teto XXV. St. 9
Ptuj, 9. marca 1972
Cena 0,70 din
Jubilejna seja
SO Ptuj
Pred nedavnim sta se oba zbora
skupščine občine Ptuj sestala na svoji
stoti seji. V zelo obsežnem dnevnem
redu (obsegal je 21 točk dnevnega
reda) so občinski odborniki razprav-
ljali o nekaterih zelo važnih vprašanjih
v skupščini občine Ptuj. Prav pa bi
bilo, da si najprej ogledamo in analizi-
ramo delo občinske skupščine in
njenih kolegijskih organov v 1971
letu.
Občinska skupščina je bila v Ptuju
ustanovljena 1963. leta in je na 99.
sejah obravnavala 1428 zadev v 1141
točkah dnevnega reda. V veliko oporo
so bili skupščinski kolegijski organi in
to sedem skupščinskih komisij ter
enajst svetov.
V svojem dosedanjem delu je bila
skupščina angažirana v svoji zakono-
dajni funkciji, saj je od 1969. leta
sprejela 98 odlokov. Največ odlokov
je bilo sprejetih na področju financ
(41), sledijo urbanizem in komunalne
zadeve (19) ter gospodarstvo (11) itd.
Skoraj na vsaki seji pa so bila na
dnevnem redu tudi vprašanja in pred-
logi odbornikov, ki so se nanašii na
zadeve iz najrazličnejših področjih
delovanja občinske skupščine in nje-
nih kolegijskih organov. Žal pa lahko
po statističnih podatkih ugotovimo.
da se na sejah skupščine ni niti enkrat
prijavilo k besedi nad 50 % odbor-
nikov. To pa je vsekakor podatek, ki
ga ne smemo zanemariti, saj se v
skupščini vedno razpravlja o zadevah,
ki so splošnega družbenega pomena.
Kot sem že omenil, so pri reševanju
nalog in ostalih problemov v občini
mnogo pripomogle razne komisije in
sveti, ki delujejo v okviru občine in
jih imenujemo kolegijski organi. Samo
komisija za prošnje in pritožbe je v
svoji, zadnji mandatni dobi razpravlja-
la o 27 zadevah o socialnem zavaro-
vanju in varstvu in o 35 zadevah
stanovanjskega značaja. Največ pro-
šenj in pritožb se je v zadnji mandatni
dobi nanašalo na dodelitev stanovanj
in na zaposlovanje ter na vselitev
stanovanj.
Verjetno pa je imela največ dela
komisija za skrb za borce in invalide
NOV, saj je reševala kar 102 prošnji
za dodelitev mesečne družbene po-
moči, od katerih jih je pozitivno rešila
83, negativno pa 19. Največ dela pa je
imela ta komisija pri dodelitvi kredita
za ^a:dnjo oziroma popravila stano-
vanj. Vseh prošenj je komisija sprejela
290, od tega jih je pozitivno rešila
270 in še 7 za dodelitev stanovanj.
Mesečne priznavalnine borcem so
znašale 180.000 din, enkratne letno
pa 10.000 din. Za topliško zdravljenje
je bilo porabljeno lani 15.000 dih.
Tudi delo komisije za verska vpraša-
nja je bilo želo obsežno. Njene naloge
so bile obravnavanje vprašanj iz raz-
merij med občino in verskimi skupno-
stmi. Glede na to nalop je komisija
vzdrževala potrebne stike med pred-
stavniki verskih skupnosti in skup-
ščino občine. Prisostvovala pa je tudi
sestankom CM društva.
Komisija za družbeni nadzor je
imela v tej mandatni dobi osrednji
problem reševanje problemov okrog
Tednika in Radia. Kljub vsem dile-
mam in kritikam pa je ugotovila, daje
glavni problem obeh zavodov le fi-
nančnega izvora in ne takšen, kot so
ga predstavljali in popularizirali neka-
teri člani družbeno-političnih organi-
zacij.
O uspehih in delu komisije ter
svetov bi lahko napisali celo kroniko.
Dejstvo pa je, da je bilo zadnje
mandatno obdobje skupščine občine
Ptuj in njenih kolegijskih organov zelo
uspešno, ker je bilo zadnje obdobje,
obdobje ustavnih sprememb, pri ka-
terih je tnorala sodelovati tudi skup-
ščina z vsemi svojimi organi. -mn-
Šopek zvončkov za mamičin praznik
Pomlad se že prebuja in njeni znanilci - zvončki, so že
odzvonili zimi. Lepo je za hip pustiti delo in vsakdanje skrbi in zaviti
v naravo. Na sprehodu smo zagledali deklico, ki seje sklanjala k tlom
in trgala zvončke. Zmotili smo jo pri nabiranju in povprašali, za koga
jih nabira. Najprej nezaupen pogled, potem pa odgovor: Mamica
praznuje dan žena in za darilo ji bom dala šopek zvončkov. Martina
je še mala in nima denarja za rože pri cvetličarni, zato bo razveseUla
mamo s skromnim šopkom zvončkov, ki pa bodo mamici prav tako
mnogo pomenili.
Tekst in foto: S. S.
VREME	"C
2:
do nedelje,-19. marca 1972.f*;
Zadnji krajec je bil včeraj
8. marca ob 8,05. Napoved: Bov-
% spremenljivo vreme. Trajne pa-;j!
•■• davine bodo prenehale, nastopi-^*«
»2 le pa bodo kratkotrajne plohe.
Bo vetrovno. Veter bo prinesel*"*
V prve dni prihodnjega tedna snež-
t2 ne plohe. Hladno bo.	-3
Alojz Cestnik
Obveščamo upokojenke in njih Snože teir žene III.
terena, da priredi Društvo upokojencev v Ptuju
11. marca 1972 ob 16. uri koncert v čast dneva žena
v Nairodnem domu -v Ptuju.
Vabimo vse navedene, da se koncerta udeležijoi.
Vstop je prost.
JUTRI SEJA SO SLOV. BISTRI-
CA
Jutri, v petek, 10. 3. 1972 dopol-
dne, bo 22. skupna seja občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti
Skupščine občine Slov. Bistrica.
Obravnavali bodo predvsem osnove
družbeno ekonomske pohtike občine
Slov. Bistrica v letu 1972:
-	predlog odloka o davkih in pri-
spevkih
-	predlog proračuna občine za le-
to 1972
-	poročilo odbora za gradnjo šol-
skega prostora na območju občine
—	sprejem sklepa o sklicu zborov
volil cev
-	svoja poročila bodo dali tudi
sveti: za občo upravo in notranje
zadeve, za zdravstvo in socialno var-
stvo ter za urbanizem, gradbene, ko-
munalne in stanovanjske zadeve kakor
tudi sveta za družbeni plan in finance.
Obravnavali bodo tudi spremembe
odločbe o ustanovitvi Delavske uni-
verze Slov. Bistrica in doma dr. Jožeta
Potrča v Poljčanah ter sprejem odloka
o ustanovitvi štaba za civilno zaščito
in imenovanju njegovih članov.
Dani bosta tudi poročilo komisije
za družbeni nadzor in za volitve in
imenovanja.
VH
2 STRAN
TEDNIK, — ČETRTEK, 9. marca 1972
Kako bomo
gospodarili letos
Pri načrtovanju splošne ekonomske
politike in predvidevanja gospodar-
skih gibanj za leto 1972 je bilo treba
računati tudi na posledice lanskega
gospodarskega gibanja, ki se bodo v
precejšnji meri prenesle tudi na letoš-
nje leto. Poleg tega pa je bilo treba
računati tudi na oceno slovenskih in
jugoslovanskih gibanj gospodarstva za
letošnje leto, na stališča SR Slovenije
in sklepe tretje konference ZKS o
socialnem razlikovanju. Bistvo spreje-
te usmeritve je, da morajo osebni
dohodki ter splošna in kolektivna
poraba rasti počasneje od rasti druž-
benega proizvoda. Izvajanje samo-
upravnih sporazumov bo zagotovilo,
da bodo osebni dohodki rasli počas-
neje kot družbeni proizvod.
Upoštevajoč lanskoletni gospodar-
ski uspeh in usmeritev gospodarskih
organizacij je letos pričakovati v ptuj-
ski občini 18 % rast družbenega pro-
izvoda. Če pa upoštevamo predviden
porast cen v letošnjem letu, bo druž-
beni proizvod v tem letu večji le za
5%.
V industriji pričakujemo 5 do 6 %
večji fizični obseg proizvodnje, na kar
bodo vplivale zlasti TAP, LES, Delta,
Petovia, mlekarna in Perutnina. Večjo
rast proizvodnje pa bo oviralo po-
manjkanje finančnih sredstev in stro-
kovnih kadrov. Tudi v proizvodnji
aluminija ni pričakovati bistvenih
sprememb. Zaradi' suše in nesoraz-
merij v cenah kmetijskih proizvodov
kmetijstvo lani ni doseglo ravni iz leta
1970. To pa bo vpbvalo tudi na
letošnji obseg kmetijske proizvodnje.
Kljub nekaterim pozitivnim faktor-
jem, ki bodo omogočali hitrejšo rast
proizvodnje v kmetijstvu, lahko pri-
čakujemo največ 3 do 4 % večjo
proizvodnjo. Gradbeništvo, ki je lani
doseglo 22 % večjo vrednost gradbe-
nih storitev, bo letos zaradi poslabša-
nja likvidnosti v gospodarstvu in uved-
be 30% posebnega depozita stagnira-
lo. V prometu bodo večje zmogljivo-
sti omogočile 20 % večji obseg pro-
metnih storitev. Realni pčrast prome-
ta na debelo in drobno bo pred-
vidoma 15 % večji od lanskega, kar pa
ne dosega lanskoletne ravni (16 %). V
gostinstvu zaradi stagniranja turistič-
nega prometa lani niso dosegli vidnej-
ših rezultatov. Zaradi devalvacije di-
n^a pa je pričakovati, da bo turistič-
ni promet tujih gostov nekoliko večji.
Glede na taka pričakovanja bo ob
istih kapacitetah v gostinstvu možno
realizirati okoli 5 % večji obseg go-
stinskih storitev.
Število zaposlenih se je lani poveča-
lo za 4,5 %. Letos pa je zaradi
predvidenih gospodarskih smernic pri-
čakovati le 2 % rasti. Še vedno pa bo
primanjkovalo kadrov s srednjo, vi^o
in visoko strokovno izobrazbo. Di-
namika osebnih dohodkov bo tudi
letos zelo močna. Vendar jih bodo
samoupravni sporazumi bolj povezali
z rezultati dela. Ob povečanju živ-
ljenjskih stroškov za okoli 13 %, kot
jih predvideva repubUka, se realni
osebni dohodek na zaposlenega v
občini ne bo bistveno spremenil od
lanskega.
NAJPOMEMBNEJŠI VIRI
DOHODKOV OBCINE
Najpomembnejši vir dohodkov
za kritje splošne in proračunske po-
rabe je davek od osebnega dohodka iz
delovnega razmerja, ki se bo letos
znižal na 31,25 %, lani 31,87 %. Poleg
stopnje davka bo občinska skupščina
določila tudi znesek, ki ga sme po-
samezni koristnik v letu 1972 porabi-
ti, da bi onemogočila večjo proračun-
sko uporabo od planirane. Pomemben
vir dohodkov je tudi davek iz kmetij-
ske dejavnosti, ki bo v letošnjem letu
kmetom odmerjen po stopnjah, ki so
veljale za lansko leto, razen za zave-
zance v trelji podskupini, ki jo je
treba izenačiti s tretjo skupino. Uskla-
ditev je potrebna in utemeljena zaradi
izenačitve s sosednjimi katastrskimi
občinami, ki imajo enake in podobne
pogoje gospodarjenja in življenja. Pri
davkih iz osebnega dohodka iz kmetij-
ske dejavnosti, bodo letos uvedene še
nekatere spremembe, kot so: zavezan-
cem davka iz kmetijske dejavnosti, ki
jim kmetijstvo ni glavni poklic, bo
odmerjen republiški in občinski davek
po nekoliko višji stopnji kot kmetom;
davčnih olajšav bodo deležni samo
tisti zavezanci davka, ki se preusmer-
jajo in jim je kmetijstvo edini vir
dohodka.
Iz vseh možnih virov dohodkov za
realiziranje gospodarskih smernic je
pričakovati, da se bo letos akumulira-
lo približno 50,649.600 dinarjev. Vsa
predlagana načela so usklajena z druž-
beno ekonomsko politiko SR Sloveni-
je in zagotavljajo občini 17 % več
bruto proračunskih sredstev. -mn-
Manjše zanimanje
za delo v tujini
Od leta 1965 do 1971 se je z
območja bistriške občine zaposlUo v
tujini prek zavoda za zaposlovanje
okoli 750 občanov, mimo zavoda pa
še okoli 200, največkrat kar s turistič-
nim vizumom.
Najbolj močno je bilo odhajanje v
tujino v letih 1966-69, medtem ko je
v zadnjih letih v upadanju. Skoraj
popolnoma pa je prenehalo odhajanje
mimo zavoda za zaposlovanje. Vzroke
za manjše odhajanje bi našli v večjih
možnostih za zaposlitev v domačem
oko^u in na območju občine Mari-
bor, kjer je zaposlenih precej Bistriča-
nov. Eden izmed vzrokov je tudi nova
politika do zaposlovanja naših ljudi v
tujini. Določene spremembe so nasta-
le doma. Iger smo začeh omejevati
odh^anje predvsem kvalificirani de-
lovni sUi. Večje zanimanje za delo v
tujini kažejo sedaj le še ljudje, ki so
zaposleni v delovnih organizacijah z
osebnimi dohodki pod poprečjem ob-
čine ali republike.
Vsekakor zaradi odhajanja v tujino
v občini ni občutiti pomanjkanja de-
lovne sile, celo narobe, število tistih,
ki iščejo delo, se veča.
V prejšnjih letih je največ delavcev
iskalo delo v Avstriji, kjer se jih je
zaposlilo 70 %; drugi so iskali delo v
Nemčiji, Švici in na Švedskem. To pa
se je bistveno spremenilo po letu
1969, ko je močno poraslo zanimanje
za delo v Nemčiji. Tako je sedaj
zaposlenih v tej državi okrog 700
ljudi, v Avstriji 100, v Švici 70 in na
Švedskem 30 občanov.
