^VESTNIK LETO I KOPER, 14. SEPTEMBRA 1956 ŠTEV. 44 VSEBINA Odloki, odločbe in sklepi OLO — Sklep o drugih spremembah in dopolnitvah Statuta okraja Koper — Odlok o drugih dopolnitvah družbenega plana okraja Koper za leto 1956 — Odlok o določitvi vinorodnih in ne vinorodnih predelov v okraju Koper v zvezi s takso od hibridnih trt — Odlok o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada — Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka — Odločba o ustanovitvi Nižje industrijske šole kovinske stroke v Kopru — Odločba o ustanovitvi Vajenskega doma v Kopru — Odločba o ustanovitvi Restavracije Doma Ljudske milice v Kopru — Odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Koper — Odločba o določitvi števila članov upravnih odborov ter o postavitvi strokovnih svetov kul-turnoprosvetnih in znanstvenih zavodov — Sklep o načinu objavljanja zaključnih računov gospodarskih organizacij v okraju Koper Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih Poročilo s seje OLO Poročilo s seje Sveta za deio Trsnice in drevesnice Stanovanjski prispevek Nadomestiio za piace za čas orožnih vaj Preprečevanje ovčje in kozje bruceloze Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo teto Odloki in odločbe OLO Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 26/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel SKLEP O DRUGIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OKRAJA KOPER 1. člen V 85. členu Statuta okraja Koper (Uradni Vestnik okraja Koper štev. 13 in 28/56) se črtajo besede &za-dev referata za narodno obrambo«. 2. člen 86. člen se dopolni tako, da se na koncu namesto pike postavi vejica in doda novo tajništvo, in sicer: „— Tajništvo za narodno obrambo«. 1 javnih predpisih obračuna udeležbe delavcev in uslužbencev na dobičku«. 2. člen V tretjem razdelku XIII. poglavja se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: ^Pooblašča se Svet za družbeni plan in finance pri Okrajnem ljudskem odboru Koper, da predvideni odstotek ad d) tega razdelka lahko pri posameznih organizacijah zniža«. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Štev. 3427/36 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. 3. člen Za 97. členom se doda nov 97. a člen, ki se glasi: ^Tajništvo za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe«. 4. člen Ta sklep velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina LRS. Štev. 6101/6 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 9. in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel ODLOK O DRUGIH DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER ZA LETO 1956 1. člen V drugem razdelku XIII. poglavja družbenega plana okraja Koper za leto 1956 se doda nov drug ^^r^d1entvl!r'd.bička za krajni investicijski sklad za samostojno razpolaganje podjetja se najprej pokrijejo obveznosti iz dobička po zakonu m po ve Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in v zvezi z drugim odstavkom II. točke odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o taksah na potočne in rečne mline ter za hibridno trto (Uradni list LRS št. 14-57/56) je Okrajni ljudski odbor na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel ODLOK O DOLOČITVI VINORODNIH IN NEVINORODNlH PREDELOV V OKRAJU KOPER V ZVEZI S TAKSO OD HIBRIDNIH TRT 1. člen V okraju Koper se štejejo za vinorodne tile edeli: / , , . a) celotno območje občin Koper, Izola m Piran, b) območje občine Sežana, razen vasi oziroma za-ikov: Lipica, Gorenje pri Divači, Orlek, Podbreže, nadolice in Rasa; c) v občini Divača: območje vasi Otočce. Vsi drugi predeli se štejejo za nevinorodne. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-ku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 56. Štev. 4982/9 , . . ^ ^ Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Stran 412 URADNI VESTNIK Štev. 44 — 14. septembra 1956 Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ter 2. In 41. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel , ODLOK O USTANOVITVI OKRAJNEGA CESTNEGA SKLADA 1. člen Ustanovi se okrajni cestni sklad za okraj Koper kot proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu *sklad*). 