378
Dopisi.
V Plešcih na Hrvaškem 11. listopada.  — Danes po
poldne' ^se je raztegnil beli zimski plašč po planinah in dolinah tukajšnjih okolic, kterega je menda prinesel sv. Martin. Vino nam je krstil in srkali smo ga, da smo bili vsi zidane volje, dasiravno je sneg padal kakor da bi nemškutarski škrici doli leteli. Dež nam je to jesen veliko škodo napravil; in dvakrat je bila velika povodinj , tako, da je neki vdovici hišo spodkopala in lepih njiv na našem polji raztrgala in nektere s kamenjem nasula. Res velika škoda je zadela tukajšnje kmete, kteri zdaj celo zimo v gozdu drva sekajo v Slavoniji ali pa celo notri v Rusiji. Po zimi ni skoraj nobenega moškega doma, da bi šel drug k drugemu v vas ali da bi si kakošno veselico napravili, ker čitalnice ni. Govorec ravno o čitalnici, naj vam povem , da v ču-branski narodni čitalnici imajo udje zopet mir in^ slogo med seboj, odkar so odšli magjaronski duhovi iz Cubra: pokojni jštipic in večni Weberrr pa tudi ,,špicelj" Ne-ralič. Čudno, da o tej veseli prikazni še nikdo ni poročal v naših časnikih, v kterih ni duha ne sluha, kar je odšel vrli rodoljub gosp. Josip Zanoškar v belo Ljubljano. Čitalnica Cubranska res lepo napreduje; vendar marsikdo morebiti misli, da spj, ker nima dopisnika.
A n t e  C o p, zastopnik „Slavijea. Iz Trsta  18. nov.          Tudi   v   našo   okolico je že
tista lepa moda prišla, da se zaČn6 slovenske šole sčasoma polaščevati. Pri vas na Kranjskem se je nek velikansk plemenitaš, kteri nosi silno težko ime, na svojo zastavo ponemČevanje šol zapisal, morda zato, ker se ime nekoliko od Gariboldija loči. V naši okolici pa je drug, ki to špekulacijo dela, kteri bode gotovo od mestnega magistrata, pod kterim geslom stoji, la-vorov  venec   dobil,   in   ta  je   Rojanski učitelj —
Bon in mu pravijo — neka reva, že večkrat presejana posebno skozi slovenska reščeta , pri izpitih za Šole. Temu Boninu je menda ravno ob času polne lune, v Črno debelo pa ničlasto glavo butila ideja, da naredi laško prošnjo do mestnega magistrata, v kteri prosi za tretji laški razred, in za ktero lovi uboge nevedne kmete, da se podpisujejo, misle, da bodo njihovi otroci potem od sv. duha v laščini navdani in Bog vedi, kaj še druzega. Da pa bi lože podpisov za brklarijo svojo dobil, vjel je tudi narodnega Rojanskega župana gosp. Frlugo na svoje limanice. — Vprašam jaz pa tukaj očitno: Gospod župan! od kdaj imate pravico podpisovati imena drugih na laško prošnjo, ktera nam je te dni v roke prišla, in na kteri smo zapazili obilo imen, ktere ste Vi sami na-njo zapisali? Je li to pošteno in postavno? Zato tirjam od Vas, da se opravičite, — ako ne, vam vprihodnje zagodem jako gorko, kajti jaz poznam postave dobro. Zraven pa Vam tudi še to povem, da, če boste poslušali lahona Bo ni na ter po njegovih lesičjih načrtih se ravnali, boste zgubili pri pravo-mislečih ljudeh vso dozdanjo veljavo popolnoma in si zarad tega hudo sovraštvo okoličanov na glavo nakopali! Bon in podpira prošnjo s tem, da se šolarji 2. slovenskega razreda ne sprejemajo v 3. laški razred v Skorkolji zato , ker premalo laško znajo. Na kakošen način pa se bodo