Od skupnega števila 900 zaposlenih
v tujini, je skoraj 300 žensk v starost-
nem obdobju 18 do 35 leta, starostno
razdobje moških pa je 20 do 40 let.
Pomembna je tudi slika kvalifikacijske
strukture. Okrog 300 ljudi je kvalifi-
ciranih, cca 600 pa nekvalificiranih. V
tujino je odšlo okoli 100 zakonskih
parov, ki so pustili svoje otroke tukaj;
prav tolikšno pa je število družin, iz
katerih je odšel v tujino po en zako-
nec. TaJcšni dohodi predstavljajo za
družbo v največ primerih precejšnjo
obremenitev, ki se kaže predvsem v
vzgoji otrok.
Zaposlovanje mimo zavoda za zapo-
slovanje je sedaj samo še izjema.
Največkrat takšne izjeme odhajajo v
tujino s turističnim vizumom, kar pa
jim že po kratkem bivanju v tujini
povzroča precejšnje težave, ki se kaže-
jo predvsem v čezmernerp izkorišča-
nju s strani delodajalca, pogosto pa so
takšni delavci brez vsakih pravic. Prej
ali pozneje jim tam tudi prepovedo
bivanje. Vse to je spodbudilo zavod za
zaposlovanje, obč. konf. SZDL, bistri-
ško banko in SO Slov. Bistrica k
dogovoru za tesnejše sodelovanje z
delavci, zaposlenimi v tujini. Ti orga-
nizirajo priložnostne stike z delavci
predvsem ob praznikih in v času
dopustov. Za letos pripravljajo veliko
srečanje zdomcev na gradu Štaten-
berg, ko jih bodo seznaniU s trenut-
nim stanjem v občini in republiki in z
možnostmi za vrnitev v domovino,
ker se tu in tam le pojavljajo možnosti
za zaposUtev, če ne v domači občini,
pa v mariborski.
Obstaja mnenje, da bi morala ob-
čina nuditi več možnosti zdomcem za
odpiranje zasebnih obrtnih delavnic
tistim, ki so si z delom v tujini
ustvarili za to pogoje.
Še prej pa bi bilo treba odpraviti
šušm^stvo, kar je predpogoj, da se bo
povečalo zanimanje za zasebno obrt-
no dejavnost.
Vsi, ki bodo v bodoče odhajali v
tujino prek zavoda za zaposlovanje,
bodo imeli zagotovljen zdravniški pre-
gled ter bivanje in prevoz do delov-
nega mesta. Zavod jih pred odhodom
tudi opozori na dokumente, ki jih
potrebujejo na novem delovnem me-
stu, pogoje za bivanje, na življenjske
stroške in tudi višino zaslužka. Vsak
kandidat za delo v tujini prejme bro-
šuro z obrazložitvijo meddržavne kon-
vencije za zagotovitev pravic in dolž-
nosti v posamezni državi. Zavod za
zaposlovanje vzdržuje z delavci-zdom-
ci stalne stike. V tem okviru bo
posebna komisija obiskala nekatere
delovne organizacije v Nemčiji, kjer je
zaposlenih večje število delavcev iz
občine.
Zavod si tudi prizadeva, da bi starši,
ki so pustili v domovini svoje otrol^'
za nje tudi kar najbolje skrbeli. VH
ZrVINA IMA CENO
Na zadnjem živinskem sejmu v Ptuju je bilo živahno
Prejšnji petek, prvi petek v tem
mesecu, je bilo na ptujskem sejmišču
zelo živahno. Kupcev in prodajalcev je
kar mrgolelo in tudi živine, kljub
slabemu vremenu, ni manjkalo, saj je
bilo na sejmu nad 184 goved in konj
ter 15 telet. Razen nekaj krav in konj
pa je bila kvaliteta živine zelo slaba in
imel sem občutek, da morajo prodati
živino zaradi slabega lanskega pridelka
krme.
Kljub precejšnji ponudbi in slabi
živini pa so bile cene precej visoke, saj
je bUa cena ne preveč lepe krave kar
450 starih tisočakov. Sicer pa so bile
cene kravam od 4.000 do 5.500 din.
Cene konj so bile zelo različne, od
3.000 do 5.000 din, kar je bilo
odvisno od kvalitete in mešetarjenja.
Najtežji voli, ki so tehtali nad
1.100 kg pa so bili prodani za 8.500
dinarjev.	-mn-
Američan v Parizu: „Pariz ima eno
samo napako. Ko si je človek prištedil
dovolj denarja, da bi se tu pošteno
zabaval, je gotovo že poročen in mora
vzeti ženo s seboj .. ."
Med prodajalci: „Ubogi stari Wat-
kins. Cisto oglušel je. Prav bojim se,
da ne bo nekega dne izgubil službe."
»Nesmisel. Premestili ga bodo na
oddelek za pritožbe."
tednik — Četrtek, 9. marca 1972
stran 3
ZRVS v bistriški občini
Opravljene naloge
Okoli 60 delegatov iz krajevnih
organizacij ZRVS na območju bistri-
§)ce občine je preteklo sredo pregleda-
lo dejavnost obč. odbora ZRVS in
sprejelo naloge za naslednje dvoletno
obdobje.
Združenje rezervnih vojaških stare-
šin deluje na območju celotne občine.
Njeno prisotnost je mogoče občutiti
predvsem v. vseh družbenopolitičnih
in delovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih.
V zadnjem času je organizacija po-
svečala največ pozornosti idejno-po-
Utičnemu in strokovnemu usposablja-
nju svojih članov, njihovim kadrov-
sldm vprašanjem in politični dejavno-
sti vsakega člana. Posebno pozornost
je namenila pripravam na SLO in
načinu vzgoje prebivalstva na tem
področju. Zavzemala se je za najtes-
nejše sodelovanje z vsemi organizaci-
jami in društvi, ki sodelujejo v
obrambni vzgoji. To posebno velja za
organizacije kot so planinci, strelci,
športna društva in podobni. Vsak član
ZRVS v občini bi naj aktivno deloval
vsaj v enem od takšnih društev.
Preteklo mandatno obdobje je bilo
uspešno po sodelovanju ZRVS z gar-
nizijo v Slov. Bistrici. Strokovni del
pouka in mnoge akcije so izvajali
skupno.
Pridobljeno znanje članstva je bilo
na visoki ravni, kar je rezultat visoke
zavesti vsakega posameznika, ker je
bil velik del izobraževanja opravljen
individualno.
Vse vaje in akcije so bile po udelež-
bi kot po doseženih uspehih zelo
uspešne, kar velja tudi za delo komi-
sij. Poseben poudarek in pozornost
sta bila posvečena orientacijskim tak-
tičnim pohodom. Izvedli so dva in pri
obeh je sodelovalo skupno okrog 300
članov. Ekipni prehodni pokal občin-
ske organizacije ZRVS je lani osvojila
ekipa iz Poljčan, med najuspešnejšimi
posamezniki pa so bili Rado Vižintin
iz Poljčan in Oto Nekrep iz Zg.
Bistrice.
Uspešno delo organizacije je razvid-
no tudi iz podatka, daje lani napredo-
valo 76 oficirjev, 180 podoficirjev ip
37 desetaijev. Glede na uspešno delo
je ZRVS Slov. Bistrica zavzela v letu
1970 drugo mesto v državi ter prejela
diplomo in praktična darila. Razširila
je svoje vrste in šteje sedaj nad 60C
članov.
Na redni skupščini so sprejeli okvir-
ni program dela za 1972 leto. Še
nadalje bod<5 posvečali vso skrb vsem
oblikam SLO, izobraževanju in ka-
drovski politiki, tekmovanjem ter izo-
braževanju članstva.
Skupščina je izvolila nove organe
organizacije in sicer 13-članski ob-
činski odbor, 3-članski nadzorni od-
bor, ideološko-strokovno, kadrovsko
in komisijo za družbeno-politično de-
javnost in obrambno vzgojo. Izvolili
so tudi 5-člansko predsedstvo, za
predsednika pa ponovno Ivana Ferka.
Na skupščini so soglasno sklenili
pridružiti se mnogim delovnim in
drugim kolektivom, ki predlagajo zve-
zni skupščini, da se tovariš Tito po-
novno razglasi za narodnega heroja.
VH
OPRAVIČILO
NAROČNIKOM
Nekateri naročniki iz Ptuja in
okolice niso prejeli prejšnje šte-
vilke našega Msta. Do napake je
prišlo v ekspeditu tiskarne, kjer
pomotoma niso opremili z naslovi
okrog 250 izvodov lista. Te izvode
so nenaslovljene poslali naši upra-
vi. Uprava Usta je to takoj ugotovi-
la, ni pa mogla naknadno poslati
teh izvodov naročnikom, ker ni
poznala njihovih naslovov.
Pošti Ptuj smo predali te izvode
in prosimo naročnike, ki prejšnje
številke niso dobili, da jo zahteva-
jo od svojega pismonoše.
Opravičujemo ekspedit tiskarne
zaradi te pomanjkljivosti.
Uprava Tednika
Združitev
zdravstvenega
zavarovanja
delavcev In kmetov
Potreba zdravstvenega zavarovanja
delavcev in zdravstvenega zavarovanja
kmetov po združitvi v enotno zdrav-
stveno zavarovanje, ni novost. Dosti
se je že govorilo in pisalo o tem in
prebivalci območja Dolenjske so se z
referendumom že izrekli za združitev.
Tudi mariborska regija za območje
občin: Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj
in SI. Bistrica se pripravljajo za tako
združitev, pri čemer bo potrebno
najprej premostiti finančne zmogljivo-
sti. Upoštevati je treba, da gre za
združitev dveh skupnosti različnih
kategorij, kajti sredstva zavarovancev
delavskega zavarovanja pritekajo po
načelu samofinanciranja, zavarovan-
cem kmetom pa pomagajo kriti stro-
ške zdravstvenega zavarovanja družbe-
nopolitične skupnosti. Tudi število
zavarovancev je različno.
Podatki za leto 1971 kažejo, daje
število zavarovanih oseb iz:
delavske
skupnosti	258.495 ali 84,43 %
kmetov pa	47.653 ah 15,57 %
skupaj 306.148 100 %
Predvideni poprečni stroški pa so:
za sklad zdravstvenega
zavarovanja delavcev 654,58 din
za sklad zdravstvenega
zavarovanja kmetov	327,22 din
Razlika v stroških	327,36 din
ali približno v razmerju 2:1, in je
zavarovancev delavcev 5,5 krat več
kot kmetov.
Združitev obeh skupnosti bi nudila
vsem uživalcem zdravstvenega zavaro-
vanja enako zdravstveno varstvo. Za
enako zdravstveno varstvo je potreb-
no pokritje razlike stroškov zdravstve-
nega varstva, ki teoretično znaša
327,36 din in x 47.653 oseb - din
15,599.686,-. Vemo pa, da kmet ne
koristi zdravstvenega varstva v tolikšni
meri kot delavski zavarovanec, ne
povzroča posebnih administrativnih
stroškov in ne prejema ob času
zdrav^enja nobenih denarnih prejem-
kov, zato je predvidena razlika znato
manjša.
Ce bi s to predvideno teoretično
razliko obremenili kmetovalca, bi se
mu njegova dajatev za zdravstveno
varstvo podvojila in bi mu v določe-
nih primerih narastla na 100 % njego-
vega katastrskega donosa. Primer:
malo hribovsko kmetijsko gospodar-
stvo z enim ali dvema onemoglima
družinskima članoma, z lastno hišico
in nekoliko zemljišča ima KD
din 640,-. Po razpredelnici za leto
1972 je predpisan ozir. izglasovan
prispevek za kmetijsko zdravstveno
varstvo 25 % od KD, če za kritje
dodatnega varstva dodamo še toliko,
je Š0%. Namesto lanske glavarine na
osebo din 100,-, je letos predviden
pavšalni znesek na kmetijsko gospo-
darstvo din 320,-, kar je pri gospo-
darstvu din 640,- katastrskega do-
nosa ravnih 50 % in 50 % zgoraj
omenjenih, je čistih 100 % ali celoten
(njegov) dohodek.
Z glavarino so bila lansko leto
prizadeta kmetijska gospodarstva s
številnimi družinskimi člani, premož-
nejša in revnejša, letos pa je vsako
gospodarstvo enako obremenjeno, ve-
liko ali malo, bogato ali siromašno;
razlika je le v tem, da je poprečno na
premožnejših in večjih kmetijah več
družinskih članov, na siromašnih in
malih pa manj, da boljše situirani lažje
plača več kot revni in končno, da so
na malih, siromašnih kmetijskih go-
spodarstvih ostali le še stari - dela
nezmožni ljudje, ki vpijejo po gospo-
darski in življenjski rešitvi, ki želijo,
da bi se jim zasvetil žarek upanja v
njihovo jesen življenja. Vaško revšči-
no odpravljamo, socialno ogrožene bi
radi čimprej črtali iz seznama, beg iz
kmetij želimo zaustaviti in stare,
onemogle, osamljene kmete sanirati,
to so problemi, ki jih ne morejo
reševati sami kmetje, temveč je tu
potrebno razumevanje širših slojev,
družbenopolitičnih skupnosti. Zave-
dajmo se, da kmet daje skupnosti,
kolikor pač daje po svojih močeh, pri
delitvi dobrin pa je malo zastopan.
Do združitve zdravstvenega zavaro-
vanja delavcev in zdravstvenega za-
varovanja kmetov preostajata dve
možnosti: I. da zavarovanci - delavci
prevzamejo kritje razlike zdravstvenih
prispevkov, kar bi obremenjevalo njih
osebni kosmati dohodek z 0,62 %. S
tako potezo solidarnosti bi trenutno
olajšali položaj in zadevo premaknili
iz mrtve točke; II. če pa želimo
sanacijo kmetijstva trajnejše zagoto-
viti, moramo logično premisliti in se
preusmeriti na nacionalno zavaro-
vanje.	JM.