2. člen Sredstva sklada so namenjena predvsem za finansiranje, modernizacijo in graditev cest III. reda. 3. člen V sklad se stekajo: 1. dohodki iz stalnih virov po uredbi o cestnih skladih in drugih zveznih predpisih; 2. dotacije iz proračuna okrajnega ljudskega odbora; 3. darila, posojila in drugi posebni dohodki. 4. člen Stalni dohodki sklada so: 1. državne in občinske takse, ki se plačujejo za registracijo motornih in vprežnih vozil po predpisih o taksah; 2. prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil (po predpisih o taksah in po tarifi prometnega davka); 3. dohodki od prodaje trave, sadja in dreves z zemljišč, ki spadajo k okrajnim cestam; 4. denarne kazni zaradi kršitev prometnih predpisov in predpisov o varstvu javnih cest ter zaradi poškodovanja cest. 5. člen Iz sredstev sklada se izplačujejo: 1. osebni izdatki za nestalne delavce Uprave za ceste; 2. izdatki za material za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo ce9t, prevozni stroški in stroški za vzdrževanje osnovnih sredstev; 3. stroški za začasne prostore in zgradbe pri delih na terenu; 4. stroški za nabavo in vzdrževanje cestarskega orodja in cestarske opreme; 5. stroški za zimsko službo na cestah in za odpravljanje posledic elementarnih nezgod. 6. člen Okrajni cestni sklad upravlja Uprava za ceste Okrajnega ljudskega odbora Koper. Odredbodajalec za predračun sklada je šef Uprave za ceste, računo-dajalec sklada pa računodajalec Uprave za ceste. 7. člen Uporabo sredstev sklada nadzoruje načelnik Tajništva za finance okrajnega ljudskega odbora. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Štev. 4876/2 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS štev. 16/56) ter v zvezi z delom *V« tarife občinskega prometnega davka (Uradni list FLRJ 16/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbo- ra in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel ODLOK O SPREMEMBI TARIFE OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA 1. člen Del C tarife občinskega prometnega davka se spremeni tako, da se v tarifni številki 4 namesto davčne stopnje 5% postavi davčna stopnja 10%. 2. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. julija 1956 dalje. Štev. 2600/17 ' Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 8. člena uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ št. 39/52), 7. člena Zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11/55) in 26. člena Statuta okraja Koper ter na predlog Sveta za šolstvo izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 ODLOČBO O USTANOVITVI NIŽJE INDUSTRIJSKE ŠOLE KOVINSKE STROKE V KOPRU I. Ustanovi se Nižja industrijska šola kovinske stroke s sedežem v Kopru (v nadaljnjem besedilu "šola*) kot proračunski zavod OLO Koper. II. Sola ima nalogo, da strokovno usposobi učence za opravljanje del iz kovinske stroke, da jim da potrebno splošno izobrazbo in da jih vzgoji v socialističnem duhu. III. V šolo se sprejemajo učenci (vajenci) kovinske stroke iz okraja Koper. IV. Šolanje v šoli traja tri leta. Pouk v šoli je teoretičen in praktičen. Pouk se izvaja po ustreznih učnih načrtih in programih, predpisanih od Sveta za šolstvo LRS. Po končanem šolanju učenec pridobi naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke. V. Šolo neposredno vodijo šolski odbor, učiteljski zbor ter ravnatelj šole po določbah splošnega zakona o vodstvu šol. Ravnatelja šole imenuje okrajni ljudski odbor. VI. Šola ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru okrajnega proračuna. Finančna sredstva za šolo preskrbi okrajni ljudski odbor. Za posebna sredstva za šolo lahko skrbijo gospodarske organizacije in podjetja, ki pošiljajo vajence v šolo. VII. Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo in Tajništvo za delo izvršita vse priprave, ki so potrebne, da šola čimprej prične z delom. VIII. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 6817/1 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Štev. 44 — 14. septembra 195$ URADNI VESTNIK Stran 413 'n 6. člena Zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26/54) in 26. člena Statuta okraja Koper ter na predlog Sveta za šolstvo izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora ih na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 ODLOČBO O USTANOVITVI VAJENSKEGA DOMA V KOPRU I. Ustanovi se Vajenski dom kot socialno-vzgojni zavod s sedežem v Kopru. Ime zavoda je "Vajenski dom«, Koper. II. Vajenski dom je finančno samostojen zavod. III. Vajenski dom ie namenien za vajensko ki obiskuje Nižjo industrijsko šolo v Kopru ali Vajensko šolo v Izoli. Smoter vajenskega doma je omogočiti šolanje vajencem, ki v kraju svojega stalnega bivališča nimajo ustrezne šole, kjer bi se šolali. Sprejema pa v oskrbo vajence iz okraja Koper. Vajenski dom skrbi za zdrav telesni razvoj vajencev, smotrno učenje in vzgojo po načelih socialistične morale. IV. Vajenski dom ima pravico gospodariti s premoženjem, ki mu ga dodeli v upravljanje okrajni ljudski odbor. V. Vajenski dom ima tele sklade: 1. sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, 2. sklad za nadomestitev osnovnih sredstev in za velika popravila. VI. Vajenski dom upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov, vštevši upravnika. Člane upravnega odbora imenuje Svet za šolstvo OLO Koper v skladu z določbo 12. Člena Zakona o socialnih zavodih. Upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor. VIL Plače delavcev in uslužbencev zavoda se določijo po predpisih 31. člena zakona o socialnih zavodih. VIII. Za zadeve in naloge Vajenskega doma je pristojen Svet za šolstvo OLO Koper. IX. Ta odločba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 6818/1 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, v zvezi s 17. in 18. členom Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) ter 52. in 53. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev. 6/54) izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 ODLOČBO O USTANOVITVI .RESTAVRACIJE DOMA LJUDSKE MILICE« V KOPRU 1. Ustanovi se gospodarska organizacija .Restavra-:ija Doma Ljudske milice« s sedežem v Kopru kot iostinska enota po 52. členu Uredbe o gostinski pod-letjih in gostiščih. ^ Predmet poslovanja je postrežba z jedjo i" vseh vrst v mejah tretjega odstavka I-a vrstah gostinskih dejavnost! (Uradni hst F st. 16/54). Te gostinske storitve opravlja gostinska enota samo pripadnikom Ljudske milice in delavcem ter uslužbencem Okrajnega ljudskega odbora Koper m njegovih ustanov. 3. Podjetju se dodelijo osnovna sredstva dosedanje menze Ljudske milice. Obratna sredstva dobi z najetjem kredita, za katerega prevzame poroštvo okrajni ljudski odbor. 4. Za poslovodjo se imenuje Viktor Kerševan iz Kopra, Kocjančičeva ulica 5, kateremu se daje pooblastilo za vse ukrepe in priprave za začetek poslovanja podjetja. 5. Delo poslovodje glede priprav za začetek dela podjetja bo nadzorovalo Tajništvo za notranje zadeve OLO Koper. 6. Delavci in uslužbenci podjetja se bodo do konstituiranja plačevali po predpisih o plačah delavcev in uslužbencev državnih organov. 7. Podjetje se mora konstituirati do 31. oktobra 1956. Štev. 6816/1 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ter drugega odstavka 8. člena in petega odstavka 27. člena Uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ št. 28-295/55 in 26-325/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 7. septembra 1956 sprejel ODLOK O DNEVNICAH IN POVRAČILU ZA LOČENO 2IVLJENJE USLUŽBENCEV IN DELAVCEV OKRAJA IN OBČIN V OKRAJU KOPER 1. člen Uslužbencem in delavcem okraja in občin pripada za službeno potovanje dnevnica, ki znaša: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 2. za uslužbence od IX. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 3. za ostale uslužbence in delavce 2. člen Povračilo za ločeno življenje uslužbencem in delavcem okraja in občin znaša od 3.000 do 8.000 dinarjev mesečno. Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora sme v posebno opravičenih primerih na predlog pristojnega službenega starešine določiti tudi večje povračilo, vendar največ 10.000 dinarjev mesečno. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. S tem dnem preneha veljati dosedanji odlok o dnevnicah. Štev. 6819/1 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. 1.300 din 1.200 din 1.000 din ODLOČBA O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV UPRAVNIH ODBOROV TER O POSTAVITVI STROKOVNIH SVETOV KULTURNOPROSVETNIH IN ZNANSTVENIH ZAVODOV Na podlagi 3., 6. in 7. člena Odloka o vodstvu ulturnoprosvetnih, umetniških in znanstvenih zavo-ov (Uradni list LRS štev. 49/55) v zvezi z določbam! Stran 414 URADNI VESTNIK Štev. 44 — 14. septembra 1956 Zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55) ter na predlog Sveta za prosveto in kulturo je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 odločil : - 1. Upravni odbor Okrajnega muzeja v Kopru šteje sedem članov. Od teh imenuje Okrajni ljudski odbor šest članov. Upravni odbor muzeja v Postojni šteje sedem članov. Od teh imenuje Okrajni ljudski odbor šest članov. Upravni odbor Studijske knjižnice v Kopru šteje sedem članov. Od teh imenuje Okrajni ljudski odbor pet članov, enega člana volijo člani kolektiva knjižnice. Upravni odbor Studijske knjižnice v Postojni šteje pet Članov. Od teh imenuje štiri člane Okrajni ljudski odbor. 2. Vsak zavod iz 1. točke ima strokovni svet. Sestavo sveta in število članov določijo pravila zavoda. 3. Ta odločba velja takoj. Štev. 5705/2. Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 79. točke Navodila k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1955 (Uradni list FLRJ št. 7/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. septembra 1956 sprejel SKLEP O NAČINU OBJAVLJANJA ZAKLJUČNIH RAČUNOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OKRAJU KOPER Gostišča, obrtne delavnice, komunalna podjetja, manjša obrtna podjetja ter druge gospodarske organizacije, za katere je Okrajni ljudski odbor določil, da plačujejo letni pavšalni znesek kot delež ljudskemu odboru pri dobičku in kot stalne prispevke družbeni skupnpsti, ne objavljajo bilanc za leto 1955, če skupna aktiva znašajo manj kot 5 milijonov. Gospodarske organizacije s skupnimi aktivami nad 5 milijonov do 100 milijonov din objavljajo bilance v Uradnem vestniku okraja Koper, one z nad 100 milijoni din aktiv pa v Uradnem listu LRS. Štev. 209/177 Koper, 7. septembra 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, s. r. Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih Okrajni ljudski odbor Koper je na skupni seji obeh zborov, dne 7. septembra 1956 na podlagi 27. člena Statuta okraja Koper sprejel naslednje s k 1 e p e : , I. Razrešita se kot člana komisije za razpis mest direktorjev: 1. Franc Čopi, 2. Janez Gorišek. Imenujeta se v komisijo za razpis mest direktorjev: 1. Alfonz Dolher, načelnik Tajništva za gospodarstvo, 2. Jože Žižek, predsednik komisije za družbeno upravljanje pri OO SZDL Koper in 3. Tone Kodrič, načelnik Tajništva za delo. II. Imenuje se za finančnega inšpektorja Darinka Dernovšek. III. Razrešita se kot člana upravnega odbora Narodne banke FLRJ — podružnice Koper: 1. Vinko Žnidarčič in 2. Henrik Kastelic; imenujeta se za člana upravnega odbora Narodne banke FLRJ — podružnice Koper: 1. Alfonz Dolher, načelnik Tajništva za gospodarstvo in 2. Dorko Volk, direktor podjetja Intereuropa Koper. IV. Potrdi se imenovanje okrajne cenitvene komisije za ugotovitev površin in donosa kmetijskih pridelkov po odločbi št. 2727/2 z dne 13. 7. 