foštnino ptotano v gotovini Leto LXXII., št. 285 a LJubljana, sobota 1». decembra Gena Din i.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. CREDNIATVO IN (JFRAVNI6TVO LJUBLJANA, Knaftjevm ulica štev. 6 Telefon: 31-22» 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. »Admiral Graf Spee« pripravljen, da vsak čas zapusti luko Moutevideo — Angleške vojne ladje na preži — Na pomoč so poklicane tudi nemške podmornice — Nemčija je po sodbi francoskih strokovnjakov izgubila že 40% svojih velikih vojnih ladij Montcvideo, 16. dec. s. (Havas) Nemška iepna oklopnica »Admiral Graf Spee« je cd včeraj 1230 lokalnega časa (17. srednjeevropskega časa) neprestano pripravljena na odhod. Montevideo« 16. dec. s. (Associated Press.) Urugvajska vlada je imela včeraj ponovno sejo in j ena podlagi poročila mornariške komisije dokončno določila nemšk: križarki »Admiral Graf Spee« rok, do katerega mora zapustiti M on te -video. Ni pa še jasno, kdaj ta rok poteče. »United Press« poroča, da je stavljen rok za odhod ladij do 18. lokalnega časa jutri v n-ueijo (4 in pol ure več po srednjeevropskem času). Druga poročila pa navajajo, da poteče rok že ob 17. oziroma 15 40 lo^aln^a časa. ali celo šele v ponedejek zjutraj. Vsekakor pa je rok stavljen in če ladia do tedaj ne odplove, ostane v sm'slu mednarodnih zakonov, do konca vojne internirana. Angleška vlada je preko svojega poslanika zahtevala, da urugvajska, vlada dolf>či rok čim preje, ter je naglasla. da Je križarka »Admiral Graf Spee« vsekakor sposobna za pio- bo, ker je tudi v luko prKla z lastno močjo. Po nekaterih poročilih se »Admiral Graf Spee« pripravlja že na odhod. Tako ar« »leske v orne ladje, kakor nemška križarka so poklicale nove edirice na pomoč. Potrjujejo vesti, da prihajajo proti Mon-tevjdcu francoska oklconica »Du"~kerqT?e« (26.500 ton) ter angleška oklop-**ca »Re-n^vvn« in matična ladja za letala »Are Koval«. »Admiral Graf Spee« pa je baje poklical na pomoč več nemških podmornic. Vse kaže, da bo prišlo na reki La Plata morda v najkrajšem času d"> velike poneke bitke, ker se bodo Neme' pač težko odločili, da eno svojih najmodernej- ših in najdražjih vojnih ladij prepustijo za ves čas vojne v internaciji. Buenos Aires, 16. dec. AA. (Reuter) Urugvajska vlada je dala dovoljenje, da »Admiral Graf Spee« lahko ostane v laki Montevideo 72 ur. Po poteku tega roka bo ladja zaplenjena, posadka pa Internirana. New York, 16. dec. AA. (Reuter) Po vesteh iz Montevidea je urugvajska vlada dovolila nemški žepni križarkj »Adnrral Graf v. Spee« ostati v luki 72 ur samo zato, da se ladja popravi, da bo lahko plula, popravljanje orožja pa se ni dovolilo. V toku noči so vkrcali na ladjo ok* i genske tanke, ki so potrebni za popr^vijanje. Na ladjo so prepeljali tudi večje število železnih težkih plošč. Popravilo n- mške ladje je zelo težko, kajti dve ladjedelnici rri-padata angleškim državljanom, tretja pa nekemu Urugvajcu francoskega rrdu. London, 16. dec. AA. (Reuter) »Times« pravijo v svojem dopi-u iz Montev da, da je nemška žepna vojna kr*žark^ »Admiral Graf v. Spee odgovorna za ve iz-arube Angli.ie in revtralnh dr/av v j žn^m delu Atlantika. Na osnovi tesa je ia~n°* da urugvajske oblasti ni<;o moglo dati nemški ladji rok do ponedeljka. Poveljnik nemške križarke Berlin, 16. decembra AA (DNB) Poveljnik ladje »»Admiral Graf So?e«, mornariški kapitan Hans Langdorf je ?ta~ 45 let. Leta 1912 je vstopil kot pomorrk: kadet v tedanjo cesarsko mornari eo Med svetovno vojno se je kot porrovski p^ročn k na lin:jski lad;.i -Gro^ser Knr!iirst<: udeležil bitke pri Skageraku. Zadnji dve leti svetovne vojne je preživel kot prvljn^k brodovja topovsk h ladij in lovcev m n. V tem svojstvu je služil tudi po svetvni vojni. Langendorf je bil večkrat dodeljen tudi posameznim mornarskim štabom. V oktobru 1939 je prevzel poveljstvo na oklopnici »Admiral Graf v. Spee«. Pogreb nemških mornarjev Montevideo, 16. dec. AA. (Havas) Pogrebu padlih mornarjev z nemške žepne vojne ladje »Admiral Graf v. Spee« so prisostvovali med drugim italijanski poslanik Berlardirici. osebje nemškega poslaništva in poveljnik urugvajske mornarice. Pogrebu je prisostvoval tudi odposlanec predsednika republike Baldumira Nemške izgube Pariz, 16. dec. s. (Hava2) Po pomorski bitki v južnoameriških vodah bodo morali mcroaiiški strokovnjaki najbrže izpreme-n ti mnenje o nemšk h žepnih oklopn'cah. Doslej je prevladovala v strokovnih krofih mnenje, da so tem po tonaži sicer majhnim, toda izvrstno cb rrženim oklop- n:c?m kos samo angleški dreadnoushti ali pa f'-Mncos.ke oklopnice tipa »Dunkerque« s 26 O-JU tonami. V zadnji bitki pa ?o "em->ko ::epno oklopnico »Admiral Graf Spee* obvndale tri razmeroma majhne edinice angleške mornarice. Ob začetku vojne je razpolagala Nemčija skurmo s 5 pomembnejšimi vojnimi Indiam: s skupno tonažo 82.000 ton. Sta to dve oklopnici po 26.000 ton in 3 tako zvane žepne okloonice vsaka z neka i nad 10.000 tonami. Ker .je angleško letalstvo ob priliki bombnega napada na Wilhclms-haven kmalu po izbruhu vojne težko poškodovalo eno izmed obeh velikih oklop-nic in je sedaj tudi »Admiral Graf Soee« praktično izgubljen, je Nemčija izgubila orav za prav že 40 odstotkov svojih velikih vojnih ladij. Kapitan nemške križarke o bitki Montevideo, 16. decembra, s. (Associated Press). Kapitan »Admirala Graf Spee* Lang-sdorf je dcJ dopisnikom ameriških listov poročilo o pomorski bitki z angleškimi ladjami, v katerem se z največjim pr--aia m iziaža tudi o vojni spretnosti angleških ladij . Kapitan pravi, da je prvič opazil angleško križarko »Ebceter« v sredo ob 6. zjutraj. Malo pozneje sta se pričeli prbli&e-vati manjši križarki >Ajax« ln >AchO-les«. Manevrirali sta tako. da sta spravili »Admirala Graf Spee« med svojo pozicijo in obalo. Nemik. oklopnici je bilo tako nemogoče oditi na