ZBORI VOLILCEV V LESKOVCU
V nedeljo, 5. marca ob 8. uri, je bil
zbor volivcev za območje krajevne
skupnosti Leskovec. Na njem so raz-
pravljali o družbeno-ekonomskih iz-
hodiščih za zbiranje in uporabo sred-
stev za kritje družbenih potreb v
občini ter o osnutku proračuna ob-
čine Ptuj za leto 1972. Tudi poročilo
krajevne skupnosti za leto 1971 in
program dela krajevne skupnosti za
leto 1972 je bil obravnavan.
Poročilo o delovanju občine je dal
odbornik Janez Kmetac, dopolnil pa
ga je Zdravko Turnšik, predsednik
SZDL občine Ptuj. Za^jevno skup-
nost pa je poročal Jožef Bračič .
Navzoči so budno spremljali poro-
čila in po poročilih dajali svoja
mnenja in pripombe. Poleg ureditve
cest, mostov, potov, hudournikov,
odprtja še ene trgovine in uvedbe
prodaje mesa vsaj enkrat tedensko,
ureditve osemenjevalne postaje, je bila
najbolj živahna razprava o pokojnin-
skem in zdravstvenem zavarovanju
kmetov ter o njih združitvi z zdrav-
stvenim zavarovanjem delavcev in
končno o potrebi vodovoda. Nujna
potreba v kraju je vpda, nič manj pa
ni potrebna sanacija kmetijstva s
pomočjo družbeno-pohtične skupno-
sti, je bilo izrečeno.
JM
Raztreseni profesor zbegano stoji
pred ogledalom v svojem stanovanju, s
klobukom in plaščem v roki.
„Zdaj pa res ne vem, ali sem ravno-
kar prišel domov ali pa nameravam
oditi."
NOVINARjr KREPIJO PRIJATELJSTVO
Pokrajinski časniki in lokalne radij-
^e postaje, ki delujejo na področju
ODCin Cakovec, Koprivnica, Ptuj, Or-
"loz, Slovenska Bistrica in Varaždin,
^ prispevali velik delež pri krepitvi
bratstva in prijateljstva, so poudarili
predstavniki občinskih sindikalnih
svetov m novinarji informativnih sred-
»Kv s področja omenjenih šestih ob-
jp" "a sestanku v Cakovcu. Razgovor
I ^ P" občinskem sindikalnem sve-
p" Cakovec minuli petek dopoldne,
ogova^ali so se o konkretizaciji do-
govorov o oblikah in načinu objavlja-
^ m obveščanja ob XI. tednu brat-
obč ^ Prijateljstva šestih sodelujočih
v v v.' -	poročali, bo aprila
Dnr ^ ^®stih občinah več pomembnih
va n u®^ in srečanj, osrednja prosla-
pa bo 22. aprila v Ormožu.
(j^\^akovcu so med drugim sklenili,
^ bodo vse lokalne radijske postaje
Ij'P^l^rajinski časniki že pred pričet-
tradicionalnega tedna bratstva in
prijateljstva objavljali daljše reportaže
o delu in življenju vsake izmed brat-
skih občin. Lista PRIJATELJSTVO
letos ne bodo izdali, ampak bodo vse
informacije objavljene v obstoječih
informativnih sredstvih.
V nadaljevanju razgovora so se do-
menili za razšiijeni sestanek novinar-
jev in urednikov lokalnih radijskih
postaj in pokrajinskih časnikov s pod-
ročja šestih sodelujočih občin. Se-
stanek bi naj bil 7. aprila letos v
Ptuju. Dosedanja praksa, da so radij-
ske postaje in pokrajinski časniki pri-
našali vesti bratskih občin samo v
času tedna bratstva in prijateljstva, je
bila nezadovoljiva. Na sestanku v Ptu-
ju se bomo dogovorili o izmenjavi
informacij skozi vse leto.
Tako bodo tudi novinarji povečali
svoj delež pri krepitvi bratstva in
prijateljstva treh slovenskih in treh
hrvaških občin.
jr
4 stran
tednik, — Četrtek, 9. marca 1972
SU> SE JE PREDSTAVIL KMETOM
Kmetje s področja ormoške občine
so minulo sredo imeli izjemno prilož-
nost seznaniti se z delom kmetijske
mehanizacije, ki tudi na ormoško
področje prodira z velikimi koraki.
Strojno industrijsko podjetje (SIP)
Šempeter v Savinjski dolini je skupaj s
Kombinatom HMEZAD Žalec pred-
stavilo kmetom linijo strojev za spra-
vilo krme. Pri organizaciji je sodeloval
tudi Kombinat „Jeruzalem" Ormož.
Strojno industrijsko podjetje ali
kratko SIP Šempeter izdeluje po li-
cenci znane avstrijske firme Poettin-
ger stroje za spravilo sena. Kmetijski
kombinat HMEZAD Žalec pa je gene-
ralni zastopnik omenjene firme za
področje Jugoslavije.
Ormoški kmetje so ob tem zanimi-
vem predavanju napolnili dvorano De-
lavske univerze do zadnjega kotička.
Z velikim zanimanjem so si ogledali
tri kratkometražne filme in 100 dia-
pozitivov ter poslušali predavanja ing.
Horvata in ing. Žagarja. Kmetje so se
v pogovoru, ki je sledil predavanju.
zanimali predvsem za cene in dobavne
roke strojev. Predstavniki SVL obrata
»Jeruzalem" Ormož, so med drugim
povedali, da kmetje lahko kupijo vse
kmetijske stroje prek te delovne orga-
nizacije. Pri tem so lahko deležni tudi
manjših kreditov. Kmetijski kombinat
HMEZAD Žalec ima na zalogi vse
vrste strojev za opremo kmetij doma-
če in tuje proizvodnje. Tako bi sode-
lovanje dveh kombinatov omogočilo
kmetom pospešeno mehanizirati kme-
tije.
Kmetje so bili s predstavitvijo kme-
tijskih strojev, pa čeprav samo na
filmu in v obliki predavanja, zelo
zadovoljni. Taki strokovni nasveti, s
katerimi kmetje dobijo nekaj več zna-
nja o možnostih nakupa in vzdrževa-
nja kmetijske mehanizacije, so zelo
dobrodošli.
Ob koncu so se pogovorili o prak-
tični demonstraciji kmetijskih strojev,
ki bi naj bila letos maja meseca v
Ormožu.
jr
Kmetje so napolnili dvorano.
Steklo in čopič
Med poklice, ki se kljub več stolet-
jem obstoja niso bistveno spremenih,
se gotovo uvršča steklo slikarstvo.
Pred sto leti so ga poznali v prav
takšni obliki kot danes. Razlike so
samo v vsebini risb, ki se z leti
spreminjajo kakor tudi oblike izdel-
kov.
Dela stekloslikarjev ni težko opisati,
čeprav bi to zn^o le malo ljudi.
Težko je namreč videti stekloslika^a
pri delu, predvsem zaradi tega, ker jih
je zelo malo, kar pa ne pomeni, da jih
bo v bodoče še manj. Industrijski
steklarski šolski center v Rogaški Sla-
tini je pred leti opustil šolanje teh
kadrov in so sedaj delovne organiza-
cije te stroke prepuščene vzgoji teh
kadrov same sebi in svojim oblikam
izobraževanja.
Vloga in število stekloslikarjev je v
največji meri odvisno, kakor v drugih
poklicih, od zahtev trga in kar je še
pomembnejše, od njegovih modnih
zahtev, ki so tudi v steklarski industri-
ji močno prisotne.
Osnovna naloga stekloslikarja je s
čopičem, v zadnjem obdobju pa tudi
z nekaterimi drugimi sredstvi, ople-
menititi steklene izdelke. Večkrat pa
je potrebno „skriti" tudi kakšno na-
pako, ki nastane pri izdelavi posamez-
nega proizvoda. Slikanje na steklo je
zelo malo, ali skoraj nič podobno
delu, ki ga opravlja kakšen slikar na
platno, papir in podobno, ko izraža
svoja čustva, pa čeprav ima tudi
stekloslikar kot osnovno sredstvo svo-
jega ustvaijanja čopič in stekleni
predmet. Razen tega, da slikanje nj
steklo zahteva veliko več natančnosti
je tudi zdravju bolj škodljivo, saj se
opravlja s svinčenimi barvami, terpen-
tinom in raznimi laki. Med .znameni-
tosti bi lahko prištevali tudi to, da
stekloslikar riše tudi s „tekočim zla-
tom", ki pa pokaže svojo pravo zlato
barvo komaj po žganju v temperaturi
400 do 500 stopinj C. Tudi ostale
oblike oplemenitenja stekla, ki jiji
opravlja stekloslikar, je potrebno pred
odhodom na trg žgati na takšni tem-
peraturi v posebnih pečeh, ker bi se
brez žganja lahko izbrisale.
Način dela je ostal neizpremenjen
že stoletja in se naslanja predvsem na
ročno delo (uveljavlja se že tudi stroj-
no), ki ostaja tudi v današnjem ob-
dobju visoko cenjeno in iskano, kai
potrjuje tudi podatek, da po obdobju
manjšega stagniranja, postaja tudi na
tujih tržiščih ponovno povpraševanje
po takšnih izdelkih, katerih dekora-
cija pa se mora prilagajati novim
zahtevam.
Kljub vse večjemu številu izdelkov
razsvetljavnih teles iz raznih umetnih
mas, papirja, blaga in podobnega ma-
teriala pa ostaja steklo, posebno če ga
oplemeniti s svojim delom tudi steklo-
slikar, vedno najbolj iskano in trajno
svetlobno telo. Ta podatek zgovorno
potjjujejo tudi vse trgovine, ki proda-
jajo električna svetlobna telesa, saj je
prav slikana steklena oprema najlepši
okras sodobnega stanovanja, pisarne,
restavracije in drugih javnih prosto-
rov.	VH
Stekloslikarka na svojem delovnem mestu v bistriški Steklarni.
Potrebe velike -
denarja malo
Verjetno je zadnje obdobje v halo-
ških krajevnih skupnostih, obdobje
„cestne mrzlice", saj se povsod zave-
dajo, da lahko, ničkaj prijetno življe-
nje ostarelega haloškega kmeta vsaj
dehio izboljšajo z gradnjo novih, ozi-
roma rekonstrukcijo starih cest. Le-te
so popolnoma dotrajale in skoraj niso
več prehodne, kaj šele, da bi po njih
vozili.
S takimi in podobnimi problemi so
se ukvarjali pred nekaj dnevi tudi na
sestanku krajevne skupnosti v Maj-
šperku. Obravnavali so program dela
krajevne skupnosti in Socialistične
zveze za leto 1972. Žal pa lahko
ugotovimo, da kljub krajevnemu sa-
moprispevku, ki ga plačujejo občani
že štiri leta, krajevne potrebe še vedno
preraščajo razpoložljiva finančna
sredstva, kar potrjuje že dejstvo, da
ima krajevna skupnost v svojem
upravljanju okrog 50 km cest, katere
pa so več ali manj vse potrebne
popravila. Od razpoložljivih sredstev
so letos namenili 30.000 dinarjev za
manjša popravila cest, kot so: navozi
gramoza, propustni kanah ipd.
Odborniki krajevne skupnosti so
tudi pripomnili, da je od uvedbe
samoprispevka najmanj dobil center
krajevne skupnosti, to je Majšperk-vas
in Breg. Zato so se po dolgi in živahni
razpravi odločiU, da bodo letos zgra-
dili cesto iz Majšperka v Sestrže in
Medvece, ker bodo tako znatno skraj-
šali pot prebivalcem tega dela krajev-
ne skupnosti do centra v Majšperku.
Prav tako bodo letos pričeli z gradnjo
mrliške veže na pokopališču, kajti
stara je že dotrajala, vedno bolj pa se
pojavljajo potrebe po tem objektu.
Kot tretjo in prioritetno nalogo pa so
postavili gradnjo telefonskega omrežja
na Medvece. To so torej tri najvažnej-
še naloge, ki jih ima v svojem progra-
mu za leto 1972 krajevna skupnost v
Majšperku. Ne smemo pa mishti, da
bo s tem zadoščeno vsem potrebam in
željam občanov. Že lani so občani ob
znatni podpori krajevne skupnosti
zgradili precej cest, ki pa še niso
končane in jih bodo morali letos
dokončati. Trn v peti jim je most v
Skrbljah, ki ga morajo zgraditi, če
hočejo gramozirati cesto na Jelovice,
ki je bila zgrajena že lani. Vsa prej
omenjena dela in še druga pa zahteva-
jo ogromno finančnih sredstev, ki jih
krajevna skuppost in občani ne bodo
zmogU, zato računajo na pomoč širše
družbe. Upajo pa, da bodo vsaj delno
realizirali prioritetne tri naloge.
(Konec na 15. strani)
Obširen program KS Kidričevo
Krajevna skupnost Kidričevo, ki
obsega 6 območij, si je za letošnje
leto pripravila precej obširen program
dela, kar je že dobro razvidno iz
podatka, da bi za realizacijo celotnega
programa potrebovala skupaj kar
1,667.500,00 dinarjev. Kar dve ob-
močji in sicer Apače ter Njiverce
bosta letos asfaltirali svoje vaške ceste
v skupni izmeri 29.700 kv. metrov, za
kar bosta potrebovali 1,174.000 din,
kar je nekaj več kot dve tretini vseh
sredstev krajevne skupnosti, predvi-
denih v programu dela.
Poleg tega pe je želja občanov
krajevne skupnosti, da bi le dokončno
asfaltirali del ceste od naselja do
železniške postaje, da bi razširili pro-
store letnega kopališča in dogradili
sanitarne prostore ter ostale naprave,
za kar bi potrebovali še nadaljnjih
10.000 din, vendar bi le-te črpali
izrecno iz sredstev kopališča, to je iz
izkupička v letu 1970/71 ter iz
sredstev krajevne skupnosti. Ker ima
vsako območje KS svoj krajevni od-
bor, bo tudi na te prešel lep del
odgovornosti, saj je precej problemov,
ki že dalj časa teijajo nujno rešitev.