1956, ki jo je izdal predsednik Okrajnega ljudskega odbora. TRSNICE !H DREVESNtCE Selekcionirani trsni in sadni drevesni material je osnova za obnovitev vinogradov in sadovnjakov. Zato je uredba o trsnicah in drevesnicah (Uradni list LRS 2/49) postavila državne, zadružne in zasebne trsnice in sadne drevesnice pod nadzorstvo okrajnih ljudskih odborov; nadzor opravlja okrajni kmetijski inšpektor. Trsnice in dreves- Objave zaključnih računov Državni sekretariat za finance LRS Je dal o objavijanju biianc naslednja navedita: Uradnem listu LRS morajo objaviti zaključni račun tiste gospodarske organizacije, ne glede na stroko, ki po bilanci za objavo na obrazcu 1-c oziroma po zaključnem računu za leto 1955 izkažejo skupna aktiva oziroma pasiva nad 100 tisoč dinarjev oziroma nad 100 milijonov dinarjev v polnih zneskih. tiste gospodarske organizacije, ki izkažejo po obrazcu 1-c oziroma po zaključnem računu za leto 1955 skupna aktiva oziroma pasiva manj kot 100 tisoč dinarjev oziroma 100 milijonov dinarjev v polnih zneskih določi okrajni ljudski odbor, ah naj se in kako naj se objavi bilanca za ieto 1955,3 Na podlagi teh navodil je Okrajni ljudski odbor Koper sprejel na seji 7. septembra 1956 skiep, da morajo podjetja, ki izkžejo po zaključnem računu za ieto 1955 skupna aktiva oziroma pasiva manj kot 100 milijonov dinarjev, toda več kot 5 milijonov dinarjev, objavljati bilance v Uradnem vestniku okraja Koper. ^ PRIZADETE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, NAJ PO- ŠLJEJO Y OBJAVO ZAKLJUČNIH RAČUNOV OBRAZCE 1-c V PREDPISANI P^I/IKl IN S KRATKIM POROČILOM O POSLOVANJU V PRETEKLEM KOPER^ NASLOV: UREDNIŠTVO URADNEGA VESTNIKA OKRAJ A UREDNIŠTVO nice morajo biti prijavljene pri pristojnih občinskih ljudskih odborih. Novoustanovljene trsnice in drevesnice morajo biti prijavljene v enem mesecu po ustanovitvi. Gornji predpisi ne veljajo za zasebne trsnice in drevesnice, ki proizvajajo letno največ do 500 trsnic cepljenk ali 100 sadnih drevesc za lastno uporabo; njihov material se ne sme oddajati drugim koristnikom. Krošnjarjenje s trsnim in sadnim drevesnim materialom, kakor tudi prodaja takega materiala na trgu je prepovedana. Trsničarji in drevesničarji morajo voditi evidenco o proizvodnji in prodaji trsnega oziroma sadnega drevesnega materiala. Za kršilce predpisov uredbe so predvidene občutne kazni. Tajništvo za gospodarstvo OLO Étev. 44 — 14. septembra 1956 Poročilo s V petek 7. t. m. je bila 14. seja OT O Koper, ki jo je vodi) njegov podpredsednik Frane Klobučar. V začetku so razpravljati o poročilu Zavoda za plan OLO - izvleček iz poročila objavljamo v današnji številki ^Slovenskega Jadrana* — nato pa o polletnem poročilu o detu Finančnega inšpektorata. Na dnevnem redu skupne seje obeh zborov OLO so bile še volitve in imenovanja, nato pa sta oba zbora ločeno sklepala o osnutkih nekaterih odlokov, dopolnitvah Statuta okraja, gospodarskih in finančnih zadevah ter o nekaterih upravnih zadevah. V razpravi o poročilu Zavoda za plan o izvrševanju ietošnjega družbenega plana so se odborniki zavzemali za večjo aktivnost samoupravnih organov v podjetjih, ker bi le tako vprašanje izvedbe plana ne bilo pereče. Delavski samoupravni organi bodo morali posvetiti kar največ pozornosti vprašanju norm in akordov, premij in ukrepov, ki bodo vzpodbujali k zviševanju storilnosti. Opozorili so namreč na izkušnje o kvarnem vplivu nepravilnega načina nagrajevanja delavcev in uslužbencev, ko skušajo ponekod s plačevanjem nadur zvišati prejemke. Take nepravilnosti so močno občutne na trgu, kajti neizbežna posledica tega je, poleg neizpolnjevanja plana in opadanja storilnosti, še zviševanje cen. Ko so razpravljali o nekaterih določenih podobnih primerih, so z večino glasov potrditi predioge Zavoda za pian, katerimi bo vendarle možno mobilizirati kolektive za izvedbo letošnjih zadolžitev. V razpravi o delu Finančnega inšpektorata je bilo v glavnem načeto vprašanje knjigovodij in finančnega kadra. Teh moči nam primanjkuje in mnogi ta izjemni položaj tudi izkoriščajo s honorarnimi zaposlitvami, ki pa jih povečini ne opravljajo tako, kot bi morah; v glavnem se potegujejo le za zaslužke, ne čutijo pa nobene odgovornosti do prevzetega dela. Odborniki OLO so se zavzemali za učinkovito ukrepanje proti takim pojavom, saj so knjigovodje tudi za honorarno delo v celoti odgovorni. Nekateri odborniki so se pri tem zavzemali za proučitev možnosti organiziranja posebnih tečajev za finančni kader, saj bi tako v določenem času le pridobiti nekaj potrebnih strokovnih moči. Poročilo Finančnega inšpektorata so odborniki OLO soglasno potrdili. Po volitvah in imenovanjih sta se oba zbora sporazumela, da nadaljujeta