrsto še hlevski del. Do konca tega srednjeročnega obdobja bo celoten kompleks Tavčarjevega dvorca na Visokem dobil vse možnosti, da bo ekonomsko posloval, da se mu nikoli več ne bo godilo tako slabo kot zadnjo vrsto let. H. Jelovčan Večno mladi držijo skupaj Radovljica, 22. marca — Vsi se i staramo, ni kaj, le v Radovljici je 1198 fantov, ki kljubujejo življenjskim zakonitostim — vsaj zdi se jim tako. Da ne bo pomote: gre za člane radovljiškega kluba večno mladih fantov. V soboto zvečer so se v gostilni Tui-k na Črnivcu zbrali na občnem zboru. Pogovorili so se o dosedanjem delu, pregledali klubsko blagajno in »skovali« načrte za letos in za naprej. • Franc Globočnik iz Radovljice, predsednik kluba: »Pred dvanajstimi leti se je pri omizju v gostilni Lectar v Radovljici porodila zamisel, da bi organizirali pohod na Stol in ustanovili klub — Rekreacijski klub večno mladih fantov Radovljica. Dejavnost je zaživela. Doslej smo bili na Stolu že enajstkrat, na prvem pohodu nas je bilo le 45, doslej največ 197. Prvič smo si za simbol izbrali valjar — pripomoček, ki ga gospodinje uporabljajo v kuhinji in še za kaj, kasneje žlico, vilico, nož, kuhinjsko desko, 70 kilogramov težko kladivo. . . Člani kluba niso le iz radovljiške občine, temveč tudi iz drugih slovenskih krajev. Zanimivo — enega zelo navdušenega člana imamo tudi na Nizozemskem in tri na avstrijskem Koroškem.«. • Jože Kve-der iz Vr benj, blagaj' nik kluba i« poleg Stane* ta Jereba i* Lesc edin*> ki je sodelo* val na vseh enajstih po* hodih «* Stol: »Člane družijo prijateljstvo, dobra volja, smisel za humor in naša, na grarnO" fonski plošči posneta himna, ki p°" je: »Fantje smo z Gorenjskega' zmagujemo, življenje kujemo, seže-mo čez hrib in dol, najrajši gremp pa na Stol.« Zadnja leta smo organi' zirali tudi pohode na Dobrčo, Begunj ščico in Vogar ter kolesarjenje^ okrog Blejskega jezera. Velik ugledi si je naš klub pridobil ob desetletni' ci, ko smo razvili svoj prapor z 230 zlatimi žebljički in 25 trakovi iA smo na Linhartovem trgu pripravili zabavno prireditev.« • Ivan Kol' man-Šorl i« Radovljice je s tridesetim] leti med mlajšimi člani kluba; »Med večno mladimi fan-to je kar tri" četrt moži med njimi tudi sedemdeset in več let stari ljU' dje. Pravih fantov, rosno mladih in še brez zakonskega prstana, je bolj malo. Rekli smo, da je to klub večno mladih fantov, zato ženske ne morejo biti naše članice. Doslej sem bil trikrat na pohodu na Stol in vsakič je bilo veselo: smejali smo se, ko smo tovorih naš simbol, se razigrali, ko se je oglasila harmonika. . . « c. Zaplotnik k Črevesni zajedalci psov in mačl V laboratoriju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske v Kranju so lani pregledali 119 vzorcev blata psov in mačk in pri 32 živalih ugotovili jajčeca velike pasje oziroma mačje gliste. Če se človek okuži z jajčeci te gliste, se iz jajčec razvije določeno število ličink; te prodro v krvni obtok, v žilah odmro in plavajo v krvi, dokler nekje ne obtiče. Posledice pri ljudeh oziroma otrocih, ki pridejo v stik s štirinožnimi prijatelji, običajno niso vidne. Zlasti pomembno je, da psi ne zaidejo v pe-skovnike, kjer se igrajo otroci. Močno okuženi so zlasti mladi psi iz posameznih legel. Pri teh so posle- dice hude: hujše motnje, driske, b! hanje in celo pogin. Zdravljenje] enostavno, rejci pa lahko dob' zdravilo po pregledu blata v labO' toriju živinorejsko veterinarski zavoda. Za popolno očiščenje je f trebno najmanj dvakratno zdravi)1 nje, ker zdravilo ne deluje na jajc^ glist. Živali s črevesnimi zajedalci v 30 odstotkov) slabše izkoriščajo M no, so manj odporne proti prehla" in slabši hrani ter težje tvorijo im^ ska telesa ob cepljenjih (pasja kuf> ^ steklina ipd.). Jože Rode, dipl. veterinar in prosu cas Ljubljana, 24. marca — Včeraj so v Festivalni dvorani v Ljubljani začeli z razstavo Človek in prosti čas Teden mednarodnega sodelovanja Alpe Jadran. Teden mednarodnega sodelovanja je že tradicionalna prireditev v okviru sejemskih prireditev Alpe Jadran. Tudi ta prireditev dokazuje, da se aktivnost delovne skupine Alpe Jadran krepi. Posebnost te skupnosti je sodelovanje dveh jugoslovanskih republik ter pokrajin iz Avstrije, Italije in Zve' zne republike Nemčije. Skupnost deluje na različnih področjih, ta' ko na gospodarskem, kulturnem* turističnem in športnem. Skup' | nost se je na primer že uspešno predstavila na skupni turistični prireditvi v Londonu, še vedno p* ostaja ideja o skupni kandidaturi skupnosti za organizacijo zim' skih olimpijskih iger. Slepim je treba olajšati delo Okroglo — V domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju je bilo zvezno posvetovanje o aktualnih problemih usposabljanja in zaposlovanja slepih telefonistov. Udeleženci posveta, ki so prišli iz vseh republik, so si v petek ogledali proizvodnjo telefonskih central v kranjski Iskri in šolo za izobraževanje slepih telefonistov v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. • V Jugoslaviji je okoli 25.600 slepih in slabovidnih ljudi, v Sloveniji pa blizu 2800. Za njihovo usposabljanje za delo, še posebno pa za zaposlitev, je najbolje poskrbljeno v Sloveniji. V naši republiki jih je namreč zaposlenih več kot 600, to je dobra petina, medtem ko ima v vsej državi zaposli- ■t: Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Kočnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovod^vo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. tev le vsak osmi. V Sloveniji so sle| v boljšem položaju zaradi hitrejši razvoja republike in vsestranski izkoriščanja možnosti za njihovo poslitev. Več kot polovica zaposlenih sleP, ljudi dela v telefonskih central^ Poklic telefonista je namreč za sl^J še vedno najprimernejši med vse a čeprav zlasti hiter razvoj znan^ slepim vse bolj omogoča uvelja™ nje tudi v drugih poklicih. Poklic lefonista bi sicer lahko opredelil ^ tehničen, vendar pa zahteva tudi ^ dodatnih znanj, od splošnih do r, znavanja načina poslovanja delo^ organizacije. Na posvetovanju so opozorili _ to, da je ta poklic tudi psihično K I utrudljiv zaradi stalno ponavljaj0 , ga se ritma opravil ter obremeni sluha in živčnega sistema. Projz« jalci hišnih central izdelujejo &j lje večje sklope, ki imajo tisoč in notranjih ter veliko zunanjih R ključkov. Vse to telefonistom, ki lajo v takih centralah, povzroča fj de motnje in obolenja. V SloveniJjj med slepimi več kot 700 invalid^ upokojencev, med katerimi je veC\^ nekdanjih telefonistov. Na posV^ so menili, da bo zato treba name^ več pozornosti ureditvi njihovih lovnih mest in normativom. h