Tako je potrebno urediti razsvetljavo
ceste ob garažah, obnoviti asfaltirane
ceste ter stanovanjske poti k stano-
vanjskim blokom, urediti park ob
garažah TGA Kidričevo in AMD ter
zasaditi grmičevje in okrasno drevje
ob stanovanjskih blokih. Potrebno bo
graditi še več nujno potrebnih garaž,
za katere pa bo seveda poprej še treba
najti potrebno lokacijo. Najvažnejša
naloga KO Kidričevo I. pa bo vseka-
kor, da uredi vse potrebno za uvedbo
postopka za razpis referenduma, kije
na ostalih območjih že uveden. Znan"
je, da je že dvakrat referendum
naselju Ikidričevo I propadel in, da J^
zadnji čas, da se tudi v tem naselj|!
uvede, če se zares želi v celo"
realizirati obširen, vendar pa kon^'
ten in nujen program dela KS KidU'
čevo!	M'f
tednik — Četrtek, 9. marca 1972
STRAN 9
l^A OBISKU V POKLICNI KMETIJSKI ŠOLI TURNIŠCE
Veselje imamo, toda...
že nekajkrat sem direktoija Poklic-
ne poljedelsko-živinorejske šole v Tur-
nišču, Egona Zoreča, klical po tele-
fonu. Hotel sem se dogovoriti za
Icratek razgovor. Vendar je bil ves moj
yud zaman. Zato sem se pred dnevi
osebno oglasil v šoli in tokrat mi je
bila sreča naklonjena. Prijaznega di-
rektoija, ki je že tik pred upokojitvi-
jo, sem našel v njegovi pisarni. Hitro
sem mu postavil nekoliko vprašanj,
kajti vedel sem, da mu je čas zelo
skopo odmerjen.
Ali mi lahko poveste malo zgodovi-
ne Pokhcne poljedelsko-živinorejske
šole v Turniščah?
Poljedelsko živinorejsko šolo v Tur-
niščah, ki se je pred nedavnim preime-
novala v poklicno, je leta 1953 usta-
novU takratni OLO v Ptuju, V petnaj-
letih svojega obstoja je skozi
turniško kmetijsko šolo „prepotova-
0 nad tisoč učencev, od katerih jih
fr	^^ nadaljevalo študij na
srednjih in potem na višjih šolah. Pred
leti smo ustanovili tudi odde-
^ K za kmetovalce, za katerega je bilo
?acetku precejšnje zanimanje. Poz-
odH fč- ^	^ ostalih
^^aelkih število učencev pričelo znat-
0 upadati, kar pa je nedvomno posle-
v	kmetijske politike. Letos je
, oaaelku za kmetovalce 28 učencev,
Pteo '^on^ah šolanje 15. aprila,
imer	smo v prejšnjih letih
l^j " tudi z zaposlovanjem učencev,
z uspehom končah šolanje,
strov ^^ kmetijske organizacije iščejo
^'^jake, vendar se je polovica
^oiventov odločila za nadaljevanje
študija v srednji in poklicni strojni
šoli.
Kako imate organiziran praktični
pouk, ki vsekakor spada v sklop Po-
klicne kmetijsko-živinorejske šole?
Najprej naj omenim, da je zgradba,
v kateri živimo, stara že 450 let in da
že sami prostori ne ustrezalo uspešne-
mu delu šole. Pred neKaj leti smo
imeli tudi svoje zemljišče, ki pa so
nam ga vzeli, tako da so se možnosti
za praktični pouk še poslabšale. Sedaj
imamo samo vrt, ki pa je vsekakor
premali, da bi lahko posredovali učen-
cem toliko praktičnega znanja, kot bi
ga morah. Imamo pa lasten traktor in
vsi fantje, ki končajo šolanje na naši
šoli, morajo opraviti tudi vozniški
izpit za traktor in dobijo tako poleg
poklica KV živinorejec in poljedelec
še poklic KV traktorista. Letos bosta
traktorski izpit opravih tudi dve dek-
leti,
S katerimi težavami se pri svojem
delu najčešče srečujete?
VeUko težav povzročajo finančna
sredstva, ki nam v veliki meri primanj-
kujejo, Težave so tudi zaradi starih in
neprimernih prostorov, kakor tudi za-
radi pomanjkanja strokovnega profe-
sorskega kadra. Upamo, da se bodo
razmere za kmetijstvo nekoliko izbolj-
šale in verjetno bomo takrat tudi mi
dobili več možnosti za svoje delova-
nje.
V Pokhcni poljedelsko-živinorejski
šoli v Turniščah sem se pogovarjal
tudi z nekaterimi dijaki te šole.
Marija Toplak iz Stojnc obiskuje
prvi letnik poklicne šole za kmetovd-
ce. Stara je 15 let in pravi, da bi bila
rada frizerka, vendar za ta pokUc ni
imela možnosti. Zato seje odločila za
kmetijsko šolo in bi rada šolanje tudi
nadaljevala. Doma imajo 3,5 ha obde-
lovalne zemlje, ki jo obdelujeta oče in
mati sama. Na vprašanje ali bo po
končanem šolanju ostala doma na
posestvu, ni znala odgovoriti, pravi,
da bo še premislila.
Nežka Mislovič ima 17 let in je
doma iz Zavrča. Obiskuje drugi letnik
poklicne šole in se je odločila za
živinorejsko smer. Tudi ona bo po
končanem šolanju v Turnišču nadalje-
vala na srednji kmetijski šoh. Doma
imajo 4,5 ha obdelovalne zemlje in se
ukvarjajo predvsem s pitanjem telet in
mlade govedi. Delno pa svoj dohodek
izpopolnjujejo tudi s prašičerejo. Než-
ka mi je ob najinem razgovoru zatrdi-
la, da bo na posestvu ostala mlajša
sestra.
Milan Tacinger je majšperčan in
prav tako obiskuje ^ugi letnik poklic-
ne šole za kmetovalce. Na vprašanje,
zakaj se je odločil za šolanje na tej
šoli, je brez oklevanja odgovoril:
„Imam veselje do kmečkega pokli-
ca. Ko bom odslužil vojaški rok, bom
ostal doma na kmetgi (malo skriv-
nostno pa mi je zaupal „če bodo
razmere za kmete boljše"). Imamo
9,5 ha obdelovalne zemlje in se ukvar-
jamo pretežno z živinorejo in delno
tudi s prašičerejo. Navadno imamo po
14 glav goveje živine. Nekaj mlekaric,
ostalo pa so pitanci.'
Cas "me je že priganjal in zato sem
se poslovil od prijaznega direktorja
Pokhcne poljedelsko-živinorejske šo-
le in njegovih učencev. Ob odhodu pa
sem imel občutek, da je še mnogo
takih Milanov Tacingerjev, ki bi ostaU
doma na posestvu, če bi bile razmere
za kmeta boljše. Vsi pa upajo, da se
bodo izboljšale. Kaj neki pa bo, če se
ne bodo?
-mn-
450 let stari grad služi za učne prostore Poklicne poljedelsko-živinorejske
šole v Turnišču
Egon Zoreč, direktor šole v Turnišču:
..Največ težav imamo zaradi finanč-
nih sredstev . . ."
Marija Toplak iz Stojnc: „Nisem ime-
la druge možnosti . . ."
Nežka Mislovič iz Zavrča: „Imam
veselje do kmečkega poklica."
Milan Tacinger iz Majšperka: „Ostal
bom na kmetiji, če se bodo razmere
za kmete i/boljšale.'
Še: V TAP še
vedno
vroča kri
v sedmi številki Tednika smo v
članku z naslovom „V TAP ŠE VE-
DNO VROCa KRI" pisali o delov-
nem sporu med prejšnjim direktorjem
dipl. inž. Štefanom Požlepom in TAP.
V drugem odstavku tega sestavka pa
se je pojavila neljuba napaka, da
Štefan Požlep ni bil obveščen o neiz-
volitvi za direktorja v naslednji man-
datni dobi.
Po statutu podjetja je postopek za
izvohtev direktorja naslednji: razpisna
komisija zbere vse prijavljene kandida-
te in jih potem predloži delavskemu
fvetu v razpravo, s tem, da najmanj
osem dni prej obvesti kandidate o
njihovi kandidaturi, da bi se lahko
le-ti tudi pripravili na volitve. Ker pa
razpisna komisija ni poznala naslova
Štefana Požlepa, je delavski svet izve-
del volitve brez vednosti kandidata in
so mu pozneje predložili oba sklepa:
delavskega sveta o neizvolitvi in raz-
pisne komisije o njegovi kandidaturi.
-mn-
Praznovanje
na Hajdini
le za nekatere?
4. marca 1972 je bilo napovedano v
Hajdini praznovanje dneva žena. Za
organizacijo prireditve je bil zadolžen
verjetno odbor, ki so ga sestavljale
ženske. Vsaka udeleženka na prire-
ditvi bi morala plačati 50.- din za.
dve osebi. Žene so hodile pobirat
denar od hiše do hiše, vendar se mi
zdi čudno, da so „zgrešile" nekatere
hiše na Hajdini. Ne vem, morda se jim
je zdelo, da me ne spadamo med
Hajdinčanke ali pa morda naš denar,
ki bi ga z veseljem odštele, ni toliko
vreden, kot denar ostalih sovaščank.
Poleg tega imamo žene vse enake
pravice, ne glede na položaj in vlogo v
naši družbi. Pripominjam, da bi se z
veseljem udeležila jaz, kakor tudi mo-
je sosede, zabave v domači vasi, česar
pa na žalost nisem bila deležna.
Rada bi se zahvalila v svojem imenu
in imenu ostalih sovaščank, za tako
,,odUčno" organizacijo, kot jo vedo
izpeljati le na Hajdini. Mnenja sem, da
me prizadete vseeno nismo tako za-
ostale in neumne, da se ne bi smele
prikazati med hajdinski ženski svet.
Z dejanjem organizatorjev se ne
strinjam in jim priporočam, da v
bodoče organizirajo podobne priredi-
tve za vse žene. Toda leto je dolgo!
Vse prizadete smo matere in je
praznik tudi naš ter nam pripada
tako, kot vsem ostalim ženam in
dekletom, saj so. se v NOB borile tako
žene kot tudi dekleta.
N.C.
DROBNI NASVETI
-	Prekipelo mleko izgubi precej
neprijetnega vonja in okusa, če mu
takoj primešamo nekaj zrn soli.
-	Dobro domače sredstvo za od-
stranjevanje madežev si lahko napra-
vimo sami takole: osem žlic salmijaka,
osem žlic vinskega cveta in dve žUci
soli dobro zmešamo, da se sol stopi.
Madež drgnemo s krpico, ki jo nama-
kamo v to tekočino.
-	Dobro sredstvo za osvežitev po-
Uture je mešanica ricinusovega olja in
kisa (po 1 žlico obojega). S to zmesjo
namažite pohištvo in drgnite vsak del
posebej z mehko krpo.
6 stran
tednik, — Četrtek, 9. marca 1972
Praznovanje
dneva žena
na Hajdini
Marec je mespc, ko se zima poslovi
in prikukajo iz tal drobni zvončki,
največje veselje otrok, ki jih lahko
naberejo in podarijo svojim materam
za praznik žena. Ni potrebno besed,
da bi otrok izrazil svojo globoko
ljubezen mamici ali ona njemu; ne,
dovolj je le nežen pogled in vroč
objem, da spoznata oba, kako pripa-
data drug drugemu.
O nobenem drugem dnevu v letu ni
napisanih toliko besed kot o osmem
marcu in menda ni vasi, kjer ne bi
skupno proslavili praznika žena. Kot
že več let doslej, je tudi letos sekcija
žena na Hajdini, seveda s pomočjo
močnejšega spola, priredila v soboto,
4. marca zabavo za žene iz Zg. in Sp.
Hajdine ter Draženc. Organizatorji:
Marija Jakomini, Roza Pišek, Marjana
Veronek, Angela Klemenčič, Sonja
Segula, in še vedno požrtvovalen in
aktiven Ivan Jakominij so se za prire-
ditev zelo potrudili. Že ob vstopu je
vsakemu obstal pogled na lepo okraše-
nih mizah, kar je zelo pripomoglo k
slavnostnemu vzdušju.
Ob 19. uri je navzoče žene pozdra-
vil in jim čestital k prazniku Jože
Segula, predsednik SZDL Hajdina. Po-
udaril je pomen praznika 8. marca ter
vlogo žene in matere pri gradnji naše
skupnosti. Spomin na preminule žene
so vsi navzoči počastUi z enominut-
nim molkom.
Pesmi o materah so recitirali učenci
osnovne šole na Hajdini. Največji
aplavz je požel 5-letni Franci Vogri-
nec, ki je pogumno povedal pesmico
Vse mamice sveta.
Humoristka Marjetka je v svojih
šaljivih, a marsikdaj resničnih besedah
povedala nek^ o živijei^u žena nekoč
m danes. Da bi prišli na vrsto tudi
moge, so pripravili šaljivo tekmova-
nje, v katerem sta bila najbolj spretna
zakonca Primožič iz Sp. Hajdine. Za
nagrado sta dobila lepo in dobro
torto, darilo Hermine Vidovič.
Vse je potekalo v najlepšem redu,
saj so za solidno postoežbo skrbeli
izjemno sami moški. Ivan, Dušan in
Tonček so se izkazali kot pravi nata-
karji, za kar jim gre vse priznanje.
Mdokdaj je istočasno zbrano toliko
žena in mnoge so po dolgem času tu
našle svojo sošolko ali prijateljico.
Ena sama pesem je donela po dvo-
rani in edino Dravski potepuhi so
prekinjali petje z veselimi melodijami.
Prijetno razpoloženje je vladalo do
ranih jutranjih ur. Ob odhodu so si
žene in mamice obljubile, da se ob
letu spet vidijo, da se malo razvedrijo
in pozabijo na vsakodnevne skrbi in
težave.
Drage žene in matere! K mnogim
izrečenim čestitkam in željam se pri-
družuje tudi kolektiv Tednika, ki vam
želi, da bi v bodoče delovne organiza-
cije našle več posluha za žene na
podeželju in bi vam s svojimi prispev-
ki pomagale k pogostitvi ob vašem
prazniku.	Tekst in foto:
S. SPOLENAK
Posnetek s praznovanja na Hajdini
100. občni zbor
Gasilskega društva Slov. Bistrica
Preteklo soboto je bil jubilejni obč-
ni zbor Gasilskega društva Slov. Bistri-
ca, ki letos slavi 100. obletnico delo-
vanja. Malo je organizacij in društev,
ki imajo tako svetlo tradicijo, še manj
pa takih, ki bi se lahko pohvalila s
100 letnim uspešnim humanim de-
lom. Zato je razumljivo, da je zbor
potekal v svečanem vzdušju. Bistriški
gasilci pa so tudi tokrat videli, da niso
osamljeni, saj so se zbora udeležili
številni gostje, od gasilske zveze Slo-
venije, sosednjih društev, javnega živ-
yenja občine do zastopnikov domala
vseh delovnih organizacij mesta Slov.