v 3. laški razred v Rojanu morali sprejemati? To ni druzega nič, kot predigra polašče-vanja še spodnjih dveh razredov, ktero se že samo ob sebi razume. Da to sprevidijo vsi pametni možje, temu dokaz bode to, da boste kmalu videli veliko listnico protestuj o čih na Vašo počete očitno po časnikih in pri magistratu. Pred par leti ste tirjali okoličani, zlasti v Rojanu, slovenske šole, zdaj pa, ko se je reč lepo razcvela, hočeta Vi dva dober sad v blato gaziti ter narod lahonom izdajati. Slovenske šole v Rojanu so pokazale lep napredek v kratkem svojem obstanku, kajti čez 200 otrok obiskuje šolo, kjer jih je prvo leto komaj 30 bilo. Gospodine Bonin! ako Vam je laščina tako draga, zakaj bivate v Rojanu in se mučite z okoli-čanskimi otroci, ko so sami Slovenci? Idite v Florenco! radi Vam borao^ rekli „srečno pot" in Vam še z ajdo-vico pokadili. Ce pa hočete med nami ostati, svetujem Vam, se slovenščine toliko naučiti, da pri izpraševanju ne ostanete na cedilu. Mar mislite, da Vaša baharija po krčmah, da kaj znate o geografiji, geometriji, mineralogiji in Bog vedi kakošne ije še, koga druzega oslepi kakor kakega   prav   nevednega   čioveka?          Vam pa,
slovenski okoličani, zlasti Rojanski m žje , kterih rodo-ljubje slovi po svetu, zakličem tole: Ustavite se poita lijančevanju šol ter pokažite, da ste dosledni in vredni prebivalci sinje Adnju , vedite, da ua šolo zasadi sekiro, kdor deblo narodnosti posekati hoče! Laškega jezika, kteri nam je zelo potreben, naj se na dobri podlagi slovenskega jezika naši otroci v šolah učijo, a nikakor ne po Boninovemu projektu in geslu: vsezalahonstvo!               v          Podlipčan.
Iz Tržaške Okolice 18. nov. — Že zadnjič sem poročal, da je večidel okolica tržaška z vojaki zaprta zarad kužne bolezni, ktera se s tem prične, da živino začne silno gnati, klaverna postane in se po vsem životu trese, sline se jej začno z gobca cediti in v malo urah pogine. Vsaka, ki je zbolela, je poginila, drugo še zdravo v tistih hlevih pa so pobili. Od 29. oktobra naprej ni nobenega uradnega sporočila, koliko živine da je v tem času zbolelo, pa sliši se vendar, da nekoliko ponehuje. Ker je pa bolezen silno nalezljiva, za-toraj si gosposka na vso moč prizadeva, da jo ustavi. Skoraj v vsakem kotu . na vsaki stezi okoli okuženih vasi stoji vojak z bodalom na puški zraven visokega kola, na kterem je tabla z velikim črnim napisom „Peste
379
bovina" (goveja kuga). *) Vsakemu se z denarno globo in zaporom žuga, kdor bi, ako se bolezen pri njem zapazi , jo skrival in ne bi hotel je dotični gosposki naznaniti. Pa akoravno so bile meje tako zavarovane, je pa ta kuga pretekli teden že meje preskočila in se v vasi Bazovici prikazala, zatoraj pa je bila tudi vas Bazovica precej z vojaki obdana; prepovedalo se je živino na pašo gnati, da še celo v dotičnem razglasu stoji, da tudi kokoši ali psi, ako se po cestah v vasi dobodo, se bodo koj pobili. — Zraven bolezni živinske imamo že zmirom tudi pri ljudeh koze, ki še vsak dan svoje žrtve tirjajo. Do 14. dne t. m. je zbolelo ljudi na kozah 4434, umrlo 827.                                          Okoličan.