odprto morje. Kapitan je opazil nevarnost ter je sklenil, da koncentrira napad proti križarki *>3xeterExeter« je bila kmalu poškodovana, vendar sta medtem *Ajax ln »AchiJlee« Izstrelili več salv ter nemško oklopnico poškodovali zlasti pri kontrolnem stolpu. Glavne žrtve so bile na ladji ravno na tem mestu. Nato je poskušal kapitan da bi se mu posrečilo ločiti angleške vojne ladje ter se spoprijeti s posameznimi izmed njih. Vsi manevri pa so bili zaman. Pove! in'k angleškega brodovja je s križarke ->Exeter* ukazal kr'zarkama ^Achil-les« in »Ajax«, da se nemški vojni ladj" čim bolj približata. Obe sta s tem pod vzeli večji rizik o, neppo ga je mogoče pričakovati v najbolj ogorčeni bitki, ter sta uspešno 'zvrš'li svo^'o nalogo in prisilili nemško ok'opn'co k umiku. Nato je angleška krizarka »Exeter« zaprla nemški oklopnici odhod proti severu, >Ajax«: in •>Achilles« pa sta nadaljevala zasledovanje. Finsko sporočilo Molotovu po radiu Zunanji minister Tanner je snoci v ruskem jeziku vprašal Moskvo, če je pripravljena nadaljevati pogajanja - Sovjeti izjavljajo, da njegovega govora niso slišali H ■ ".sinki. 16. dec. AA. (Reuter) Snoči je govoril po radiu v ruskem jeziku zunanji minister Tanner in sporočil Molotovu, da je Finska pripravljena nadaljevati pogajanja za mirno rešitev vseh sporov. Tanner je med drugim vprašal Molotova: Ali ste pripravljeni nadaljevati pogajanja? Prosim vas, da odgovorite po našem posredniku. Pred nekaj tedni sva s Paa-»i ki vijem vodila pogajanja z vami in 8 Stalinom. Ta pogajanja so se nanašala na zahteve sovjetske Rusije, da se izroči finsko ozemlje njej. Ml smo bili pr pravljeni, da kar največ popustimo, čeprav zato ni bilo zakonitega opravičila. V teh pogajanjih se nam ni posrečilo najti skupne podlage, čeprav smo izrazili upanje, da bi se pogajanja mogla končati z zadovoljivim sporazumom. Pogajanja so bila prekinjena. Odgovorna je za to sovjetska Rusija. Vi ste zavrnili ponudbo USA za posredovanje, kakor tudi predloge švedske vlade. Vaše zadnje delo je zavrnitev predlogov skupščine Društva narodov, naj se ustavijo sovražnosti in ste z njimi nadaljevali. Gluhi ste bili za ta predlog in ste podrli vse mostove. Zdi se, da so vaši cilji, da zasede te vso Finsko in da obnovite stare carske meje. Ce so to vaši cilji, potem ve- dite, da &e bo Finska borila do zadnjega moža. Finski narod ne bo dovolil, da bi izgubil neodvisnost in svobodo, ter da bi padel pod tuje suženjstvo. Ta Tannerjeva izjava je bila po radiu sporočena tudi v finskem in švedskem jeziku. Moskva, 16. dec. s. (Reuter) Finski zunanji minister je svoj apel na sovjetskega zunanjega m nistra Molotova naslovil sinoči po radiu preko valovne dolžine en« moskovskih postaj, kar je sicer v nasprotju z mednarodnimi določili za radijsko oddajo. Sovjetski uradni krogi izjavljajo, da Tannerjevega govora sploh niso slišali in da jim o njegovem apelu za mirovna pogajanja ni ničesar znanega. Helsinki, 15. dec. AA. (Reuter) Gpvor, ki ga je imel predsednik finske vlade Tanner po radiu v ruščini, so motile sovjetske radiopostaje, ter je zelo slabo slišal Moskva, 16. dec. s. (Reuter). Po informacijah iz diplomatskih krogov ni pričakovati, da bi Molotov na radijski apel finskega zunanjega ministra Tannerja sploh od govor D, ker kakor znano sovjetska vlada finske vlade v Helsinkih sploh ne priznava. Novi vpoklici na Finskem Finci so zopet zavzeli Suomosalmi — Sovjeti ne morejo prodreti do Botniškega zaliva — Sovjetske baterije streljajo na lastno pehoto Helsinki. 16. dec. s. (Reuter) Finska vlada je poklicala pod orožje še zadnje kontingente rezervistov, ki doslej še niso bili mobilizirani, Sedaj bodo pod orožjem vsi oficirji do 60. leta in vojaki do 40. leta starosti. Finci poročajo, da »o zopet zavreli važno mesto Suoraussalmi v Kareliji. Čeprav so sovjetske čete tako po številu kakor po tankih in topništvu v veliki premoći, se jim prodor proti Bolniškemu zalivu oči -vidno ne bo tako hitro posrečil. Finska vojna poročila Helsinki, 16. dec. AA- (Reuter) Vrhovno poveljstvo finskih čet je izdalo sinoči naslednje poročlo: Danes je sovražnik s pomočjo težkega topništva poskušal izvesti nekaj napadov na raznih odsekih bojišča na Karelijski ožini. Pri teh napadih je sovražnik na nekaj mestih uporabil tudi tanke. Na bojišču pri Patikulari in Pu-nusjoki je bilo izvedenih nekaj zaporednih sovražnih napadov, a 00 bili vsi odbi- ti. Pri tej priliki je bilo uničenih nekaj sovražnih tankov. Na vzhodnem bojišču so sovjetske čete med Lojmalo in Lado-škim jezerom nekajkrat napadle naše postojanke in jih je pri tem podpirala težka artiljerija, a so bih* tudi tu vsi napad: odbiti. Zaplenjenih je bilo nekaj tankov in ostalega vojnega materiala. Na bojišču pri Tolvajaerviju naše čete še dalje napredujejo. V bojih, ki so divjali danes na tem odseku, je padlo v naše roke 15 sovražnih tankov. Na odseku Suomussalmi se je našim četam po štiridnevnem boju posrečilo presekati sovražniku pot od cerkve v Suomussalmi ju proti sovjetski meji. Finci so pri Pečengi štiri kilometre od norveške meje zgradili utrdbe in so izjavili, da jih bodo branili do zadnjega moža. Sovjetska poročila Moskva, 16. dec. (Reuter) Sinoćnje sovjetsko vojno poročilo navaja, da so sovjetske čete v Kareliji sedaj približno 130 km TTj^^rtA od državne meje. Na severu javljajo uradno, da so sovjetske ćete zavzele rudniško mesto Salmijaervi. Poročilo pravi, da so sovjetske čete tudi na južnem bojišču nekoliko napredovale. Finski protinapad Helsinki, 16. dec. A A. (Štefani). V pokrajini Kuolajervi so Finci prešli v pro-tinr.pad ter se jim je posrečilo prakin1 ti telefonske zveze med sovjetskim topništvom in opazovalci, tako da sovjetske baterije streljajo na lastno pehoto, ki ao jo že decimiraJe. Angleški vojni material za Finsko London, 16. dec. AA. (Reuter) S pristojnega