deio na skupni seji. Najprej so razpravljali o spremembah in dopolnitvah Stauta OLO, ki so potrebne zaradi nove ureditve upravnih organov za narodno obrambo pri ljudskih odborih. Pri okraju je po predpisih potrebno formirati tozadevno tajništvo, URADNI VESTNIK seje OLO medtem ko bodo pri večjih občinah samostojni odseki, pri manjših pa posebni referati; sprejet je bii ustrezni sklep o spremembi Statuta Ker v letošnjem družbenem planu okraja ni predvideno formiranje sklada za plače iz dobička za deio pri negi, gojitvi in varstvu gozdov Gozdnega gospodarstva Postojna, je bil v nadaljevanju sprejet odlok o dopolnitvi okrajnega družbenega plana. Ta odlok predvideva tudi spremembo XH1 po giavja 3. razdeika družbenega pia na, da se zaradi izrednega stanja v turizmu zniža odstotek sklada za samostojno razpolaganje od 3 na 2 "/o od prometa gostinskih uslug. Ko je bil sprejet, po predlogu Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO, odlok o določitvi vinorodnih in nevinorodnih predelov v okraju Koper, sta nato oba zbora potrdila osnutek odloka o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada. Po predpisih zveznega družbenega piana in po uredbi o cestnih skladih je predvidena ustanovitev okrajnega cestnega sklada, ki je namenjen za vzdrževanje cest HI. reda. Po posebnih predpisih se v ta skiad že stekajo določena sredstva za kritje izdatkov, ki so nastali pri vzdrževanju navedenih cest. Oba zbora sta potrdila še osnutek odloka o spremembi tarife občinskega prometnega davka. Prejšnji odtok se spremeni pri tarifi C tako, da se v tarifni števiiki 4 namesto davčne stopnje 5 postavi davčna stopnja 10 "/o. Sledila je razprava o predlogu Sveta za šolstvo glede ustanovitve nižje industrijske šoie kovinske stroke in ustanovitve vajenskega doma v Kopru. Omeniti je treba namreč, da za vajence prvega let- Stran 415 nika nimamo možnosti šoianja v ostalih Šolah Slovenije. Sole so povsod prenapolnjene, trenutno pa pa imamo v okraju 227 vajencev v industriji, njih število pa še vedno narašča; v tekočem letn se bo povečalo nad 300, saj bo samo tovarna "Tomos* v prihodnjih dveh le-tih vključila v proizvodnjo najmanj sto vajencev. Svet za šolstvo je predlagal, naj bi v industrijsko šolo kovinske stroke prvo leto vključili samo vajence prvega letnika in da bi prihodnje leto odprti drugi, zatem pa če tretji razred. Ostala dva letnika vajencev naj bi zaenkrat nadaljevala s poukom po starem načinu vključevanja v obrtne Sole in občasne industrijske šoie izven okraja Predlog je bil soglasno potrjen, kajti to vprašanje je za naše kraje zares pereče. Poleg že omenjenih 227 vajencev v industriji je v trgovini zapostenih 84 vajencev, v obrti pa 651. Za vajence v trgovini je poskrbljeno v Brežicah, medtem ko z vajenci iz industrije in obrti res ne vemo kam. Trenutno so v okraju štiri vajenske Soie, a niti ena od teh nima vajenskega doma za vajence iz oddaljenejših krajev. Naj omenimo samo vajensko šolo v Sežani, kjer je 58 učencev. Sola je celoletna in mnogi od teh vajencev so od nje oddaljeni 20 do 30 km in se vračajo po poukn na svoje domove mnogokrat okoii 23. do 24. ure, zjutraj pa morajo vstajati zelo zgodaj, da se pravočasno javijo na delovnem mestu. Posledica tega je, da učenci prihajajo v šolo in na deio fizično izčrpani in sta zato učinek dela ter uspeh v šoli slaba. Enako velja za vajence, ki obiskujejo šoli v litrski Bistrici in Postojni. V vajenskih šoiah v okraju se šola 423 vajencev od 962 — ostali morajo namreč obiskovati trome-sečne šoie izven okraja. Z ustanovitvijo vajenskega doma v Kopru bi skoraj v celoti rešili problem tistih iz oddaljenejših krajev. In VODNA SKUPNOST KOPER RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA MESTO HIDROTEHNICNEGA INŽENIRJA; ZAŽELENA JE VEC-LETNA PRAKSA V IZVAJANJU MELIORACIJSKIH DEL; DVE MESTI ZA HIDROTEHNIKE; ZAŽELENA JE PRAKSA V IZDELAVI PROJEKTOV; DVE MESTI GRADBENIH TEHNIKOV S TRILETNO PRAKSO V GRADBENI OPERATIVI; MESTO GRADBENEGA TEHNIKA KALKULANTA Z NAJMANJ PETLETNO PRAKSO; MESTO ADMINISTRATIVNE MOCl S POPOLNIM OBVLADANJEM