Iz Spodnje Idrije 15. nov. — Naprava cest nam je velika nadloga.  Že 1. 1827. se je naredila nova Smid-burgova   cesta  od  Loškega do Ipavskega okraja;   ta cesta, 18621 sežnjev dolga, je umetno Čez hribe delana, le dve majhni ravnini ste,  ena skozi Žir,  druga skozi Črni vrh,  drugod pa je le skozi trdo skalo,  pečevje in izruščeno hribovje izpeljana,  pa sedaj je že po Klučah popuščena in pri cesti zdolej so se večidel morale škarpe narediti.    Komaj smo ta dolg  nekoliko  poplačali,   smo morali   že drugo  cesto   skozi  Zalo   proti   Grodoviču   in naprej proti železni cesti do Logaškega okraja na novo skozi pečevje delati leta 1858., ta pa meri 5957 sežnjev. Ta cesta je sploh   vsakterega  še  tako daleč od nje bi-vajočega hribovca tako  težko  zadela,   da mnogi prebivalci okraja  Idrijskega   še zdaj čutijo nezaceljene rane ki  se  ne   bodo   kmalu   zacelile^    Po dovršeni   tej cesti se je naredila od Godoviča  v Crnivrh tudi nova   cesta, ktera tudi je veliko stroškov prizadjala. In vse te ceste bile so večidel   le   posestnikom   na plačilo   davkov raz deljene.    Leta    867.,  ko so okrajne konkurenčne ceste na cestni odbor oddane bile, je Idrijska c. k. gosposka cestnemu odboru   naročila,   da  mora  Idrijsko  cesto na novo na davke razdeliti, in naš c. k. okrajni glavar g. Ogrinec nam je povedal, da mesto Idrija plača več ko polovico Idrijskega davka.    Ko  smo pa od Idrijske c. k. davkarije izkazek davkov prosili,  smo dobili, da mesto Idrija plača davka 3839 gld. 45/^ kr.  Ker tedaj ta izkazek ni  govoril  tako,   kakor gosp. c. kr. glavar, smo njega prosili, naj nam on preskrbi izkazek, koliko plača ena,  koliko druga občina;   on   nam je poslal izkazek vseh občin,   iz kterega smo razvideli,   da mesto Idrija plača davka 18351 gld. in 59 kr.   Po takem smo morali vprašati: zakaj da ni toliko ceste delalo, ker jo vendar najbolj rabi in ima dovolj prihodkov,   kakor so „Novice" povedale, v listu 44. leta 1868., rekši, da ima Idrijski rudnik  čistega  dohodka 506.469 gold.;   lansko leto pa so  povedali   rudniški   pisarji,   da   ima Idrijski rudnik čistega dohodka čez 1 milijon.    Ali ne bi delali
{>ri takem dohodku lahko sami cesto, kakor sojo prejšnja eta čez Veharše na Vrhniko in v Logatec delati morali. Zakaj so sedaj vsa ta cestna dela bogatega rudnika večidel le na uboge posestnike naložili, kteri prav nič dohodka od ceste ne vživajo, ampak le delo in stroške imajo?                                                             (Kon. prih.)
Iz Kamnegorice na Gorenskem. — V 121. št. „Slov.
Nar." se je bralo med „raznimi stvarmi", da je 27. dne oktobra meseca v Kamnigorici gorelo, in da se je bilo le previdnemu delovanju gosp. župana Kapusa zahvaliti, da se ogenj ni razširil ter le dve hiši vpepelil. Vsled tega sem jaz primoran, to trditev zgoraj omenjenega dopisa, bodi-si od kodar koli poslan, preklicati, kajti ne le jaz  sam,  ampak vsi Kamenčani in Kamen-
*) Prav drago nam je to poročilo, da vsaj vemo, da okoličani nimate prave goveje turške kuge. To je kužna črn i ca (anthrai), huda sicer je, a prava „peste bovina" ni.
Vred.