mesta poročajo, da bo Finska naročila v Angliji one zaloge v angleških vojnih skladiščih, ki so odveč, razen drugega 60.000 protiplinskih mask in 20 letal. Finska vlada bo nabavila znatne količine vojnega materiala pri raznih britanskih podjetjih, da bi zad^tiLa najvažnejšim potrebam Finske. Nekatero vojno blago ie blo Finski že poslano in to po varni poti čez Norveško in Švedsko. Finska taktika Helsinki, 16. dec. j. Finsko vojno poveljstvo izjavlja, da še ni mogoče potrdi * i vesti o novi ofenzici sovjetskih čet na skrajnem severu. Podrobnosti o bitkah, ki so se bile zadnje dni na Karelijski ožini, za finski položaj niso neugodne. Finske čete so tako na ožini, kakor tudi v vzhodni Kare1 i ji poslužujejo nove taktike v napadu na sovražnika, ki jim ie zelo ^ajšana zaradi gozdnega terena, na katerem se vodijo vojaške operacije. Finske patrulje se po drevju zakrite pr bližajo na čim krajšo oddaljenost do sovjetske vojske ter ostanejo med drevjem skrite do večera. Zvečer ko sovjetske čete zakurijo taborske ognje, prično Finci, ki imajo sedaj pred seboj dobro viden cilj, streljati iz svojih skrivališč. Ta način boja prinaša sovjetskim četam zelo velike izgube. VVashington, 16. decembra, i. Ameriški Rdeči križ je zbral 250.000 dolarjev za Finsko in dal 100.000 dolarjev finskemu Rdečemu križu takoj na razpolago. Včeraj je obiskal ameriškega finančnega ministra Morgentaua finski poslanik v Wa-shingtonu in mu izročil ček za 294.000 dolarjev, s katerim je Finska zopet plačala zapadli obrok ameriškega posojila. ?f-ministar ie na to izjavil da Je ta denar po sklepu predsednika RoosevelU. lahko finski vladi na razpolago. Holandski prispevki Amsurdam, 16. decembra. AA. (Štefani). Nizozemski Rdeči križ je sklen-1 sodelovati pri zbiranju prispevkov za finski Rdeči križ. Neki industrijalec iz Rot-terdama je prispeva! za finski Rdeči križ 200.000 goldinarjev (okoli 5 milijonov dinarjev) - Ameriška prepoved U'ashington, 16. dec. s. (Reuter) Ameriška vlada je obvestila vse tovarne orožja, da se moralna prepoved izvoza v sovjetsko Rusijo, ki jo je proglasil predsednik Roosevelt, nanaša tudi na ves material, ki je lahko bistvene važnosti za gradnjo letal. 78 letni Švedski prostovoljec Stcckholm, 16. dec. z. Med prostovoljci, ki so se na Švedskem prijavili v finsko \ ojsko, je tudi 78-letni S\vinhufwud. eden najbolj znanih švedskih strelcev. Prijavil se je med prvimi in se že bori v vrstah švedske prostovoljske legije na Finskem. Taisto Mački odpotoval v Ameriko Stockholm, 16. dec. k. Finski sportn k Taisto Maeki, ki velja za najhitrejšega človeka na svetu, svetovni rekorder v teku na 5 in 10 km, je odpotoval v Ameriko, kjer bo propagiral med ameriškimi športniki za finsko stvar. Maeki. ki je bil mobiliziran, bo opravljal v Ameriki funkcijo športnega poslanika. Ko je L 1924. Amerika odklonila posojilo Finski, je finska vlada poslala v Ameriko Nurmija. ki je ko tsvetovni rekorder v teku užival v Ameriki veliko popularnost ter je s tem dosegel, da se je Amerika omehčala in dala Finski posojilo. Nove žrtve min L°ndon, 16. dec. s. (Reuter). Včeraj so bile v bližini angleške obale potopljene, oziroma težko poškodovane tri angieAke ladje, W ao zadele na mine. S petrolejske ladje >Inverley« (89O0 ton) je bilo rešenih samo 7 mož posadke. Petrolejsko ladjo >Atol Templer« (8939 ton) ao z vlačilci še potegnili na obalo, preden se je mogla potopiti. Dva člana posadke pogrešajo. Z ribiSke ladje >James Lodhood« pogrešajo dva oficirja in 15 članov moštva. Ob škotski obali je zadela na mino neka norveška ladja, ob ustju Temze pa neka švedska ladja. Obe sta se potop U. trna mi, 16. dec. s. (Reuter). Angleška vojna ladja je zajela 5000-tonsko nemško petrolejsko ladjo >Dusseldorf«. ki je v sredo zapustila kako Valp&raiso v Cale-ju. Nemčka posadks je -ncer skušala ladjo potopiti, kar pa je angleška vojna ladja preprečila ter postavite na ladjo angie- Ii notranje politike HRVATSKA IN SRBSKA NARODNA FRONTA Pod tem naslovom priobčuje pravkar izišla številka »Narodnega lista« dal.ifi članek iz peresa Jova Ranjanina. ki zaključuje svoja izvajanja takole: »Borba med srbsko in hrvatsko fronts re zelo škodovati državi in najvišjim aervsom Jugoslavije. V brezobzirnem spopadu strasti na račun celote mora trpeti veličina domovine. M rog o se je grešilo in se bo St lo v raši polilično nerazviti sredi: tolikega nrizkustva v vladanju * 1 -ave. Trda ena zabloda ne more i.. <.l. opruvič-ti druge enake zablode. Jugeslovenski nacionalisti vedno pozivajo Srbe, Hrvate in Slove re. naj se združijo poti zastavo jugo-lovcnskega nacionalnega in državnega edinsiva. Tudi pod to zastavo se je grcš:l»\ toda nio bodo rehabilitirali pogreški in nemog-t nosti separatizma. Srbska in hrvatska fron a sta lahko samo fronti sovraštva in borbe, odprte ali latentne, v najtol.isom pr meni fronti premirja, nikoli pa iskrenega in trajnega miru. Samo pod jugoslovensko zastavo morejo biti v poln; meri z^dovo-!?eni interesi Hrvatov. Srbov in Slovencev. Samo jugoslovenstvo more dati moč in silo Jugoslavije. Samo ju«foslovnska fronta more zaeotovfu mir in ljubezen, napredek in \-eIieino skupne domovine.« ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V svojem notranjepolitičnem uv. cbvku razpravlja »Hrvatski dnevnik« o obeh srbskih predlogih o volilnem zakonu. O načrtu pravosodnega m'nistra dr. L. Markoviča pravi, da v nekaterih toč ah soglaša z osnutkom volilnega zakoiva za hrvatski sabor in da ima to pridnost, ker priznava tudi žensko volilno pravico, če prav Ie v omejenem obsegu. Volilno pravico naj bi imele namreč samo ženske fakultetno izobrazbo in ženske s Kak ni strokovnim znanjem, če samostojno opravljajo službo ali vodijo obrt ter plačujejn davke. BEOGRAJSKA REVIJA O NAŠIH NEMCIH Beograjski mesečnik »Ravnopravnost* se bavi s knjigo »Nemštvo v južnovzhodni .Aropi«, ki jo je napisal Walter Schnee-fuss in v kameri trdi, da živi v naši državi 700.COO Nemcev. »Ravnopravnost« zavrača to trditev in poudarja, da je v Jugoslaviji po uradni statistiki samo 4R2.34S Nemcev. Prav tako ni res, da bi bilo v Sloveniji več kakor pa 25.000 Nemcev. Zato ne more nihče za te Nemce zahtevati onih privilegijev, ki so jih imeli nekoč v Avstriji, ker bi to pomenilo zanikanje obstoja Jugoslavije. V bistvu bi to pomenilo zahtevo po nemški upravi v Sloven.JL kakršna je bila v času Avstrije, Iz Novega Sada poročajo, da je pred-sedništvo »Kulturbunda« imenovala VVlilija Badla, jurista na zagrebški univerzi, za vodjo nacionalno socialističnega dija-štva v naši državi z nalogo, da organizira vse nemške dijake v Jugoslaviji. BESEDA O NAVIJ AL CIII CEN »Hrvatski dnevnik« piše: Čeprav je socialni oddelek banske oblasti potegnil iz miznice stari zakon o pobijanju draginje in so ga »Narodne novine« ponovno objavile, in čeprav so listi nastopili proti podražitvi življenjskih potrebščin, vendar se cene dvigajo v taki meri. da predstavljajo ie refino nevarnost. Kakor da so se Ljudje vdali usodi. Isto se dogaja izven Hrvatske, kjer je stopila v veljavo nova naredba o pobijanju draginje. Čitamo, kako ao bile v teh krajih izrečene s.roge kazni za lastnike zasebnih avtomobilov, ki so se v prepovedanem času pojavili na ulici, toda ne čitamo nič o kaznovanju navijal cev cen. Nato govori list o zadevnih razmerah v Zagrebu in pravi: Popolnoma točno je, da tega ni kriva banovina Hrvatska, Ako še v današnjih prilikah ne moremo z boljšati socialnega položaja našega človeka, moramo skrbeti za to, da &e vsaj ne poslabša. Od zdrav i c in praznega hn aUiva nja nimam« nič. Treba je pokazati z delom soiidsrnost s narodom in njegovo usodo. 30.000 SADNIH DREVES V SPOMIN NA USTANOVITEV BANOVINE HRVATSKE Ban dr. Ivan Subašie je izdal odlok, po katerem se bo razdelilo brezplačno 30.000 adi k is vzornega posestva v Modricu med priključene bosanske sreze De rv en ta, Gradačac, Brčko, Fojnica in Travnik. Ta sadna drevesa se bodo sadila v spomin na ustanovitev banovine Hrvatske ob pni.ki lokalnih svečanosti ob javnih cestah, drevoredih, po šolskih vrtovih in občinskih pašnikih. »NARODNA ČITALNICA« V MEDJIMIRJU Čeprav ss na merodajnem mestu v Zagrebu se večkrat poudarili, da prazno hr-vatovanje nI nič pozitivnega, vendar zaslediš po hrvatskih listih ie vedno šahtove, ki se sde sicer malenkostne, vendar pa lahko povzročijo nepotrebna trenja med prebivalci tega ali onega Tako zahtevajo n. pr., da se mora odpraviti naziv »Narodna čitalnica« pa vaseh v Medjimurju in se spremeniti v »Hrvatska čitalnica«, ali pm bo treba združiti tr kmečke čitalnice s Seljačko slogo. Isto zahtevajo od pevskih zborov v Medjimarja. Naj istine vse — tako pravijo — kar ni Stran 2 »SLOVENSKI NAtOD«,«*ota, 16. decembra 19SS. Stav. 85 Ljudje hite z izkopavanjem grobom Totnšlčev spomenik Hočejo fjsrenestl na muie|eko dvorišče — Kupila s Maribor, 15. decembra Žarami varuh Tomšičevega spomenika in groba na starem mestnem po | paliacu je bil danes zopet opozorjen, da ima banovinski arhivar in ravnatelj tukajšnjega baaovinskega muzeja g. prof. Bas ta napisan dekret, da se Tomšičev spomenik na vsak način takoj po novem letu odstrani m da se ga postavi na tisto dvorišče, kjer Že več mesecev na tleh med kamenjem zasut leži spomenik nadvojvode Ivana. Ob enem se od gotove strani sliši, da je bila te dni nekje ta/jna seja, prt kateri so sklenili, da se gre enostavno preko zagotovila mestnega in stolnega župnika. msg-r- Umika, da namreč pokopališče ostane še do 1. maja 1940 v saden jam stanju ln da novo stanja pričenja dele po tem datumu. Činiteljem, kl SS tamu samo ob sebi umevnemu podaljšanju nasprotni, hočejo imati pokopališče na vsak načn zaprto ta g novim letom. V strahu pred to zahtevo ljudje vkljub slabemu vremenu hitijo s iskopavanjem okostij ln grobnic, pa tudi te Is pose meanlh grobov. Ze dva dni poje sekira svojo žalost nko na cipresah, kupčija s nagrobniki cvete kakor na borzi, vandalizam na pokopališču, ki še nI esekrirano — ki bi se torej moralo pu st.U Se v miru. ker se ni prišel >sodnji - dan vstajenja vseh, Id tn počivajo« oda To: Gleda Tomšiča smo pripravljeni, bi se pred božičem videli sina, ki ga je rodila slovenska mati, Id Se bo upal prvi položiti svojo roko na ta spomenik. Zakaj b. to tako radi viden, to bomo povedaii v zveza s zgodovinsko resnico, koliko se .ms Tomšiču zahvaliti tudi tista stran, ki ga zdaj še celo iz pokopanega preganja brez potrebe, pa tudi brez — utemeljene zakonite podlage! Na muzejsko dvorišče spadajo spomenici, Id ae jih je samovoljno odstranilo od Slomškove kapele in trohni-jo tam v kotu. Tomšiča pa pustite pri mini! F. p. Radi i Med gssti zavržene! pri šolskih sestrah >Kajto lačen sem bil in dali ste ml jest.; — nag sem bil tn oblekli ste me.« >Kdaj smo te videli nagega in smo te oblekli?« Resnično vam povem: Karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, st« stordi meni!« meni.« Mat. 25: 36, 38. 40. Maribor, 16. decembra. Odkar je tudi k meni revežu prišla prva šolska sestra prosit za reveže, me je radovednost čim dalje bolj mučila, čim dalje sem odlašal, da si na licu mesta osebno pogledam in prepričam, kako so pogoščen: ti reveži, za katere se nase šolske sestre toliiko trudijo s prosjačenjem od hdse do hiše. Pred kratkem mi je prišel na pomoč velik praznik. 