Bistrica.
Rojstvu društva ni botrovalo zgolj
hotenje po novi obliki združevanja
enako mislečih ljudi, marveč potreba
pomagati drug drugemu v sili. Rodilo
se je in zaživelo v velikem požaru 4.
10. 1872, ko sta pogoreli 2 hiši in
župnijsko gospodarsko poslopje, je
začel s poročUom poveljnik dništva
Polanec in nadaljeval: Tri tedne kas-
neje je bil že ustanovni zbor pod
predsedstvom takratnega župana For-
machera in 10 dni nato prva redna
seja, na kateri je bil izvoljen za prvega
predsednika Franc Ratej. Sredi no-
vembra istega leta so bila že predlože-
na pravila oblastnim organom ter 26.
janu^a naslednjega leta potrjena.
Število članov v prvem letu obstoja je
bilo celo za sedanje razmere zavidlji-
vo, saj je štelo društvo na prvem
občnem zboru kar 45 mož. Prvi og-
njeni krst je prestalo 18. maja 1873,
ko je gorelo gospodarsko poslopje
Mihaela Dobnikaija iz Zg. Bistrice.
Preveč bi bilo naštevati vse podvige
izredno delavnega društva vse do nje-
gove ustanovitve naprej. Naj kratko
omenim le mejnike njegove dejavnosti
in se omejim predvsem le na opera-
tivne in društvene gospodarske dejav-
nosti, je nadaljeval tov. Polanec, ki so
zajemale poleg ožjih gasilskih strokov-
nih podvigov tudi redarstvene akcije
in akcije prve pomoči prebivalstvu.
Ne samo to, društvo je poleg teh
dejavnosti, čeprav odvisno od vsako-
kratnih idejnih nosilcev v vodstvu,
vkljub izredno močni zastopanosti
nemško mislečega vodilnega članstva
vendarle s svojimi prepričanimi slo-
venskimi člani nudilo velike opore
slovenski napredni misli v mestu.
Prvo brizgalno je dobilo kmalu po
svoji ustanovitvi, že novembra 1872
leta, naslednjo večjo 10 let kasneje.
Že v prvem desetletju je zaživela tudi
sanitetna služba gasilskega društva.
Prva proslava obstoja društva je bila
ob njegovi 15 letnici, leta 1887. Kro-
nist je to svečanost zabeležil takole:
„ .. . Mesto je bilo okrašeno, postav-
ljena sta bila dva slavoloka. Pred
mestno hišo je zborovanje pozdravil
župan, ki je stal pod pravim degem
cvetja, ki se je vsipalo iz nežnih
žen^ih rok . . ."
Komaj dvajset let po ustanovitvi je
ob izredni zavzetosti članov dobilo
društvo svoj dom. V tem domu je do
leta 1905 gostovala tudi prva obrtno
nadaljevalna šola.
V letu 1912 je društvo slavilo 40
letnico delovanja. Kronist je zapisal
besede slavnostnega govornika: „ ..,
Gasilci, držite visoko našo staro ča-
stitljivo zastavo, okrašeno s trakovi,
kot znak časti, zvestobe, žrtvovanja in
tovarištva. Ko se spominjate veselih ur
v tovariški družbi, ne smete nikoli
pozabiti, da vas združuje plemenito
delo. Ob času nevarnosti čuvajte
imetje prijatelja in sovražnika in to
brez razlike z vsem pogumom in
požrtvovalnostjo, kolikor je v vaši
moči. Glede na delo v preteklosti in
na cilj v bodoče, lahko mirno gledate
v bodočnost. Naša parola je in ostane:
Vsi za enega, eden za vse! Domovini v
čast, bližnjemu v pomoč. Pristno
bratstvo v veselju in trpljenju .. ."
Menim, da je malo besed v tem
pozdravu ob 40-letnici društva, ki ne
bi veljale tudi za nas, je poudaril tov.
Polanec. Dokaz več, da je gasilstvo
ostalo zvesto svojim humanim nače-
lom skozi dolgih, s trpljenjem in
preizkušnjami bogatih 100 let.
Prva svetovna vojna je društvo moč-
no zredčila in materialno oslabila.
Kljub temu pa moramo navesti tudi
za ta čas veliko pridobitev društva,
ustanovitev stalne reševalne skupine
za prvo pomoč, ki je delovala stalno
in ne le ob požarih.
Poseben mejnik predstavlja leto
1919, ko je društvo zaživelo tudi v
narodnostnem oziru. Do tedaj nem-
ško poveljevanje postane slovensko in
nov -gasilski pozdrav se glasi „Na
pomoč".
26. junija 1932 je društvo slovesno
sprejelo svoj prvi gasilski avtomobil
ob navzočnosti mestnih mecenov -
darovalcev in pod pokroviteljstvom
takratne Jugoslovanske gasilske zveze.
Takrat je društvo dobilo tudi svoj
prapor, za katerega je izdelala osnutek
učiteljica meščanske šole Marija Ti-
čar.
(Nadaljevanje na 11. strani)
fbsnetek s proslave 95-letnice dniitva
Kdaj modernizacija ceste
POLJCANE-MAKOLE?
Franc Jerman iz Štatenberga nam je
poslal obširno pismo, v katerem pojas-
njuje položaj krajev med Poljčanami
in Majšperkom in postavlja vprašanje,
kdaj bo družba kaj storila za te kraje.
Pravi, da so to zgodovinski kraji,
znani po kmečkem uporu in zgodo-
vinskem spomeniku - gradu Štaten-
bergu, posebno kraj Mikole, kjer je
bila včasih usnjarna, premogovnik,
kmetijska zadrug^ gradbeno podjetje
in letovišče grad Statenberg. Sedaj ni
drugega kot grad, ki je sicer zelo
privlačen za goste iz raznih koncev
sveta, posebno iz Vojvodine, ki pa je
zaradi slabe ceste komaj dostopen.
Franc Jerman pravi, da se je mnogo
govorilo o nerazvitih območjih v Slo-
veniji in trdi, da je to tipično takšno
območje, da pa nihče ničesar ne stori,
da bi tem krajem kaj pomagal. Najhi-
treje in najprej bi tem krajem pomaga-
li, če bi modernizirali cesto, ki pove-
zuje te kraje s svetom, to je cesto
Poljčane-Makole-Majšperk. S tem bi
odprli te kraje turizmu, kmečki ljudje
bi laže spravljali svoje pridelke na trg,
skratka, s tem bi se to območje
mnogo hitreje vključilo v intenzivnej-
še gospodarsko življenje.
Franc Jerman misU, da bi morala
biti občina Slovenska Bistrica vztraj-
nejša pri svojih načrtih in zahtevah,
da širša družbena skupnost pomaga
pri razvoju zaostahh območij v Slove-
niji.
tednik — Četrtek, 9. marca 1972
stran 11
100. občili zbor
(Naaaljevanje s 6. strani)
Kako je društvo ves čas svojega
delovanja sodelovalo ali celo samo
organiziralo družabne prireditve, vidi-
mo ob prebiranju takratnih zapiskov,
lu govore o uspelih tombolah, veseli-
cah in silvestrovanjih s kulturnimi
programi in kronikami. Tako je dru-
štvo tudi na tem področju opravilo
svoje kulturno in družabno poslan-
stvo.
Leto 1940 je z bližajočo vojno
vihro zamajalo tudi društvene vrste.
Dovolj zgovorno o tem govore besede
takratnega izredno zaslužnega povelj-
nika Ignaca Bocka: „ . . . Ko smo bili
lani ob občnem zboru zbrani je komaj
kdo slutil, kakšni temni oblaki se
približujejo. Ne vemo, kaj nas še čaka
in kdo od nas bo imel priliko drugo
leto ob tem času in v tej dvorani
zborovati kakor danes. Tovariši, ža-
losten je ta pogled v bodočnost. Zato
tovariši, pklenimo se danes v tem
resnem času bolj kakor kdaj poprej
našega gasilskega tovarištva, izgine naj
vsaka morebitna nesloga med tem in
onim, izgine naj vsako strankarstvo in
kot en mož hočemo nastopiti v arma-
di gasilstva, v armadi, ki dela na polju
miru, v armadi proti vsaki vojni in
uničenju ljudi ter dobrin, v armadi s
plemenitim geslom: Pomagaj in spo-
huj svojega bližnjega ter ljubi svojo
domačo zemljo! Na pomoč . ."
Ali niso te besede dovolj prepričlji-
ve, da je društvo ob takih poveljnikih
ne samo ostalo zvesto gasilskemu po-
zivu, še več, ostalo zvesto narodu v
njegovih najtežjih trenutkih . . . Na-
slednja leta temnih in trpkih strani
življenja in delovanja društva so to
potrjevala.
Leto 1941. Prvi udarec je okupatoi
zadal z zaplembo gasilskega avtomobi-
la, ki ga društvo ni videlo nikdar več.
Listi kronike ostajajo v letih preizkuš-
nje prazni, toda ne povsem. Novem-
bra 1944 je v koncentracijsko tabori-
šče Dachau odpeljan predvojni povelj-
nik Ignac Bock. Tudi to krvavo ob-
dobje mučenja in trpljenja slovenske-
ga naroda je minulo in ga ni strlo.
Leto 1945 je našlo zveste in zavedne
gasilce v prvih vrstah obnove. Preure-
jeni vojaški tovornjak je moral služiti
v prvih letih gasilskim potrebam. Šele
leta 1952 je ob razumevanju vodstva
tovarne „Impol" dobilo rabljen in
popravljen avtobus znamke
„SAURER".
V	letu 1954 je bila slovesna prosla-
va 80-letnice obstoja društva z velikim
okrajnim gasilskim festivalom, razvit-
jem prapora, sprejemom obnovljenega
gasilskega avtomobila, gasilsko veseli-
co in srečolovom. Plaketa za uspešno
delo društva ob 80-letnici je bilo
javno priznanje za delo. Leto 1957 je
bilo posvečeno obnovitvenim delom
na gasilskem domu in dopolnitvi gasil-
ce opreme.
V	letu 1957 je društvo uspelo na-
oavi^ težko pričakovano avtocister-
no. Ob 90-letnici je bilo odUkovano z
gasilsko zvezdo I. stopnje ter z odliko-
anji m priznanji občinske, okrajne in
republiške gasUske zveze. Odlikovanja
^	so se vrstila tako, daje le
ieo^Ko leto, ki ni prineslo društvu
^snega odličja. Prav posebno je
7v ponosno na „Orden s srebrno
Dr^H	katerim jih je odlikoval
letu 196"6	^
nr,^ l^P^^n spominu je vsem Bistriča-
ff slavnostna 95. obletnica v
ulicah ^ Povorko po mestnih
^ je bil prikazan zgodovinski
razvoj gasilstva od prvih začetkov do
danes.
V letu 1971 je društvo osvojilo
bronasto medaljo na republiškem tek-
movanju. Udeležilo se je proslav
100-letnice obstoja društev v Maribo-
ru, Celju in Lipnici v Avstriji. Za dvig
strokovne usposobljenosti je bilo
opravljenih 35 vaj. Požarno pomoč so
nudili pri 24 požarih, od teh v osmih
primerih na domačem gasilskem po-
dročju itd.
Razumljivo želi društvo tako veliki
jubilej primerno proslaviti. Program
proslavljanja in prireditev je podal
novo izvoljeni predsednik Stanko Ser-
belj, kije tudi predsednik pripravljal-
nega odbora za proslavo. P^editve
bodo od 28. maja do 4. junija. V tem
času bo napad na mesto, kjer bodo
poleg gasilcev sodelovale teritorialne
enote CZ, pripadniki JLA, zračne
enote itd., sledilo bo republiško tek-
movanje industrijskih gasilskih enot,
gasilska razstava, velika parada z dru-
žabno prireditvijo v mestnem parku
itd.
Program prireditev je bil soglasno
sprejet, večina gostov pa je izrazila
pripravljenost sodelovati in pomagati.
Zakaj tudi ne? Pomagati tako humani
organizaciji je naša dolžnost, je rekel
eden gostov. Zato ne bo to proslava
samo gasilcev, ampak vseh občanov
mesta Slov. Bistrica na čelu s predsed-
nikom občine, katerega želijo za po-
krovitelja proslave.
Čestitkam ob velikem jubileju se
pridružuje tudi naše uredništvo. tf
XXVI. PRVENSTVO
JUGOSLAVIJE
V KROSU
V nedeljo, 5. marca je bilo v
Velenju, šestindvajseto državno prven-
stvo v spomladanskem krosu. Udelež-
ba je bila izredno številna, saj je
nastopilo več kot 350 atletov in
atletinj iz 51 jugoslovanskih klubov in
društev. Manjkali tudi niso atleti iz
Ptuja. V boj so poslali dve ekipi in to
mladinke ter mladince. Tekmovanje je
bilo posamezno in ekipno. Močnejši
klubi, ki so bili zastopani z vsemi
ekipami, so se borili tudi za vse-
ekipnega prvaka Jugoslavije. To naj-
višjo lovoriko so osvojili Sarajevčani.
Po šest najboljših iz vsake kategorije
se je uvrstilo v državno ekipo, ki bo
nastopila v kratkem na balkanskem
krosu v Atenah. Mladi Ptujčani so se
borili zelo dobro. Tako je Ljubo
Cuček osvojil dobro 18. mesto. Kot
ekipa so bili mladinci iz Ptuja na 5.
mestu. Prehiteh so , Železničarja" iz
Niša in „Kladivarja" iz Celja. Zmago-
valci v tej skupini so bili tekači
»Crvene zvezde" iz Beograda. Tudi
mladinke so bile pete. Najboljša po-
sameznica je bila Nežika Vrabl. Tudi
mladinke so prehitele nekaj znanih
atletskih ekip kot AK Titograd, AK
Velenje in AK Sarajevo, kije bilo kot
že povedano celo skupni zmagovalec.