STROJEPISJA IN PO MOŽNOSTI Z ZNANJEM STENOGRAFIJE IN VEC DELOVNIH MEST ZA STROJNIKE, KI OBVLADAJO DELO Z GREDERJI, BAGERJI IN BULDOŽERJI. PLACA PO POGODBI. NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI PO DO- INTERESENTI NAJ NASLOVIJO SVOJE PROŠNJE Z DOKUMENTI O STROKOVNI USPOSOBLJENOSTI IN OPISOM DOSEDANJEGA SLUŽBOVANJA VODNI SKUPNOSTI KOPER, ULICA STARE POTREBNA POJASNILA MOREJO INTERESENTI DOBITI PO TELEFONU ŠTEV. KOPER 102. Stran 416 URADNI VESTNIK Štev. 44 — 14. septembra 1956 dustrijsM vajenci bodo obiskovali šoio v Kopra, obrtni pa v Izoli. Ko sta zbora potrdita predtog o Ustanovitvi gospodarske organizacije Restavracije doma Ljudske milico Koper in sktepata o nekaterih gospodarskih zadevah, je bii sprejet skiep o prevzemu poroštva za investicijsko posojilo Eiektro-go-spodarski skupnosti Slovenije v znesku 250 milijonov dinarjev, sklep o poroštvu za investicijsko posojilo Kmetijski zadrugi Črni kal 2 milijona 321 tisoč dinarjev, Kmetijski zadrugi Prem 1 milijon 800 tisoč dinarjev, Kmetijski zadrugi Knežak 2 milijona dinarjev, Kmetijski zadrugi Sv. Anton 4 milijone 512 tisoč dinarjev, veletrgovini *Prerad«, Portorož, 3 milijone 506 tisoč dinarjev, poroštvo Elektrogospodarski skupnosti, za gradnjo upravne zgradbe Elektro-Koper, 20 milijonov, poroštvo finančno samostojnemu zavodu Nižje kmetijske šole Ravne, za nakup kmetijskih strojev, V znesku 699 tisoč dinarjev, Potovalnem uradu "Adria«, Portorož, za nakup avtobusov 17 milijonov 300 tisoč dinarjev, podjetju "Riba«, Izola, 18 milijonov 632 tisoč dinarjev in podjetju "Iris«, Izola, 83 miiijonov dinarjev. Prošnjo podjetja "Turist«, Ankaran, za poroštvo za investicijsko posojilo 24 milijonov 619 tisoč dinarjev so odborniki OLO odkloniti. Ko so potrdili praviia Vodne skupnosti Koper, sta oba zbora sklepata še o jamstvih za kratkoročne kredite. Odobrili so poroštvo podjetju "Kovinar«, Pivka, za 86 milijonov 970 tisoč dinarjev kredita, podjetju "LA-MA«, Dekani, 29 miiijonov 200 tisoč dinarjev, gostinskemu podjetju "Metropol«, Piran, 3 milijone dinarjev, gostinskemu podjetju *Heiios«, Portorož, 2 miiijona dinarjev in tovarni "Tomos", Koper, 20 miiijonov dinarjev. Ob koncu skupne seje je bil potrjen še odlok Občinskega ljudskega odbora Postojna o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev finančno-samostojnih zavodov in sprejet sklep d načinu objavljanja zaključnih računov gospodarskih organizacij. Okrajni zbor je nato Ud ločeni seji potrdit osnutek odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev okraja in občin v okrajd Koper, ki ga je predlagala komisija za predpise, odiok občine Ilirska Bisrtica o povračiiu stroškov za službena potovanja v mejah občine in nato sklepal o odkupu zemljišč za farmo borbov v Črnem kalil. Zbor proizvajalcev pa je na ločeni seji sklepal o zaključnih računih gospodarskih organizacij. Potrjeni so bili naslednji zaključni računi: Zaključni račun ukinjenega podjetja *Vinosad«, Koper, gradbenega podjetja "Sloga«, ilirska Bistrica, "Vino« — obrat Corrado, Koper, aElte«, Izola, Plinarne, Piran, Zadružnega mlina, Koper, "Arrigoni«, Izoia, Rudnik črnega premoga, Sečovlje, podjetja "Riba«, Izola, So-boslikarske in pleskarske zadruge "Istra« Koper, Pleskarske zadruge Koper, obrtnega podjetja "Meso«, Piran, trgovskega podjetja "Mleko«, Izola. V razpravi o zaključnem računu Plinarne — Piran so se odborniki zavzemali za prijavo podjetja Javnemu tožilstvu zaradi netočnega prikazovanja zaključnih računov prejšnjih let in zaradi bivšega računovodje, ki je izkoriščal svoj službeni položaj. Ugotovljeno je, da podjetje zares nima več pogojev za nadaljnji obstoj, saj so naprave v Plinarni že do skrajnosti izrabljene. Bolje bo, da Plinarna postopoma preneha z lastno proizvodnjo in da v tej dobi zagotovi prebivalstvu oskrbo z butanom v jeklenkah. Podjetje je lani napravilo veliko napako s tem, da je investiralo proizvodnjo bitumenske emulzije, ni pa zagotovilo kvalitetne proizvodnje. Blago jim zato ne gre v prodajo in izguba podjetja ni majhna; po zakonu bo moral izgubo kriti ObLO Piran in