7ft let. odkar so se te sestre naseJle pri nas. Ta ta svečani dan — tako sem upal — bodo gotovo tudi ti reveži vse bolj kot navadno pogoščeni. Ker ti reveži vsak dan okrog poldne v drevoredu pred samostanom čakajo na kosilo, vzbujajo v svoji naipo! nagoti in v copatah splošno pozornost in je že v javnem Interesu ugleda Maribora postalo nujno potrebno, da ta prežaTostPs in škandalozna socialna sl?ka zgine z naših ulic, je bil dogovorjen obistfc tudi x druge strani. Kor pa so oili drugi zadržani, sem pač sam nastopal to žal-cetno poL In ni mi žal zanjo- Kot nalašč mi je dobrodošla za utemeljitev neizogibne potrebe ustanovitve že lani zasnovane Cankarjeve socialne ustanove. Za danes naj zadostuje, da vam te javne reveže na kratko predctavim. Skoro brez izjeme so to reveži, ki niso pristojni v Maribor, pa živijo povečini že več let ali neposredno v mestu ali v najbližji oko-Ucl. Večinoma so to že starčki, onemogli, za težja dela nesposobni, sicer do skrajnosti zanemarjeni, nekateri tudi val polni raznih golazni; mnogo jih je tudi napol nagih, povečini pa raztrgani, razcapani da je lahko človeka strah opoldne pred njimi. Stanujejo večinoma kje po hlevJi, skednjih, na podstrešjih, malo jih je, ki bi Imeli za silo ležišče pod streho. Torej: razdedlnjeni izobčenci, zavržene-! Po dosedanjih poizvedbah je večina njih odvisna samo na to kosilo pri žo lakih sestrah. To kosilo pa obstoja z redkimi izjemami iz koščka kruha (že dopoldne) in dan na dan iz juhe, vmes kruhovi koščki in kakšna zakuha (baje iz ostankov samostanske kulrnje). Pa zato ne godrnjajo; se veseli so in hvaležni, da vsaj to dob jo ln da imajo vsaj opoldan kaj toplega v želodcu. Ob priliki omenjene 75Ietnice od poučne strani opozarjan, da je to pod naslovom in. reda sv. Frančiška Asiškega v resnici eden izmed najbogatejših zavodov, ki ima svoje podružnice po vseh delih sveta, sem se s posebno prošnjo obrnil do vodstva in upam, da ne kot glas vpijočega v puščavi. Dozdaj Se ni bilo opaziti nobene spremembe (nti za državni praznik nI klopi v razpravni dvorani mariborskega okrožnega sodišča, kjer se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom zarad: obtožbe državnega tožilca, da je zakrivil smrt pokojnega Ruperta Pio-ja. Razprava ob času poročila se ni končana. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne morala zagovarjati tudi tričlanska tatinska druščina, ki je svojcas s svojimi drznimi podvigi vznemirjala trgovce s tekočim gorivom. Državni tožilec je namreč obtož 1 271etnega avtoprevoznika Viktorja Marinea is Maribora, Solatnega trgovskega pomočnika Ivana Baumana lz Sv. Lovrenca na Dravskem polju in 361et-nega delavca Ludvika Ozimiča iz Studencev pri Mariboru, da so v noči na 11. marec t. 1. vlomili v skladišča tvrdke Kem-industrija v Ptuju ter s tovornim avtomobilom odpeljala osem sodov nafte v vrednosti okoli 9000 din. Ukradene sode z nafto so prepeljali v Mar bor ter jih shra nar. dokler niso zasačili storilca pri delu. — Otroški vrtce bodo v kratkem odprli v Dubrovn ku. Vodile ga bodo uszniljenkc. vzdrževala ga bo na banovina. — Dihurji. V Crenšovclh eo neznani tatovi hoteli vlomiti t k urnik pr. gostilničarju Samuelu Bauerju. V Času, ko ao poizkušali e atto odpreti kurnik. je pri vozil v dvorišče bol g a rs k- vrtnar lz Čakovca, kl je bil namenjen v Mursko Soboto na uy. in jih pregnal — Sneg Je pobelil Prekmurje v noči od otrtka na petek. Zapadlo ga je 5 cm. Sneg je zelo južen ln se naglo topi. — Orjaška lipa. v obmejnih Markovclh raste orjaška lipa, ki je stara nad 900 let. Pred 43 let: so proslavljali njeno šOOlet nioo is so ob tej priliki zasadil i novo lipo, ki se je pa pred kratkim posušila med tem ko častitljiv orjak Se vedno junaško kljubuje zobu časa. — Tetak je posel ek*ekutorj». Izvršilni organ soboikega sreskega sodišča Matija Škafar je hotel v Selu pri posestniku Ludviku Kerčmarju opraviti rubež. KerCmar pa se je preveč razhudil, pograbil je izvršilno dovolilo, ga raztrgal m sunil izvr- šilnega organa skozi vrata. Pred okret- nim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na 2 meseca zapora in 300 din denarne kazni — pol°mlj«'ni udje. Brez > Ini delavec Josip P lan ječe k je v vecemi tem: tskal v Radencih prenočišče. Pade; v obcestno grano m st zlomil desno roko. Levo roko na st i? zlomil preužitkar Vinsenc Pinta-rič iz Nemćavcev ko je padel z lestve. Tudi pri običajnem' domačem delu se človek lahko ponesreči. Ana Gfcrgorič, posestiu-ra v Mlajtincih je padla na spolzkih tVh pred svinjakom in si zlomila desno roko. Pri parvu s kolesa pa »t« si stzsjzPe roko posestnik Martin Podgorec iz štr ve tn posestnik Ivan Andreje iz Crezovtev. — Nenavadna nesreča. F- :-^nska delavka Vilma Horvat lz Doklež^vja se je vračala iz Nemčija domov. Nekemu njenemu ■»©potniku je ponesreči padel nož iz roke m se jI zapičil v desno nogo. Morala je v boln co v Mursko Soboto. — »Meščanski dom« v Murski Sobo u bo 23. decembra za božićnico obdaroval 20 revnih otrok. Ob tej priliki bo v restavracij; Vučak družabni večer M3r?b*r^e In ©kcPš&e n>3v"c~ — Stari Maribor Izumira. V Slovenski ul. 40 je preminila zasebnica Ivana. Cvl-lak, stara 90 let. Umrl je upokojeni ma-giatratni uradnik Franjo Vršič, etar 70 let. galujočim nase globoko sožalje. — Izk°paij so na starem mestnem pokopališču telesne ostanke prof. Ivana MaJ-cigerja, ki je evojčas poučeval več kakor 40 lat na mariborski gimnaziji. Prof. Maj-clger Je bil med soustanovitelji Narodnega doma v Mariboru. Njegove telesne ostanke so skupno s telesnimi ostanki njegovih umrlih svojcev prepeljali na pokopališče v Kamnici. — Dijaška mladina tukajšnje klasične gimnazije, organizirana v Podmladku Jadranske straže, ima jutri v nedeljo ob 10. , v Ljudski univerzi evolo akademijo. Na nili v Mannčevo garažo, kjer eo hoteli po- i sporedu so pevske deklam s diske glasbe- tem nafto prodati. V preiskavi so skušali ? n# m telovadne točke. Cisti dobiček je na- i menjen revnim dijakom. ; — Razstava mariborskih likovnih umet- obtozenci valiti krivdo drug na drugega ta eo vsi izpovedali, da so stali na straži. d očim ni hotel nihče priznati, da bi vlomili v skladšce. Razprava ob času poročila še traja. Iz Prekmur ja — Kino CentraL Poleg občinskega grajskega kina v