Prav gotovo osvojitev petega mesta
v državi in to v dejavnosti, za katero v
Ptuju ni veliko posluha dokazuje, da
bo treba tudi na tem področju nekaj
ukreniti. Mladine je dovolj. Manjkajo
le osnovna finančna sredstva, da bi se
uredile na stadionu atletske naprave
in vsaj minimalno stimulirali vodniški
kadri pa bi tudi v našem mestu ob
E>ravi povrnili ugled kraljici športa -
atletiki.	OP
MATERINA SKRB
Deževalo je. Deževne kaplje so trka-
le po okniii in strehah. Dolgočasila
sem se, knjiga je leiala zraven mene,
vendar se je nisem dotakniFa. Že
naslov mi ni ugajal; Poleg mene je
sedela mamica in pletla jopico. Več-
krat je bežno pogledala pa uro. Priča-
kovali smo zdravnika, ker sem zbple-
la. Nenadoma je zazvonilo, mamica je
hitro vstala in 'odšla odpirat. Bil je
zdravnik.
Pregledal me je. Ves ta čas je
mamica stala zraven mene in me
ljubeče gledala ter hrabrila: „Saj boš
lahko kmalu tekala po travnikih in
nabirala znanilce pomladi." Zdravnik
je ugotovil, da imam pljučnico. Mami-
ca je postala vsa bleda, z obraza sem ji
prebrala strah in žalost. Kmalu potem
je odšla kupovat sadje, sokove, zdravi-
la in druge reči, ki sem si jih želela.
Moja mizica je bila polna dobrot.
Mamica se je nenehno vrtela okrog
mene. Zdaj mi je popravila odejo, zdaj
blazino, ali pa mi je prinesla zdravila,
ki niso bila nič kaj prijetnega okusa.
Vendar je bilo treba potrpeti, če sem
hotela ozdraveti. Da bi zaspala in ne
bi več kislo in nesrečno gledala, je
mamica zapela pesem, ki mi jo je
prepevala, ko sem bila še v zibelki:
„Spanček, zaspanček, črn možic
hodi ponoči, nima nožic.
Tiho se duri, okna odpro,
vleže se v zibko, zatisne oko."
In res, zmanjkalo me je, pogreznila
sem se v sladek sen.
Materina ljubezen je bogastvo, ki je
vredno več, kot vsi zakladi sveta. To
je stvar, ki se ne da kupiti.
Vesna Savurdžič, 5. r
OŠ F. Osojnika, Ptuj
Koline
Zima je čas kmečkih praznikov -
kolin. Vsi jih težko pričakujejo in dan
pred kohnami je mnogo dela, ker je
treba marsikaj pripraviti. Največ skrbi
ima gospodinja.
Bila je sobota. Oče je vstal zelo
zgodaj in si pripravljal nože za odira-
nje pra-siča. Ob 6. uri je prišel mesar z
velikim nožem. Z njim je prišel tudi
Rudi, kije pomagal prijeti prašiča.
Po zajtrku si je mesar nadel beli
predpasnik in na prvi pogled se mi je
zdel zelo smešen.^ Vendar sem se
kmalu privadila n^ njegov smešen
obraz in njegove nerodne kretnje.
Ko se je zunaj zdanilo, smo odšli
pred hlev in izpustili prašiča. Vsi so
skočili nadenj kot mačka na svoj
plen. Oče, mesar in Rudi so ga
popadli pri glavi, z zadnjima prostima
nogama pa je divje brcal, ker se je
zvijal od bolečin, ker mu je mesar
porinil nož nekam med rebra namesto
v srce. Moško so morali napeti vse
moči, da so prašiča zadržali, ki je
hotel na vsak način vstati. Ko sta
mama in teta Amalija to videli, sta
hitro vrgli prašiču na zadnji nogi
zanko ter začeli na vse pretege vleči.
Vendar se je zanka izmuznila in obe
sta se znašli na tleh. Tako sta se
smejali svojemu padcu, da nista mogli
takoj vstati.
Končno se je mesarjem posrečilo
obvladati prašiča. Ko so ga spravili na
mizo, so vsi bruhnili v smeh in ves dan
niso mogli pozabiti svojega jutranjega
doživljaja.
Dogodek pa se je razvedel tudi po
vasi in ob medsebojnem pripovedova-
nju je vsak dodal še nekaj svojega.
Tako je nastala cela povest in vsi so se
ji smejali.
Cvetka Širovnik,
7. raz. OŠ Podlehnik
Zima v naših krajih
Tudi letos je prišla v naše kraje
zima. Zapihal je mrzel veter in snežna
odeja je prekrila zemljo. Zelene smre-
ke in druga drevesa so se nizko
sklonila pod težo belega bremena.
Ko nastopi hud mraz, so najbolj
prizadete drobne ptice pa tudi druge
gozdne živali. V beli sneg so vtisnjeni
drobni sledovi zajčkov, ki tekajo sem
ter tja, da bi našli kaj za pod zob.
Včasih se na robu gozda pojavi ljubka
srna, se malo razgleda, nato pa izgine
nazaj v gozd.
Otrokom je zima v veliko veselje.
Kepamo se, sankamo in smučamo,
včasih naredimo sneženega moža z
velikim nosom in z metlo v rokah.
Mene najbolj pritegujejo smuči, ker
jih pač nimam. Ce se hočem smočati,
si jih moram sposoditi pri bratu.
Seveda tako, da on tega ne vidi, sicer
bi me pošteno premikastil. Ce pa ga
poprosim zanje, mi jih tudi posodi.
Naše misli pa se sedaj vedno bolj
sučejo okrog pomladi, ki bo kmalu
prišla v našo deželo.	,
Cvetka Širovnik,
7. r. OŠ Podlehnik
P. S. urednika:
Podlehnik, Podlehnik ... in zopet
Podlehnik. Res, tudi letos je največ
pionirskih pisem v rubriki Naša pisma
iz šole v Podlehniku. Tu in tam pismo
s šole v Majšperku, v Slovenski Bi-
strici, na Vidmu, v Makolah, na
Ptujski gori, zadnjič je bilo eno (kot
pomotoma) iz Gorišnice in še prej eno
s šole Tomaž pri Ormožu in še tu in
tam kakšna ,,izjema", kje pa so
pionirski dopisniki in mladi novinarji
s šol na Hajdini, v Markovcih, v
Dornavi, v Juršincih, pri Veliki Nede-
lji, v Ormožu, v Središču, v Cirkula-
nah, v Lovrencu, v Cirkovcah, na
Pragerskem, in na drugih šolah, ki so
nam včasih tako pridno pisali? Ne
zmorejo na teh šolah več toliko
pogumnih mladih ljudi, ki bi zmogli
sposobnost in korajžo za objavo svo-
jega sestavka v rub^i Naša pisma?
Prav gotovo so, lel da jih verjetno
tovariši učitelji k temu premalo spod-
bujajo.
Upajmo, da bo to vabilo k dopiso-
vanju spodbudilo pionirske dopisnike,
da bodo v teh treh kratkih mesecih,
kolikor bo še trajal pouk, namenili
več svojih dobrih sestavkov ali celo
šolskih nalog za objavo v Tednikovih
Naših pismih.
V uredništvu smo se odločili, da
bomo tri izmed v tem času objavlje-
nih pionirskih pisem nagradili z lepimi
nagradami. Kdo bo torej dobil nagra-
do?
Mihec, sin strastnega nogometnega
navijača, se uči zgodovino.
„Očka, kdo je že premagal Franco-
ze pri Waterlooju? "
Oče globoko pomisli in prepričano
izjavi:
„Nihče! Pri Waterlooju nikoli ni
bilo nobene mednarodne tekme!"
-	Danes ponoči me je iznenada
zbudil ropot. Odprl sem oči in videl
kako se je neka temna postava skla-
njala nad mojo listnico in brskala po
njej. Hitro sem segel pod blazino po
revolver, ampak streljal nisem.
-	Zakaj pa ne?
-	Ker bi bil sicer vdovec.
12 STRAN
TEDNIK. — ČETRTEK, 9. marca 1972x
Mirko Šoštarič:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
Morda je res samo naključje, da se
pas kamnolomov apnenca in pešče-
njaka v Slovenskih goricah precej
ujema s pasom zgostitev rimskih go-
mil. Nadalje je zanimivo, da sta v
VoUčini in Lormanju slatinska vrelca
in da se nadaljnji vrelci slatine vrstijo
od tod to Radenc in Radgone skozi
vse gorice.
Po tem ekskurzu se vrnimo spet v
sedanjost: nad Voličino je videti že
močno zabrisane sledove okopov
okrog gradu Štraleka, stanovanjsko
poslopje pa skriva v obokani kleti
gotsko izoblikovane line ter kamenife
okvire vrat, poznogotskih oblik. S
tega gradu je lep razgled na sosedni
Zavrh, kateremu je general Maister
zložil več pesmi. Završani pa so se mu
oddolžili s postavitvijo spomenika tik
lesene^ razglednika, s katerega je
očarljiv razgled po Slovenskih gori-
cah. Tu je Maister v zadnjih letih
preživljal oddih v Goriškovi viničariji,
V Voličini je bilo eno od središč NOB
v Slovenskih goricah in v vasi stoji lep
spomenik. Središče naselja oblikuje
majhen trg, ostanek turškega tabora
okoli zanimive gotske cerkve, zgrajene
1538, ki jo je v baročnem slogu
opremil Holzinger s tremi oltaiji in
prižnico. Pri Cehovi gostilni je zname-
nje, ki spominja na kugo leta 1510.
Na šolskem dimniku gnezdijo štorklje.
Kraj je bogat po znamenitih možeh.
Tu je rojen (1809-1871) znameniti
slovničar Anton Murko, ki je s svojo
slovnico pomagal pri usmeritvi vzhod-
noslovenskega dialekta v Ljubljano.
Od tu je doma Franc Bezjak
(1814-1887), pomemben narodni bu-
ditelj na ptujskem območju. Iz te
okolice je tudi kronist ptujskega mi-
noritskega samostana Ludvik Pečko
in profesor ter pisatelj Emilijan Lilek.
V Lormanju je na travniku pod
vasjo ob pavUjonu nad slatinskim
vrelcem videti tri metre dolgo korito
iz slovenjegoriškega peščenjaka in z
napisom „Franz J. Wibmer 1797" -
po razsežnosti je bil to pač edinstven
kos kamna! Malo nad vrelcem stoji za
ograjo Žižkov hrast t obsegom
440 cm. V bhžnjem Črnem lesu je več
rimskih gomil, na bližnji njivi pa so
sledovi antičnih stavb.
Lenart je star trg in metropola
Slovenskih goric s slikovito lego na
vrhu grebena nad pesniško dolino in
križišče cest ter že v 15. stolegu trg.
Sredi trga se dviga impozantna stavba
poznogotske cerkve, zgrajene leta
1518. Zanimivo so iz rumenega ose-
škega kamna izklesani gotski detajli,
rebrovje notranjščine, oporniki na
zunanji strani, razpadajoči ostanki
turškega tabora, v cerkvi so trije
Holzingerjevi oltarji in velika slika, ki
je morda delo slovitega slikarja Krem-
ser-Schmidta. Tik pred trgom je ob
Mariborski cesti stari trški špital,
zgrajen leta 1672 z naslikanim grbom
hrastovških gospodov, na Radgonski
C. 9 pa je ohranjen stari trški rotovž iz
leta 1675 z baročnimi okni in ogel-
nim odbijačem v obliki turškega oprs-
ja iz oseškega kamna. Na splošno je v
tem delu Slovenskih goric posebnost
značilna okrasta barva okrasnega ose-
škega kamna skoraj na vseh starejših
zgradbah, bodisi stanovanjskih ali go-
spodarskih poslopjih, bodisi v kam-
nitih portalih trških ali kmečkih do-
mov ali v ograjah.
Leta 1532 so požgali Turki trg
Lenart in razdejali stari ^ad, kužno
znamenje v trgu je spominjalo na to
leto. V letih 1599-1622 se je tod
pojavila sekta skakačev in v Radohovi
so si postavili ti verski zanesenjaki
kapelo.
Nadaljevanje prihodnjič.
Trgovski potnik je hotel na vsak
način do generalnega direktorja veli-
kega koncema. Nikakor in n^akor ni
mogel mimo vseh mogočih tajnic. Po
celodnevnem obleganju pa je končno
le prišel do generalnega. „Ha, trgovski
potnik," je menil le-ta, „veste, da so
moje tajnice vrgle čez prag samo
danes že trinajst takih ljudi? "
„Da, vem, teh trinajst sem bil jaz."
Vejica
Tovarišica mi je že večkrat rekla, da
moram biti z vejico presneto skrega-
na, ker je nikoli ne postavim na pravo
mesto. Ima prav, kajti z vejico sva res
smrtni sovražnici. Vendar je k temu
veliko pripomogla ravno ona, ker ji ni
nikoli prav, kako jaz vejico postavim.
Ce jih „naštepam" na gosto kot
čev^ar žeblje, se krega, če pa jo
postavim samo na začetku, na sredini
ali na koncu, ji zopet ni po volji. V
vsakem primeru je moj zvezek rdeč
kot kuhan rak. To s tovarišico bi se že
dalo nekako urediti, ko ne bi vmes
prišlo še vse kaj hujšega.
Ko sem se nekega večera ravno
odpravljala spat, je začela stena sum-
ljivo škripati. Hitro sem smuknila pod
odejo ter napeto prisluhnila, kaj se bo
zgodilo. Stena se je s strašnim ropo-
tom odprla in v soboto so začele
stopati grde pošasti: plave z rdečo
črto počez in pa rdeče kot duše, ki
jih hudiči pražijo v peklu. Z grozo
sem čez nekaj časa ugotovila, da so to
ZINKA:
Materi
Mamica ti moja,
moja zlata mati,
kaj ti morem, reva,
za tvoj praznik dati?
Cvetja bi ti dala
pa ga nima vrt,
in kaj naj ti rečem?
Ostanem brez besed.