čanke so pri ognji pridno gasili, posebno pa moram omeniti gospode Janeza To mana, Teodora To man a, Susteršiča starega in mlajšega, kaplana Janeza Ber-liča, Silvestra Pesjaka, Matija Pesj ak a, Jakoba Vari na, Janeza Se bata in strojarske pomagače, kteri so prvi bili, da so gasilnico pripeljali in nevtrudljivo do zadnjega gasili, dokler ni bila od vrnjena vsa nevarnost. Ne morem si kaj, da ne bi povedal, da vredništvo „S1. Nar." dopis nekega gospoda iz Kamnegorice o tem ognji ni hotelo natisniti dati; zakaj ne, tega ne razumem; še bolj se pa čudim, da vredništvo še za plačo ni hotelo dopisa ponatisniti, ter je iz dopisa vzelo le stavek, da je gosp. To man iz Trsta 125 gld. pogorelcem daroval ni ga v 128. listu natisnilo.                   A. pl. Kapus.
Ribnica. — Dne ll. novembra se je tukaj odprla brzojavna državna postaja z omejeno dnevno službo.
Postojna. — Tukajšnja čitalnica napravi v nedeljo 24. dne t. m. ob pol sedmih zvečer besedo z godbo, petjem, tombolo in predstavljanjem veseloigre „norišnica v prvem nadstropji" in s plesom,   h kteri vljudno vabi
odbor. Iz Kranja. — 14. dne t. m. smo imeli volitve v mestni odbor. Narodnjaki so zmagali v 3. in 2. volilnem redu; k volitvi v 1. red pa je c. k. okrajni glavar Derbič pritresel seboj 25 uradnikov in zmagali so ti ter si med druzimi izvolili učitelja Pirkerja, češ, da mestni odbor ne bode brez svetega duha o šolskih zadevah! Narodnjaki (domači možje), ki so dozdaj v manjšini bili, imajo zdaj večino z 12 glasovi proti 8. Juter je volitev novega župana.
Iz Vrhnike 17. nov. — Vi gospod dopisnik, ki nekako ongavite v „Slov. Nar.", da dopis naš od dne 23. u. m. v staroslovenskih „Novicah", je pri Vas (!) hrup delal in da ste dolgo na to čakali odgovora; toraj gospod, ki ne vidite pri nas nikakih narodnjakov in še manj nemčurjev, ter nam v obče hočete očitati osobnost in nekako surovost, prosimo otrebite si nekoliko obrve in nastavite ušesa. Tu imate zaželeni odgovor, in sicer bolj resničen, kakor je bil Vaš dopis.
Odborniki, kteri se potezajo za stvar domačo, žele, da se uraduje prihodnje v občinski pisarni v jeziku domačem, — a ne v nemškem ko doslej — in može, ki se ne jokajo za bežečim, prusofilskim predsedstvom g. Obreze, marveč jim je iskreno na srcu ležeča popolna zboljšava naše z večimi tisoči po nemarnem zadolžene občine, zovemo mi narodnjake, in takih je voljenih sedaj 14. Toraj Vas tedaj smemo prositi, da nam blagovolite oznaniti one, kteri pri Vas ne zaslužijo milosti narod-njaštva v trgu našem? Morebiti res veste, da teh naših narodnih odbornikov kdo kaj druzega zahteva, kakor zboljšavo in udomačitev jezika deželnega v občino našo? Morebiti bi se tudi zagrizeni naši nasprotniki, kteri časte gosp. Mulej-Obrezo, ko turčini Mohomeda, ne smeli krstiti nemčurji? Ko bi Vi gosp. dopisnik Vrhničan bili in bi v našem trgu stanovali ter imeli volilno pravico, kakor je pri naši občini nimate, culi bi pri volitvi, kedar je dobro šlo nasprotnikom, se smehljaje same sebe tolažiti: „dobro gre, — mi „nemei" smo že na vrhu". Ce tedaj sami pravijo, da so nemci, pa jih je oddojila mati slovenska, kako tedaj jih hočemo mi drugače imenovati? In čujte! taci h mož je voljenih 12, in čeravno je med temi kak Vaš prijatelj, to nič ne dč; kolikor dolgo je kdo nasprotnik jeziku našemu in trobi v tuji rog, nemčur je in nemčur ostane pri nas — pod krilom „Naroda"!