Murski Soboti bomo menda dobili tudi obnovljeni kino Central, last g. Dittricha. Pred kratkim se je tu mudila ti reveži niso dobili nobenega priboljska). j komisija banske uprave, ki je pregledala Zato preljubi sv. Miklavž, ko prideš v ! prostore in razven operaterske celice, ki Maribor, rotim te. ne pozabi teh reveže v! j je premajhna, ni nasla nobenega prigovora. Niso samo lačni, tudi nagi so tako rekoč j Celico bodo morali povečati za 1 meter, in brez prave strehe. Potrkaj tudi na bo- j Lastnik upa, da bo dobil dovoljenje za ob- gati banovinski bednoetnl sklad in poskrbi, da. se ta sklad odsihdob pogosteje oglaša tudi v Mariboru, kamor se iz vseh vrtanj? h občin najraje zateka največja revščina. širsko|>3tezen sokolski delovni načrt župni zlet bo 9. junija I940 v Studencih pri Mariboru Maribor, 15. decembra Za december je napovedan 7 dnevni tečaj za vodnike naraSoaja v Mariboru. Ta tečaj je uvod v obsežen delovni progTSJn raailtcrrSke sokolske župe v novem po slovnom letu 1939-40 Razen tega tečaja je predviden tudi 14dnevni tečaj za vodnike članstva v Mariboru, nadalje 7 dnevni tečaj za smučarske vodnike, ki bo od 2. do 9. januarja 1940 na Pahorju. V času od 29. junija do 1. julija 1940 pa bo v Mariboru ti* dnevni tečaj za obrajrrrbno vzgojo, razen tega pa bo v mesecu juliju v Bohinju 14dnevnl tečaj za plavanje. V načrtu so tudi velike Obče tekme San-stva m naraščaja ob priliki župnega zđe-ta» ki bo 9. junija 1940 v Stud«sncih pri Mariboru. Istočasno bodo Izvedene tuđi tc&ane posameznikov v prostih panogah, bojne in strelske tekme in tekme v odbojki in košarki. Predvidene so tudi posebne tekme članov hi mojega naraščaja za prehodna darila dne 5. maja 1940 v Martboru m smučarske tekme z izletom na Pohorje, k* se predvideva, za mesec januar. V maju 1940 bo nate obmejno sokoiatvo posvetilo svoje posebno pozornost najbolj Izpostavljenim obmejnim krajem, kamor bodo organizirani kolesarski izleti. Večje prireditve v mariborski sokolski župi pa bodo združene s slovesno otvoritvijo sokolskih domov na Preval jah. v Gornji Radgoni, na Pobrežju ln v PolJeanah- Končno je v delovnem načrtu tudi veliko župno tabor en je, ki bo proti koncu meseca julija in začetku avgusta v Bohinju. Posamezna močnejša sokolska društva pa bodo lahko organizirala svoja društvena taboren ja. Naše obmejno sokolstvo bo nedvomno z velikim elanom izvedUo obsežen delovni program v zvesti službi vzvišenim nacionalnim in sokolskim idealom, ki so najtrdnejše jamstvo in zagotovilo lepše bodočnosti Tudi hišne posestnike tarejo skrbi BrauCjo se novih izdatkov in obremenitev Maribor, 15. decembra lz vrst h'"*nih posestnikov v M ar" boru smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za objavo: Ae nekaj dnrl sem hodijo uslužbenci mestnega vodovoda po hišah in si ogledujejo vodovodne napeljave. Organi mestnega vodovoda opozarjajo hišne posestnike, da so potrebne pri napeljavi Se nekatere do-po*n'tve tn sicer na stroške h'Sni h posestnikov. Hišni posestn ki menimo, ds ni sedanji čas na'pripravnejsi za razne dopolnitve. Tudi je precej jasno, da ne more bit! niti za h'so ln niti za vodovodni obrat nobene takšne velike škode, če bi opustili te stvari. Hi'ni posestnik* v Mariboru čutimo V zadnjem času precejšnjo tezo raznih dajatev Asfaltiranje pločnikov moramo pla- čevati samt Tudi na gradnjo zaklonite proti napadom iz zraka moramo misliti. Vse to pojde na naš račun- Pa tudi drage težave se pojavljajo Eb dneva v dan. Naraščajoča draginja povzroča, da hitni najemniki ne morejo tako točno poravnati svojih obveznosti, kakor ao jih lahko preje. Strank pa ne moremo pognati hišni prag, če so prilike taksne, da di naraščajočih cen ne morejo plačevati v redu m točno svoje najemnine. Vse te ln l e druge stvari nam po vse o-čajo v sedanjem Času hude skrbi Sedaj pa prihaja te mestni vodovod z načrti, Id predstavljajo nove obremenitve m nove izdatke. V redu plačujemo davščine, pričakujemo pa, da nas ne bodo sedaj še obtoževal z novimi ssdatkL ratovanje, Sobočani pa bodo spet doživeli pravo poplavo filmov. — Tečaj za nemščino je nameravalo prirediti Okrožje kmeUkih fantov ln deklet v Murski Soboti. Ker se je priglasilo premalo reflektantov, tečaja ne bo. — Nova grobova. V Rankovclh je v 76. letu starosti umrla tamošnja ugledna gostilni čarka ga Judita Mak ari. Pokopali so jo 13. t. m. V Mlajtincih je umrl v najlepši moški dobi, star komaj 30 let, g. Štefan Benko, restavrater v Blatim Radencih. Pokojni je bil več let tudi v Murski Soboti. Zapušča Ženo in hčerko. — Nesreča na prida nikoh tama. Med nesrečnimi pogoreld iz »tko v cev je bila tudi posestnica žuia Horvat. Ko so po okollšklh vaseh zbirali prispevke, da si spet postavijo borne domove, je padla z voza tn al zlomila ključnico ter se potolkla po glavi. — Z železniške zvezo Hodoš—Kotorms-ny ne bo nič. Na zadnji seji tujskopromet-nega društva je predsednik poročal, da je bila spomladi pokrenjena akcija prekmurskih gospodarskih krogov za novo mednarodno zvezo Ormož—Murska Sobota—Hodoš—Kotormany. Na meji pri Hodošu bi bilo treba vzpostaviti okrog 300 metrov železniškega tira, ki je bil porušen ob pri- nfkov v mali dvoran*. Sokol skega dami vzbuja veliko pozornost kulturnega Maribora. Razstava je odprta do 22. decembra. Podprimo naše mariborske umetnike! — Važno za no> m»rje. V Mariboru bivajoči člani Ju gos lov. novinarske ga udruženja se poz vajo, da izročijo vodstvu mariborskega novtna'^kega kluba najkasneje do ponedeljka 18. decembra dopoldne po 2 al'W a nove železniške legitimacije. — M^rlbornke društvene n°vice. Mariborski Hrvati, ki so organizirani v »Napredku, priredi jo drevi ob 8.30 v mnll dvorani Narodnega doma božičnico za člane ln njihove svojce. Pri »Novem svetu« pa ima drervi ob 20. Slovensko obrtno društvo proslavo 40!etnice obrtnega pouka v Mariboru, združeno s častnim večerom ravnatelju Dragu Humeku. — Stittlenške n°vke. V Studencih ne manjka raznih prireditev tn uprizoritev. Tudi nasi gasilci so zelo aglni pri pripravah za predstavo Golarjevih >Dveh nevest«. Zabavno veseloigro je spretno zrežiral g. Jože Mlakar. Cisti dobiček je namenjen dobrodelnim svrham. — Okostnjaki v dravski vojašnici. V včerajšnji štev 1 ki smo poročali o nejdbi 5 človeških okostnjakov na zadnjem dvorišču bivše dravske vojašnice. Arhivar g. prof. Franc Baš si je ogledal oko^tnjake. Njegovo mnenje je, da so okostnjaki stari okoli 200 let ln da so bili zakopani v času kuge, ki je pred pribl zno 200 leti razsajala v Mariboru. V bližini grobišča Je nekdanje mestno obzidje, v kat ere ga neposredni bližni so -.saradi kuge umrle pometali v jamo in jih zakopali. — Obsojeni. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki se je morala zagrrvar-jaii pred malim kazenskim senatom ma-rib< %kega okrožnega sodišča Tajhmajstro va družina * Koroške ceste, pri kateri je VI, kakor znano, u^ret^en ^l^l^^rjl razbojnik Alojz Rogan. 311etni Ivan Tajh-majHier je uJ ouoOjen na lelo oni rouij- ključenju Prekmurja k Jugoslaviji. Kakšno . gospodarsko korist naj bi Imela ta zveza ? m i*gubo častnih državljanskih pravic Ubo] v Mestnem vrhu pred sodiščem Jr-fc 7.<3zitiSefli pred matttn kazenztkim Tatinska trlperetma deteljica Maribor, 16. decembra V Zgornjem Metnem vrhu pri Ptuju so pri posetntku Rudolfu Ploju dne 30. septembra L L stiskali grozdje. Kakor je že ob takih prilikah običaj, so pn delu pomagali posestnikovl znanci in sorodniki. Med delom so se okrepčali m seveda tudi pllL Ko je bilo okoli polnoči zelo veselo razpoloženje, pa Je stopil v Plojevo stiskalnico 421etni pek Anton Lozlnšek lz Drete-le. k: je bil že nekoliko vinjen. Ni pa dolgo traTalo, že se je med navzočimi vnel prepir. Ker Je bil Lozinsek preveč agresiven, so ga vrgli iz stiskalnice in vrata zaprli. Toda užaljeni Loz nšek je pričel razbijati po vrat'h in ni dal miru, dokler ga niso spet pustili v stiskalnico, kjer je moral obljub«, da bo miroval. Zgodilo pa se je, da je Lozinšek spet pričel izzivati Rupert Pkv, brat posestnika Adolfa Ploja. a> je hotel s^et postaviti na hladno. Toda Loztnšek se je krepko braafl. sta oba padla na tla. V naslednjem nutku pa je Loz nšek potegnil iz tapa in sunil Ruperta Ploja v desno strma ta. Ko je opravil svoja krvavo dajanja, je Lozlnšek hitro vstal ter zbežal. Teško ranjeni Pk> j se je skušal dvigniti, pa Je spet padal na tla ln obležal v mlaki krvi. De-mačini so takoj poklicali zdravnika* toda vsaka pomoč je bfl zaman. Rupert Pkrj je med tem te podlegel poškodbam in umrl. Sodna obdukcija njegovega trupla je ugotovila da je T očrt nšek prereza! veliko vratno žilo odvodnico In da Je nesrečni Ploj umrl na posfed cah iskrvavitve. Antona Lozinška so orožniki naslednji dan izsledili ln aretiran. V preiskavi je svoje dejanje m krivdo priznal, toda nagovarjal se je a tam, češ da je bil zek> jezen, ker so ga napodil spat. Danes dopoldne je Anton Lozlnšek sedel na zatož za Prekmurje, je Še vprašanje, dejstvo pa je, da je šla vsestransko podkrepljena prošnja na prometno ministrstvo v Beograd, ki pa je pred nedavnim vlogo zavrnilo, češ da zaenkrat ta sveza še ne prihaja v postav. — Izveš ssflje je v glavnem končan. V Prekmurju so letos pridelali nekaj več kot druga leta, taj je bila letošnja letina rekorda. Okrog 180 vagonov sadja je bilo namenjenega za izvoz, izvozili pa eo ga samo 135 vagonov, večinoma v Nemčijo ln v Oaškomoravakl protektorat. Namembne postaje ao bile v glavnem Praga, Brno, Munchen ln Dunaj. V kolikor niso mogli sadja izvoziti, so ga stisnili v mošt, ker nimamo te primernih shramb za svete sadje, niti sušilnic za sušenje. Ker pride vsa sadna produkcija naenkrat na trg* so cene razmeroma zalo nizke, ko ga pa zmanjka, se cene dvignejo. Zaradi pomanjkanja dobrih shramb moramo spomladi sadje uvažati lz snafidnlh erezov ln ga plačevati po mnogo vitji cent kakor bi jo dosegel domači donos na soboškl trg. — Zlata nndciljs V nasprotju s prvotnim sklepom je bil na seji trgovskega gremija dne 13. decembra sprejet Sklep, da bo letošnje zlata nedelja 17. decembra in ne 24. kakor je bilo zadnjič javljeno. V nedeljo, 17. dec bodo vse trgovine odprte do 13. ure, 34. dee. pa samo do 10. _Jonah nota pred sodiščem. Na Ivanj- tevskem vrhu pri Gornji Radgoni ao 8, septembra fantje popivali ln se ga pošteno navlekli. Is dobre volje je nastal prepir, iz prepira pretep, v katerem je prišel ob življenje posestnikov sin Frane tkrbec Med splošnim prerekanjem mu je Franc Hoja zasadil not v prsa. akrbec je takoj na mestu izkrvavel. Fantje pa ae še niso dan ugnati. Pijača jih je le preveč razgrela, zato ao nadaljevali pretep, pri katerem sta dobila lasje poškodbe te Franc Kajdič In Dominik Hamlsr. Junak nosa m drugI udeleženci boja ao te dni stali pred okrožnim aodltčam v Murski Soboti, ki ja Franca Hojss obsodilo na 3 leta strogega zapora ln 400 din denarne kazni, Rudolfa Bačiča, ki je poškodoval Rajdlča, na 1 mesec napora m 400 din, dva ostala udeleženca pretepa Janka ln Babreka pa na 400 din kazni. — V tupnišču Je kradat Delavec Jakob Budja je ml pred okrožnim sodiščem v Mursk Soboti obsojen na 5 mesecev strogega zapora, kar je župnika Marka Sko-flča na Kapan pri Radencih oškodoval sa 7037 din. Vedel je, kje Ima župnik v pisarni spravljen denar, zato al je prekrbel ponarejen ključ ln ja obiskoval p samo ter počasi jemal denar. V tupuišču dolgo za dobo 2 let, njegova 441etna sestra Marjana Zadravec na mesec dni strogega zapora, pogojno za dobo dveh let, 701etna Julljena tudi na mesec dni strogega zapora, pogojno za dobo dveh let. — Detomor. Pri Zgornjem Cmureku je 21-letna služkinja Marija F. povila otroka, ki pa je kmalu po porodu umrl. Na podlagi preiskave obstoja sum, da je Marija F. svojega otroka, ki se je predčasno rodil, zadavila. Marija F. je pri zaslišanju krivdo zanikala. Ovadena je bila mariborskemu državnemu tožilstvu. — Razdejanje, V neki gostilni na Meljskl cesti je nastal med vrnjenimi gosti prepir. Beseda je dala besedo, dokler se boje vi teži niso dejansko spopadli. Po zraku so frčali kozarci in steklenice, pa tudi ostalemu gostilniškemu inventarju niso prizanašali. Rabukl je napravila konec policija, ki je glavne krivce ovadila, — Draga zabava. 