ni prav, če se proti takim krivcem ostro ne ukrepa. povprečno izplačane plače za efektivno delovno uro so znašale v odnosu ma tariine postavke 104,4% in je daino odstopanje le rezultat preseganja north. Marko Rainer je v nadaljevanju poudaril, da dosedanji način normiranja ni povsod vzpodbudno vpliva.! na 'koieiiltlVP In je ponekod zaradi nepravilnega izračunavanju ro* dii celo odpor in ustvarjal neza^ upanje, ker je bila razlika med plačami po učinku itn delom v režiji prehiajhha Itd. Takim vprašanjem bo v bodoče ič$ treba posvč" 'titi več pozornosti. Iz prinl&rjàvU plač v lanskem in letošnjem juniju je razvidno, da se je povpre-ni umi zaslužek zvišal za 2,60 dinarjev, vendar ta primerjava 8e ni povsem zanesljiva, kajiti omeniti je treba, da mnoge gospodarske organizacije lani v tem času še niso imele potrjenih tarifnih pravilnikov. Primerjava kaže, da iso se povprečne plače na področju s conskim dodatkom celo Znižale za 1.13 dinarjev, medtem ko so se na ostalem področju zvišale za 2,09 dinarjev. Pri tem gre torej za majhna Odstopanja v razmerju plač, kar je v skladu s' splošno tarifno politiko. Gibanje delovne .stile v istem obdobju izkazuje delno zvišanje v industriji, medtem ko je V gradbeništvu opaziti zmanjšanje. Sorazmerno s tem se je povečalo tudi Š e-viilo opravljenih delovnih ur. Nezadostno zanimanje gospodarskih organizacij za ureditev vprašanja pravilnikov o normah in premijah predstavlja pósébnu pereč problem. Komisija za plače si pr)= zadeva to vprašanje kar najhitreje urediti in je imela že več sestankov s predstavniki gospodarskih organizacij, kajti komisija zahteva, da bodo podjetja kar najhitreje sprejela predpisane pravilnike in da bi že letos dobili osnovne podatke za delo v prihodnjem lettu. Glede ma ureditev plačnega sistema v gostinstvu, 'ki res ni Vzpodbuden. je komisija to vprašanje proučila skupno s prizadetimi in zainteresiranimi čin it el ji. Uvedla je poizkusni način nagrajevanja po učinku, tako da bo osebje poleg določene plače 'soudeleženo še z dogovorjenim odstotkom na ustvarjeni promet. Ta poskus so uvedli v pe-ttiih večjih gostinskih podjetjih, kajti tako bo Komisija prišla do podatkov in izkušenj, po katerih bo plačni s intern v gostinstvu možno prilagoditi sistemu v ostalih gospodarskih organizacijah, kjer delajo po učinku. Če bo ta poizkus učinkovit, bo Komisija za plače, skupno z ostalimi pristojnimi organi, predlagala tozadevno spremembo republiških in zveznih predpisov. Podobna potsvftdovanja je imela Komisija tudi s strokovnjaki v kmetijstvu in po potrebi jih bo izvedla Iše za ostale panoge gospodarstva. Ko je pred zaključkom svojega poročila predsednik Komisije za plače tovariš Rainer omenil še ne- VI. seja Sveta za delo Na šesti seji Sveta za delo 4. t. m. so v glavnem razpravljali o problemu plač v gospodarstvu, o gibanju delovne sile in o strokovnem šolstvu. O plačah je poročal predsednik Komisije za plače Marko Rainer. Komisija za plače je šele letos' bolj sistematično zagrabila za delo in za lažjo izvedbo nalog imenovala tri podkomisije: podkomisijo za pregled tarifnih pravilnikov, podkomisijo za potrjevanje pravilnikov o normah in podkomisijo za vprašanja premijskih pravilnikov. Komisija za plače si prizadeva uvesti gospodarske organizacije v sistem nagrajevanja po učinku, kajti s tem bo prav gotovo zagotovljena večja storilnost in uspešna uresničitev planskih nalog. Ugotovila je nam- reč, da je lani bito komaj četrtino ur opravljenih po normi, vse ostale pa so plačane v režiji in da so še P ri tem p od j et j a mnogokrat prišla v nasprotje s' posameznimi predpisi. V industriji in rudarstvu so o-pravili nekaj nad 25% dela po normah, v kmetijstvu nekaj nad 3 in pol %, v gozdarstvu 55,5%, v gradbeništvu 43% in prometu skoraj 54%. Lani je bilo po tarifnih pravilnikih izplačanih povprečno 87 milijonov dinarjev mesečno delavcem m uslužbencem, od tega za nadurno delo približno 4,3%, letos pa približno 4,42%. Kljub 'emu, da je - plačah upoštevan črnski dodatek, pa je njihovo povprečje skoraj enako povprečju drugod Bistvenih odstopanj o