Dobro ste jo tudi zadeli, da ste imenovali „Novice" staroslovenske, sami sebi pa ste si najbridkejo kritiko pisali. Smo li povedali o gosp. Kogej-a kaj druzega, nego to, kar je gdla resnica? Odkrijte svetu našo neresničnost, ako ste res bolje v naših homatijah
t
podučeni kakor mi!    Ali   ni   bila   morebiti naša dolžnost oznaniti tacega moža   svetu   slovenskemu,   ki   v odločnem  momentu   voli  n e m č u r j e ?    Znate ,   gospod protektor,   da  ta  duhovnik,   kije delal propagando v ptujem taboru, je dobro vedel,  koliko so morali slišati gospodje njegovega stanu zarad nekdanjega misij ona in onih nepotrebnih dreves,   kteri   so  cerkev kazili in pri obhodih trgali zastave, — zato   ker   so   jih   odstranili? Ali veste tudi,   koliko so oni  nemčurji   koristili   občini naši skozi 24 let,   ktere je   on   volil?    Kaj  menite, da bodemo   pred   tacega   poklekovali,   ki  nas   hoče dati v roko možem, ki so nas svojim županstvom popolno uničili,   tako rekoč,   da šola naša sedaj beračiti mora? — Drugače pa mi o gosp. Kogej-u  ne rečemo, da bi ne bil dober mož, ali da bi brez nas v kavarni kvartatine smel, kakor bi   mu   bilo ljubo, marveč želimo mu še k temu tako veliko srečo, da bi dobil odslej vsako partijo; vendar   pa   smo  in  bodemo grajali tako njegovo postopanje,   ki ga   odkriva dosti očito ko renegata. — Tisto Burovost,   osobnost in   intrigantnost,   ktero  gospod nam nakladate,  obrnete gotovo na pleča drugih tedaj, kedar natančneje spoznate naše okoliščine,   dozdaj se pa Vam o dogodbah naših le nekoliko sanjari. Tedaj pa mlečni (?) gospod,   ako  nam   staroslovencem  še kako svojo „teh novih" hočete  zagoditi v „Slov. Nar.",   priskrbite si, prosimo Vas,   še  boljše note  prepričanja,   in  ne pojte tebi nič meni nič, kar po inspiraciji tukajšnjih nemčur-jev in tistih butelij,   ktere   so   okoli   Vas bombardirale pred odhodom Vašega  „protekcijonskinda" v slovensko našo Idrijo.    In tako bralci   naši vidijo,   da „mladoslo-venski Nar." je že z eno nogo v taboru „Tagblattovem", kteremu tudi so nemčurji Vrhniški čislane osobe.
Iz St. Vida nad Ljubljano 18. nov. - Danes popoldne smo dobili dolgo zaželenega duhovnega očeta, pre-častitega gosp. Antona Potočnika. Veseli zrno ga slovesno sprejeli z veliko množico faranov in s prevodom šolske mladine med prelepim glasom zvonov in gromom bučečih možnarjev; čez veliko cesto je bil razpet krasni slavolok. Svečana instalacija bo prihodnjo nedeljo. Bog daj, da bi se prečastiti gospod tudi pri nas postarali kakor nepozabljivi ranjki g. Blaž Potočnik, ker smo si v svesti, da bodo pravi naslednik njegov v duševnih in narodnih rečeh. „Tagblattovci"! pojdite gledat, kako nepokvarjeni narod naš časti svoje dušne pastirje!                                        Jože Planinšek, župan.
Iz Ljubljane. — Deželnega zbora odseki so tako z delom obloženi, da ceJi dan imajo seje. Zarad tega te dni ni očitnega zbor^ bilo. One kritikarje pa, ki zato deželnemu zboru očitajo lenobo, vprašamo prav po domače : ali se morejo gosti k polni mizi vsesti, če ni kuharica jim popred pripravila jedi? — Tako tudi vsaka stvar mora v odsekih prekuhana biti, predno na mizo pride očitnemu zboru.