2e prileten uradnik se je v neki gostilni v ulici Kneza Koclja zabaval z neko žensko. Zgodilo pa se je, da je možakar zaradi preobilo zavžitega alkohola pri mizi zaspal. Ko se je čez nekaj Časa spet zbudil ln hotel poravnati zapitek, je moral ugotoviti, da mu je izginila denarnica, v kateri je bilo okoli 550 din. Tatvina je bila prijavljena policiji, ki skuša zadevo pojasniti, — Po 8 letih pojasnjena tatvina. 2. oktobra leta 1936 je Izginila iz stanovanja Ivanke HOnlgmanove v Kejzarjevi ulici 36 denarnica, v kateri je bilo 1500 din gotovine. Sedaj pa Je neki Ivan V. prijavil policiji, da Je omenjeno tatvino izvršila njegova, sedaj ločena žena, ki ae bo morala zagovarjati pred sodniki. — Razne novice. Na Meljskl cesti je neki kolesar zavozil v delavko Julljano Vogel lz Taborske ulice 11, ki se Je takisto peljala a kolesom. Pl karambolu sta oba kolesarja padla. Pri padcu al Je Voglova poškodovala roke ln noge, d očim se ni povzročitelju karambola nič hudega pripetilo. — Nemška oblastva so izročila našim obmejnim organom 18-letnega Mlodraga Klemina lz Splita, ki Je bil lz Nemčije Izgnan. Mariborska policija pa je ugotovila, da Klemina zasleduje splitska policija, ker je Izvršil celo vrsto tatvin v Splitu tn okolici. Klemina ao pod varnim vodstvom od premih v Split. — V Kamnici je padel s kolesa 18-letni delavec Franc Belič, ki je obležal z zlomljeno levico. Belič se zdravi v mariborski bolnici. — Na Hočkem Pohorju ae je neki tat vtihotapil v stanovanje posestnika Franca Jerica ter mu odnesel čevlje ln perilo, vredno okoli 400 din. _ Preloženo. V včerajšnji StevilM sme nemu čevljarskemu pomočniku Ivanu He-ričku iz Kamnire, ki se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatoSM mariborskega okrožnega sodišča zaradi obtožbe državnega tožilca, da je izvršil v noči na 24. sepetembra t. 1. v Mesarski ulici roparski napad nad zasehnico Ivano Kozljanovlčevo. Razprava je bila preložena, ker ima Heri^ko na vesti se neke druge tatvine. — Nočno lekarniško »lužho imata od danes naprej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12, ter Vaupo-tova lekarna pn Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. — Podružnici Družbe Sv. Cirila in Metoda v Marsom Izrekata nLjprisrčnejSo zahvalo vsem. ki so jima omogočili letošnjo bazično obdaritev obmejnih šol. Iskreno se zahvaljujeta vsem zasebnim darovalcem, zlasti državnim uradnikom, nadalje mestnemu poglavarstvu. Ženskemu društvu. Narodni odbrani. Rdečemu križu. Društvu rezernih častnikov. Posojilnici Narodni dom In ostalim denarnim zavodom ter našim tovarnam v Mariboru in v Fusah Prav posebna zahvala Se velja učitel^stvu in gojenkam naših dekliških šol. zavoda Vesne. I. ln n dekl. mešč. šole ln meščanske šole v samostanu šolskih sester ter I. n. in IV. dekl. osnovne šole za Številne lepe in tople pletenine, ki so jih Izdelale marljivo ln požrtvovalne roke za rvoje revne tovariše ob meji. Vsakomur, ki je prispeval k božičnemu veselju revne obmejne dece tisočera hvala! — V tajni razpravi je mali knženski s^-nat mariborskega okrožnega sodlSča obsodil 28-Ietnega delavca Rudolfa Vakeja Iz Počehove pri Mariboru na leto dni ln 3 mesece robije ter na ft00 din globe, 1 • " * P / S 4 " v • » f ' f J ' ♦ i . » 'i .t' ,Ji j«j ji— Zaraai istega aeiikta je bil obsojen 41-letnl tekstilni delavec Anton ftvarc lz Pobrežja na 5 mesecev zapora in 600 din globe. ' I i « * * — —— *~ f«ji.* i H tj . . tt. Državni tožilec g. dr. Tram-puž je za?adi nizke kazni prijavi! revizijo procesa. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, prlscdnika sta blls s. o. s dr. Tu-rato in Lečnik. — Športne novice. Jutri, v nedeljo 17. decembra bo na Pesku na Pohorju prva letošnja smučarska tekma ln sleer tek na lft km. Tekmovali bodo seniorjl in vmiorji, pn tudi neverificirani smučarji. Tekmovanje priredi ISSK Maribor. Po U k .10vanju, ki se pilčne ob 11. uri dopoldne, bo javen trening na skakalnici pri Pesku. — It. K c šako v. Zr precej časa. sem se vodijo med zastopniki vinogradnikov t^r vinlčarjev pogajanja, ki naj bi ustvarila pogoje za sklenitev neke vrste kolektivne pogodbe. Ta kolektivna pogodba M jamčila vinlčarjem boljše Shslstluflim pogoje, kakor jih predvideva nova ure«il>a o vini-čarskem redu. Viničarji uvldevajo, da je za nje boljša fiksno določena mezda, ki pa naj bi bila takšna, da bi zagotovila našemu vinlčarju dostojno ln človeka vredno življenje. Nevarno pa je, da pogajanja ne bodo rodila želenega uspeha, ker se je med nekaterimi vinogradniki pojavila težnja, da se vinlčarjem ne more zvišati mezda. Vsekakor pa je pri tem zelo značilna okolnost, da so slovenski vinogradniki pripravljeni da pristanejo na dogovorjeno zvišanje mezde vinlčarjem na področju košaške občine, dočim se je večina nemških vinogradnikov Izrekla proti temu, da bi bilo v lam smislu ustreženo željam In potreb;;'-' tSklh vinlčarjev. Akcija za žensko volilno r*?vVia Mala«. Red a Nedelja. 17. decembra, ob 15. uri: «Hlanec Jernej ln njegova pravica». Dijaški popust. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri >2Vavihanka«. Znižane cene tooBVtnm dramska novost »Konto X« je trodejanska veseloigra, ki Je radi svoje izredno zabavne vsebine žela odlične uspehe tudi v Pragi ln v Zagrebu. Igro Je za naš oder poslovenil Danilo Gorlnšek in se v Sloveniji vprizori prvič na mariborskem odru.