S čim naj ti povrnem
prečute vse noči,
tega, mama zlata,
vrniti moč mi ni.
Ne najdem pač ničesar
kar bilo bi primerno,
da bi povrnila tvojo
dobroto neizmerno.
Vse cvetke, draga mama,
ki si v srcu mi vzgojila,
vse s trakom sreče
v šopek bom povila.
Te cvetke v srcu mojem
ljubezen so, zvestoba,
šopek naj svež ostane
ti, mamica, do groba!
vejice, ki jih je popravila ali pa
napisala tovarišica. Pošasti so z bole-
stnim glasom tarnale: „Joj, kako nas
vse boli! Ta vra^a učiteljica nas je
čisto razmesarila." Vejice so se od
bolečin kar zvijale. „Meni je odnesla
pol nosu. Nikoli več ne bom mogel
vonjati dobrega makolskega vinčeka."
„In mene, tristo zelenih medvedov, je
zverižila in preluknjala, da sem kot
tiste ceste, ki vodijo v Makole. Zdrav-
nik mi že cele veke obljublja, da me
bo popravil, ravno tako kot občina,
da bo asfaltirala cesto, pa še do zdaj
nič ni." „Ta učiteljica pa res nima nič
okusa za modo. Tako lepe dolge lase
sem že imel, pa meje, da bi jo zlodej,
ostrigla na balin." O, da bi bila
tovarišica takrat v sobi, to bi imela kaj
slišati. „In vsega tega je kriva ta
dekhna, ki tu leži!" Srce mi je pričelo
divje utripati. ,,Da bi jo vrag pocitral,
ker nas nikoh ne postavi na pravo
mesto. Ona je kriva, da smo na
bolniški in imamo tako slabo plačo.
Pa še zdravila so v današnjem, moder-
nem času tako draga, daje, primojdu-
naj, boljše odriniti v krtovo deželo,
kot pa se vlačiti po ambulantah." „To
pa ni res, kolega! Doktorji in draga
zdravila res nič ne pomagajo, toda
nimaš boljšega zdravila, kot je makol-
ski vinček. Hitro ceh rane pa še moč
daje. Zato pa so Makolčani zdravi kot
dren in močni kot sam Martin Kr-
pan." „Tudi mi se bomo od zdaj
ravnali po Makolčanih, pa nam ne bo
treba plačevati dragih zdravil. To se
bomo tepli z učiteljico, da bo kar
veselje, ko nam ne bo mogla priti do
živega pa čeprav nas bo križala in
prečrtavala!" Od takrat so vejice v
mojem zvezku enostavno ponorele.
Tovarišici kar sapo jemlje, ko vidi, kje
vse stojijo, meni pa, ko pogledam
oceno. Toda, kako naj tovarišici po-
vem, da so se moje vejice zavarovale
pred njenim smrtonosnim rdečilom z
zlato makolsko kapljico in sedaj brez
moje krivde divjajo po zvezku?
J ANICA ROJS
„Kaj pa se je zgodilo, da si tako
zdelan," vpraša Tone prijatelja.
„Ah, saj veš, da sem čisto nor na
konjske dirke. No in iz same ljubezni
do konj sem šel zadnjič pogledat v
hleve. Ravno sem se sklonil da bi si
zavezal trak na čevljih, ko je prišel v
hlev eden od jockeyev. Saj nimam nič
proti fantu, ampak vidi menda presne-
to slabo. Pomisli, vzel je sedlo in mi
ga vrgel na hrbet . . ."
„In potem? "
„Potem? Prišel sem na cilj če-
trti
tednik — Četrtek, 9. marca 1972
stran 13
ZLATA POROKA V CIRKULANAH
Pred nedavnim sta ponovno stopila
pred matičarja v poročni dvorani
cirkuianške krajevne skupnosti Amali-
ja in Franc A^beiter iz Cirkulan. To
pot je bOa slovesnost še večja, saj sta
jubilanta slavila 50-obletnico skup-
nega življenja. V polni poročni dvo-
rani sta pred pričami in sorodniki ter
znanci ponovno rekla ,Ja", kakor sta
rekla 13. februarja 1922. leta.
Franc Arbeiter, ki se je rodil 8.
novembra 1895. leta, je kljub trdemu
življenju še vedno pravi korenjak.
Vojna vihra prve svetovne vojne mi ni
prizanesla in je moral na italijansko
fronto, pozneje pa seje boril eno leto
z Maistrovimi borci za severno mejo.
Usoda pa je hotela tako, da za svoje
zasluge danes ne dobiva ničesar.
Arbeiterjeva izvoljenka Amalija je
že nekaj let bolj šibkega zdravja. To
pa ni čudno, saj jima ni bilo skupno
življenje nikoh z rožicami postlano. V
zakonu so se jima rodile tri hčerke, ki
lepo skrbijo za očeta in mater. Zlata
jubilanta sta najbolj srečna, kadar ju
obiščejo vsi trije vnuki.
Amahji in Francu Arbeiter tudi
naše iskrene čestitke in še na mnoga
leta, ob biserni poroki pa zopet na
svidenje!
-mn-
AmaUja in Franc Arbeiter v krogu svoje družine
Uspešno reševanje stanovanjskih
problemov v T6A
Tovarna gUnice in aluminija je ver-
jetno ena izmed tistih redkih delovnih
organizacij, ki se kmalu več ne bo
ukvarjala s problemom stanovanj, če-
prav je trenutno sicer še 26 nerešenih
prošenj članov kolektiva ter 10 prosil-
cev nečlanov kolektiva oziroma raz-
nih ustanov. V lanskem letu je bilo
vloženih okrog 70 prošenj za dodeh-
tev stanovanj, od katerih je odbor za
družbeni standard 21 članom dodehl
stanovanja, 6 pa jih je dodehl delavski
svet, medtem ko je 20 prosilcev dobi-
lo negativen odgovor ah pa je umakni-
lo prošnje. Tako je koncem leta 1971
ostalo nerešenih le še 24 prošenj, ki
pa bodo skoraj gotovo rešene v letoš-
njem letu, saj je precej individualnih
paditeljev stanovanj, ki se bodo letos
izseUh iz tovarniških stanovanj, ker so
si zgradih svoja lastna stanovanja s
poniočjo kredita, ki so ga dobih od
podjetja. V lanskem letu je namreč
delavski svet razpisal že IV. natečaj za
dodeUtev posojil za gradnjo in nakup
stanovanjskih hiš v skupnem znesku
1.600.000 dinarjev, katere je razdehl
55 prosilcem, medtem ko jih 30 zara-
di pomanjkanja sredstev posojila ni
moglo dobiti ter upajo, da bodo prišh
na vrsto letos. Ce povemo, da se je
tovarna še pred leti ukvarjala s pre-
cejšnjimi stanovanjskimi problemi
svojih delavcev pa lahko danes že
trdimo, da je v zadnjih dveh, treh
letih izredno uspešno reševala to pro-
blematiko in da bo, kot je videz
»Želim kupiti darilo za novo leto
starejšemu gospodu."
..Da, gospa, je dejal prodajalec
..Mogoče kakšno lepo kravato? "
..Ne, ima brado."
..Hm," se zamisli prodajalec. „Mo-
goce bi se odločili za kakšen brez-
rokavnik? "
..Ne, nosi zelo dolgo brado," se je
nakupovalčin o^ovor.
Prodajalec pa je vzdihnil.
..No, kaj pa, če bi mu kupih
copate? "
kmalu povsem izplavala iz teh proble-
mov.	M. F.
Nezgode v T6A
Služba varstva pri delu v tovarni
ghnice in aluminija je nedvomno ena
izmed slu^b v podjetju, ki zares v
celoti izvaja svoj program in, ki res
deluje na področju, ki ji je določeno,
pri varstvu zaposlenih članov kolekti-
va. Do lanskega leta so bile nezgode v
nenehnem upadanju, medtem ko pa
se je v lanskem letu spet obrnilo
navzgor, saj je bilo 4car 175 nezgod
nasproti 107 v letu 1970. Precejšnje
povečanje je sicer pripisati pogostosti
nezgod, ki so v glavnem nezgode na
poti na delo in z dela, ki so se
občutno povečale, saj je bilo v letu
1970 le 7 nezgod, lani pa že kar 37.
Temu primerno se je tudi povečalo
število izgubljenih dni zaradi nezgod
in sicer od 1782 v letu 1970 na
• 2767 dni. K temu še naj prištejemo
število obolenj, ki so se prav tako
povečala od 2000 kar na 2295 oziro-
ma je bilo na ta račun izgubljenih
25.530 dni. Ce sedaj seštejemo gospo-
darsko izgubo zaradi nezgod v višini
883.748,60 din ter gospodarsko izgu-
bo zaradi obolenj v višini
3,554.866,60 din, lahko kaj hitro
ugotovimo precejšnje izdatke, h kate-
rim je potrebno še prišteti
107.292,31 din za osebno higieno,
806.185,87 din za osebna varstvena
sredstva, 127.876,75 din za
osvežujoče pijače in 302.646,60 din
za periodične zdravstvene preglede
delavcev, . potem	dobimo
1,344.001,53 dinarjev	skupno
porabljenih sredstev za varstvo pri
delu v tovarni ghnice in aluminija
Kidričevo. Omeniti pa je treba, da se
še kaj rado tu in tam pojavlja, da se
skušajo delavci na tak ali drugačen
način izmakniti HTV predpisom in bo
v tej smeri potrebno od strani samo-
upravnih organov podvzeti strožje in
konkretnejše ukrepe.	M. F.
14 stran
tednik, — Četrtek, 9. marca 1972
DR. FRAN BRUMEN:
Revmatična obolenja
(Nadaljevanje)
Klinična slika, oziroma značilnosti
potekanja revmatične vročice, kaže
sledeče glavne znake: visoka vročina,
navadno s predhodno mrzlico; vnetje
velikih sklepov z bolečimi oteklinami,
splošna prizadetost, vnetje na srcu, ki
je lahko včasih le težko ugotovljivo in
razhčna znamenja na koži ter končno
Chorea minor, kakor imenujemo zelo
značilno bolezen, ki se pojavlja obi-
čajno pri otrokih v šolski dobi in jo
ljudstvo imenuje po svoje „ples sv. Vi-
da". Revmatična vročica napada
predvsem otroke in to najčešče v
šolski dobi pa tudi mlajše že odrasle.
Spola sta enako često prizadeta.
Takšno vnetje sklepov povzroča
vselej bolečine, ki pa so lahko včasih
tako hude, da postane bolnik popol-
noma nepokreten.
Najtežja manifestacija revmatične;
vročice je tista na srcu, ker zapušča
trajne okvare na tem za življenje
najvažnejšem organu - TRAJNE
OKVARE NA SRCNIH ZAKLOP-
KAH IN NA SRCNI mišici, ki je
pogonski motor celotnega krvnega
obtokat
Revmatično vnetje na srcu se pojav-
lja, kot že rečeno navadno pri pono-
vitvi obolenja in sicer v otroški dobi
od 40-70%, pri mlajših odraslih
bolnikih pa v 15-30% primerov.
KADAR POVZROČI REVMATIČNA
VROCICA ŽE V PRVI ATAKI TEŽ-
JE VNETJE NA SRCU, ZNAŠA
UMRUIVOST OKROG 4 %. Vne^a
sklepov ne puščajo vidnih trajnih
sprememb, ostajajo pa često trgajoče
bolečine, ki se posebno rade o^ašajo
ojb spremembah vremena.
Akutni sklepni revmatizem je edina
oblika revmatizma, ki ga danes more-
mo uspešno zdraviti. Zdravljenje je
specifično in je take narave in tako
zelo pomembno, da ga more in i/iora
predpisovati in voditi le zdravnik.
Zelo številna so zdravila, ki jih bolj ali
manj uspešno uporabljamo pri zdrav-
ljenju. Največja skupina spada med
kemično aktivne snovi, ki so po celem
svetu v bistvu sestavljene iz enakih
osnovnih snovi, vendar so označene z
najrazličnejšimi imeni, ki so patentira-
na svojina različnih držav oziroma
farmacevtskih tovarn. Kot pomožna
sredstva so zelo efektna antibiotična
zdravila - posebno penicilinska sku-
pina. Prav tako efektna je tudi trelja
grupa zdravil, ki so hormonskega
jorekla in delovanja. Najuspešnejše je
combinirano zdravljenje. Usmeijanje
takega zdravljenja pa je individualno,
torej od osebe do osebe različno.
NASTALO JE ŽE MNOGO TRA-
GEDIJ RADI NESMOTRNEGA IN
NESTROKOVNEGA ZDRAVLJE-
NJA, zato je glavni namen tega dela
sestavka, da bi vspodbudil vse tiste, ki
bolehajo na tej bolezni, POSEBNO
CE STARŠE TAKO OBOLELIH
OTROK K VSTRAJNEMU IN VEST-
NEMU ZDRAVLJENJU tako dolgo,
dokler ne bo pristojni zdravnik zdrav-
ljenja in opazovalne dobe ukinil.
V posebno skupino prištevamo kro-
nično potekajoča revmatična obole-
nja, za katera je osnovna značilnost,
da njih nastanek ne nastopa tako
akutno, torej ne burno. Le redkokdaj
z manjšimi povišanji telesne toplote.
Prav tako pa spadajo v to skupino
sekundama kronična revmatična obo-
lenja, ki so direktna posledica akutne
obUke, katera ni dokončno ugasnila,
se torej ni pozdravila in tli dalje ter se
v opaznih zagonih ponovno pojavlja.
Največja in najpomembnejša sku-
pina med kroničnimi revmatičnimi
obolenji je takoimenovano revmatoid-
no obolenje sklepov. Podrobnejša de-
finicija to skupino označuje kot bo-
lezen, ki etiološki, torej po svojem
izvoru še ni pojasnjena in se izraža kot
sistemsko obolenje vezivnega tkiva z
razkrojevalnim vnetjem v sklepih in
riclep obdaj ajočih delih opornega apa-
rata.