—  Veliki sej m ljubljanski je bil le majhen sej m. Čuti se povsod, da so živinski sejmi prepoveuani; ljudje ne morejo prodati živine in nimajo s čem kaj kupiti. Nadjamo se, da se sejmi kmalu zopet odpro.
—   Mnogocenjenemu dunajskemu časniku „Vater-land", ki se odlikuje z izvrstnimi dopisi iz Ljublj a ne, se je v 314. listu „aus Oberkrain (??)" nezgoda pripetila, daje prinesel o našem gosp. knez o škofu strupeno strasten sestavek, ki je z nevoljo navdal vsacega, kdor ima le nekoliko pojma o tem, kar zahteva dostojnost in spodobnost. Da se tudi škofje morajo kritiko-vati dati, kakor vsak drug veliki ali mali gospod, kdo bode dandanes to tajil? — al med škandalom in olikanim pisanjem je razloček velik. Pisarja omenjenega , članka kar juter „Tagblatt" lahko vdinja med svoje pisarje!   Ker pisar ta razklada celi sebi nepovoljni živ-
380
ljenjepis prečastitega gospoda knezoškofa, kako, da še le zdaj, ko se je prostovoljno odpovedal škofijstvu, stopi s svojim očitanjem na dan? Ali morebiti ne more pričakati oastopa njegovega zato, da bi se on vsedel na prestol škofov, ker po izgledu Zagrebškem si tudi lesice in Lesijaki domišlavati morejo škofovo mitro nositi. Gorje pa škofiji naši, ako bi 26. vladika njen bil cel6 tak mož, za kterega je Knigge zastonj pisal poduk „tiber Lebensart und Sitte"!
—   (Naznanilo slovenske Matice.) Vsem čast. Matičarjem in gg. poverjenikom slovenske Matice se daje na znanje, da g. odbornik Ivan Vilbar v Ljubljani, ki je bil po nasvetu g. dr. Jern. Zupanca, kteri se je temu poslu odpovedal, izvoljen za blagajnika Slovenske Matice, je 14. nov. t. 1. prevzel Matično blagajnico.
Vsled tega naj se toraj vsi doneski za slovensko Matico odšle  pošiljajo  pod napisom:  GuSp. Ivan Vilhar
blagajnik slovenske Matice v Ljubljani.
Iz odbora Matice  slovenske  v   Ljubljani   14.  novembra 1872. 1.
Dr. E. H. Costa,                    A. Lčsar,
predsednik.                                  odbornik.
—   (Prva beseda, čitalnice nase) je v večem delu jako zadovolila obilo zbrano občinstvo, med kterim je bilo mnogo naših gospodov poslancev. Vsi trije moški zbori pod vodstvom g. Valente, posebno „Primorčice", so vrlo dopadli; gospa Val enta- Brus o v a je s humo-rističnim govorom našim časom primernim „Kaj bi dandanes ne htel biti?" izbudila občno veselost; gosp. Razi nger je z Nedvedovim „Darilom" se zopet skazal pevca, kterega bi človek zmirom poslušal; krona današnjega večera pa ste bile pesmi iz opere „Faust" in „Mala Ana", ki ju je pela gospodičnja Potočnikova, prvikrat stopivši na pevski oder; njen krasni glas in način prednašanja izbudila sta po pravici viharni aplavs. Ra-dujemo se o pričakovanji, da nas bode večkrat razveselila v prihodnjih „besedah". Vendar prijetni večer ni bil brez pelina; izostati je po neki nesreči jnoral „duo za glasovir in gosle", in prečastiti gospe Solmajer-jevi, ktere nismo mogli slišati v omenjenem „duo", smo vsaj za to hvaležni bili, da je spremljala na glaso-viru zbor in pesem.
(Dramatično društvo) predstavlja v deželnem gledišči v nedeljo 24. novembra prvikrat burko v 2 dejanjih „Pravi a vendar nepravi", v kterej ima priljubljeni komik g. Kaj zel prav hvaležno nalogo; potem opereto ,,Skrivnost ljubezni", v kteri prvikrat v letošnji saisoni poje g. Meden.