Nadaljevanje prihodnjič
OSEBNA KRONIKA
Roj s t v a :
Olga Jevšenak, Kidričevo 46 -
Andreja; Julijana Mesarec, Loperšice
14 - Marjana; Angela Pavlovič, Vi-
dem pri Ptuju 16/b - Zlatka; Marija
Strašek, Potrčeva 23 - Roka; Neža
Stojnšek, Nadole 61 - Zdravka; Ma-
rija Vogrinec, Pavlovski vrh 8 -
Branka; Milica Kostanjevec, Kahujova
3 - Urško in Mojco.
Poroke:
Leopold Perger, Med vrti 8 in Adela
Korenič, Velenje, Jenkova 45.
Umrli so:
Maifeta Geč, Moškanjci 71, roj.
1914, jimrla 1. marca 1972; Kaio
Volkner, Aškerčeva 4, roj. 1902, umrl
3. marca 1972; Terezija Dragar, Roga-
ška 7, roj. 1898, umrla 6. marca
1972; Jakob Voglar, Belšakova 65,
roj. 1902, umrl 4. marca 1972.
tednik — Četrtek, 9. marca 1972
STRAN 15
DOBER DEN DROGI BROLCI!
Droge brolke, zaj pa vas moren
najpret pitati, kak ste kaj svoj ženski
proznik proslavile no kak so se kaj pri
darilih vaši luebi mo^e no lubčeki
skozali? Mija z Micoj sma se mela
joko fajn. Kak sen van že zodjič pisa,
srna se udeležila ene afeže veselice na
keri pa sen doba občuetek, da bla to
boj moška kak ženska proslova. Naša
krajevna skupnost na Suehen bregi je
priprovla našin ta bojšin polovican
eno zlo'lepo prireditev. Fse, kaj nosi
jenko no je razpočenega, je predsed-
nik naše skupnosti obdora s tremi
fajglni, poleg pa je vsoki ženski še
enega lubčeka stisna. Revež bogi na
kunci že niti neje več sape meja od
samega kušuevaja no je son prizna, da
tejko pusekof v živleji še nikol neje
raztola. Naša deca so pripravil mami-
can en lepi recitacij ski no pevski
program, mi dedi, ki smo bli tudi
povobleni (saj ženske brez moških
pač nemrejo iti na veselico) pa smo
jin tak celo večer krulili pod vueha, še
posebno po polnoči, gdo smo bli že
fsi pod gasom no alkoholično prestro-
šeni.
Naš moški zbor je na ženski veselici
sklena, ke mo letos v naši vesi naredli
moško praznovoje dneva 40 mučeni-
kof. V naši vesi nas je samo 30
moških pa mo pač zavolo toga praz-
novoh den 30 mučenikof .. .
Drgoč se nan je java Mihalek od
Vejke Nedle. Pa posluešajmo kaj nan
je napisa:
Drogi mi Lujzek!
Glih zaj sen priša domu z enega
sestanka, na keren smo razprovlali
kak pomogati hden, storin seveda - v
jeseni njihovega živleja. Pri nas je po
zodji štatistiki dosti tokih občonov,
ki so ostali na štora leta sami v svojih
bornih kočicah. Seveda pa momo že
tuedi tokšne kmetije, ki so lepo zrih-
tane z vso potrebno kmečko mantrni-
zacijo. Zaflikani no razčesani kak smo
bili negda, gnes nesmo več.
Lujzek, zaj pa ti naj poven, kak je
živeja negda v štorih cajtih v Marprogi
en totngrobar, ki si neje meja kaj za
oblečti, saj je tudi jegova ženkica zlo
revna bila. Na hlače mu je flikala flike
gor na flike. Bila je tak boga, daje doj
z krencof tiste pantle trgala kak nova-
dno svojci napišejo pokojnin zodje
poslovilne besede. S totih trokov je
tudi sebi šivala oblačila. Tepa je tota
zadeva enkrat le na sodišče prišla.
Sodiiik je začeja kričati nad obema
"O je ojštro pita, kaj sta delala s
tistimi trakovi, ki sta jih doj z vencov
porezala. Prestrošena ženska je rekla:
»Gespod sodnik - za flike sen mela,
ce ne verjete to poglednite ..." Te pa
J® vzdignola jenkico gor no pokozala,
da si je s tistih trakov spodje hlače
zasUa. Na spredji stroni je pisalo „Na
sedenje", na zodji stroni pa je pisalo
'.-^adnji srčni pozdrav . . ."
Y tokšnen stih je meja sešite mož
Judi svoje spodnje hlače ali gate kak
oti zadevi boj po domačen provimo.
a spredji stroni je pisalo »Počivaj v
["l^u ' na zodji stroni pa je pisalo „Na
svidenje med zvezdami."
Lujzek, tistikrot so' bih hujdi
penez neje bilo, kšefta tuedi ne,
„ "®nti neso poznali štimpendij. Pri
S fantiča študirala za dohta-
gj je bija specialist za revmo
pa za išijas. Enkrat sta se po vesi
šprancirala, pred jima pa je šaen starši
moški, ki je eno nogo za soboj vleka
no plonta. Te pa sta mloda dohtara
ugotovlala, kaj za en beteg mojo toti
stric. Eden je reka revma, drugi pa
išias. Nesta se mogla zedinti no sta ga
pitala, kaj ga montra pa so jima oča
odgovorh: Neman niti revme niti išia-
sa pač pa mon pune hlače . .."
Vidiš Lujzek, tak se je negda v
štorih cajtih godilo na našen puekla-
sten sveti. Tejko te naj bo za gnes, no
mo van več druegi tjeden napisa, če
me nede Matilda obiskala.
Srečno Vaš Mihalek od Vejke Nedle
Zdravo Mihalek! •
Hvala za tvojo pismo no se še kaj
zglosi, saj Vidin, da na jeziki nemaš
dlake. Pa pasko se mej, da ti nede
Uršika na hlače napisala: ^,Počivai v
miru"!	Lujzeik
POTREBE VELIKE -
DENARJA MALO
(Nadaljevanje s 4. strani)
Živahna razprava se je razvila tudi
okrog brvi, ki pelje prek Dravinje iz
Stanečke vasi do TVI Majšperk. Stara
in lesena brv je že skoraj dotrajala in
obstaja nevarnost, da se bo kdo znašel
v Dravinji, kajti vsak čas je pričako-
vati, da se bo brv sesula. Na sestanku
krajevne skupnosti so določih tričlan-
sko komisijo, ki bi naj problem pre-
učila in predložila odboru krajevne
skupnosti najboljšo rešitev. Pozneje
pa bi prešli v širšo nabiralno akcijo,
kajti krajevna skupnost ne premore
sredstev za novogradnjo brvi. Ne-
dvomno pa bo morala komisija, ki je
bila zato določena, čim prej prepre-
čiti uporabo brvi za motorna kolesa,
ki jo danes tudi najbolj uničujejo. Že
lani so organi mihce v Majšperku
postavih prometna znaka na obeh
koncih brvi, o prepovedi uporabe za
motoma vozila, vendar so se le-ti kaj
kmalu znašh v vodi. Verjetno bo
moralo priti najprej do nesreče in šele
potem bodo ljudje verjeh v nevarnost,
ki preži nanje.
Na istem sestanku je program dela
za leto 1972 podala tudi KO SZDL
Majšperk, ki sije med drugim postavi-
la za nalogo krepitev in izobraževanje
občanov pri SLO in pa sodelovanje z
vsemi družbenopohtičnimi organizaci-
jami v Majšperku, kakor tudi sodelo-
vanje s sredstvi javnega obveščanja.
Istočasno pa so sklenih, da naj KO
SZDL Majšperk dodeh majšperški
Svobodi, ki je zaradi pomanjkanja
finančnih sredstev tik pred razpadom,
80.000 starih dinarjev za začasno
plačevanje honorarja dirigentom mo-
škega pevskega zbora ter godbe na
pihala in tamburaškega zbora. Verjet-
no pa bodo Majšperčani z izgubo
„Svobode" izgubih še tisti delček
kulturnega življenja, ki so ga imeh
doslej.
Načrti in potrebe v Majšperku so
zelo vehke, vendar zaradi pomarijka-
nja sredstev ne bo mogoče realizirati
vseh želja občanov.
-mn-
Taksi pelje z gora tri Italijane in
Škota. Tam, kjer se cesta najbolj
strmo spušča, nenadoma zavpije:
„Na pomoč! Odpovedale so mi
zavore! Ne morem ustaviti avta! Iz-
' gubljeni smo!"
Italijani se začnejo križati in klicati
na pomoč mamo, Škot pa živčno
zavpije:
„Ustavite vsaj taksimeter, ustavite
vsaj taksimeter!"
16 stran
tednik, — Četrtek, 9. marca 1972
Dravski potepuhi
se rodi potepajo na Hajdini
že večkrat smo poročali, da so na
kakšni prireditvi v Hajdini skrbeli.za
razvedrilo in ples Dravski potepuhi.
Ob neki priložnosti me je nekdo
vprašal, kakšni so ti potepuhi, ki jim
je Hajdina tako pri srcu.
Nimajo dolgih las in ne hodijo
neobriti, ampak so to nadvse simpa-
tični možje, ki so se s svojim prijet-
nim nastopanjem tako priljubili Haj-
dinčanom, da nobena zabava ne mine
brez njih. Prav zato mislim, daje prav,
da jih predstavimo tudi vam, dragi
bralci.
Ker so ob dnevu žena igrah ženam
in materam na Hajdini, sem izkoristila
odmor med igranjem za kratek razgo-
vor z vodjo ansambla, Rajkom Roter-
jem, ki je bil zelo prijazen in je na
moja vprašanja rad odgovoril. Čeprav
pravijo, da radovednost ni lepa čed-
nost, sem zabrenkala tudi na te strune
in izvedela tole:
Ansambel »Dravski potepuhi" je bil
ustanovljen že pred 8 leti, v približno
enaki instrumentalni zasedbi kot da-
nes, le da so izvajalci sedaj popolnoma
drugi. Trobento igra vodja ansambla
Rajko Roter, na klarinet piska Anton
Pernat, harmoniko razteguje Zdenko
Stare, na kitaro brenka Martin Kirič, s
kontrabasom pa se ukvarja Alojz Fir-
bas. Vsak od članov ansambla je
doma v eni izmed vasi na Dravskem
polju, kjer tudi najraje nastopajo.
Zato se jih je tudi prijelo ime Dravski
potepuhi. Značilno je tudi to, da
razen vodje ansambla nihče nima glas-
bene izobrazbe in so torej vsi amater-
ji. Pa tudi vodja se ne ukvarja le z
glasbo, ampak je v zasebnem življenju
avtoklepar v TAM.
Poleg glasbe se gredo tudi gradbeni-
kov, saj trije gradijo hiše. To jim
vzame veliko časa, tako, da ne morejo
nastopati toliko kot bi radi in da bi
ustregh vsem povabilom. Prav tako se
ne morejo poglobiti v komponiranje
novih melodij, s katerimi bi lahko
prirejali samostojne koncerte. Želeli
bi nastopiti tudi na ptujskem festiva-
lu. To seveda šele takrat, ko bodo
imeli več časa za študiranje svojih
pesmi, da se bodo lahko temeljito
pripravili.
Zanimalo me je, kako na njihovo
pogosto odsotnost gledajo boljše po-
lovice. Od začetka je bilo bolj hudo, a
so se sčasoma pripravile na to, da
same preživijo marsikateri večer. Vča-
sih pa jih povabijo s seboj, da jim
sobotni včeri hitreje minejo.
Na vprašanje, katero zvrst glasbe
igrajo najraje, pravijo, da bi se težko
odločili, ker jim je vse enako pri srcu
in jo po potrebi prilagajajo obisku. Ce
je več mladih, igrajo moderne popev-
ke, če pa so v večini starejši, pa
ostanejo pri polkah in valčkih. Tako
je vsem ugodeno. Od popevk pa najra-
je igrajo Šerfezijevo Žena naj bo
doma. To pa zato, ker malo zadeva
tudi njih same, ki skoraj vedno pušča-
jo žene doma.
Pevca si zaradi finančnih ovir ne
morejo privoščiti,^ker bi se s tem
dvignila cena za njihove nastope. Sicer
pa po mnenju poslušalcev to niti ni
potrebno, saj Rajku Rotarju mikrofon
prav tako pristoji, kot trobenta. Ce pa
mu pri petju pomaga še basist Firbas,
si boljšega amaterskega dueta ne mo-
remo zamišljati.
Ker so bili gostje v dvorani že
nestrpni in bi radi spet plesali, sva
morala najin razgovor končati. Imela
sem le še toliko časa, da sem povpra-
šala po njihovih željah. Kakor so
skromni oni sami, tako so tudi njiho-
ve želje skromne. Radi bi čimveč
nastopali in se tako izpopolnjevali in
še izboljšaU svoje igranje. Veseli bi pa
bili tudi, če bi bilo povsod tako
hvaležno občinstvo kot na Hajdini,
kamor se bodo vedno radi prišh pote-
pat, če jih bodo povabili.
To pa se bo prav gotovo zgodilo.
Tekst in foto:
S. Spolenak
- ZARJAVELE VIJAKE lahko
odvijemo, če kanemo nanje kapljo
petroleja ali olja. Po krajšem presled-
ku narahlo udarimo po glavi vijakov,
da rja odpade.
RIBJI ZREZKI S SIROM
Vzemi: 3/4 kg ribe, sol, 15 dkg
gob, 10 dkg sira, olje.
Očiščenim ribam odstranimo glavo
in hrbtenico; tako dobimo zrezke, ki
jih posolimo in položimo v namazano
kožico. Potrosimo jih z napol dušeni-
mi gobami in naribanim sirom, nato
pa jih pokapamo z oljem in spečemo
v pečici.
VODENI ŽLICNIKI
40 dkg moke, 2 dl kropa, 2 jajci,
zabela.
Moko polijemo s, približno 2 J'
kropa ter jo prav dobro zmešamo ^
testo. Nato primešamo temu tesW
jajci, ga še enkrat premešamo i"
izoblikujemo iz njega z mokro žlico
majhne žličnike ter jih skuhamo ^
slanem kropu. Vro naj vsaj četrt ure.
Nato jih odcedimo, polijemo z mrzl"
vodo in stresemo v kožico ali
pekač, v katerem smo na masti
prepražili drobtinice, ali jih dobi"
pregrejemo.
To so Dravski potepuhi