100. številka. Ljubljana, v sredo 1. maja XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro - ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., >* jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr, Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih, ulicah St. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim>, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „slovenski narod" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 30 „ jeden meBec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 ,, — „ B jeden mesec.......I ,, 40 ,, W^F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. Uprav ni fitvo f,8iov. N^aroda*. „Intervievv" Tatiščeva. Beseda „intervievv" čuje se kaj pogosto, kajti časnikarji, posebno oni, v katerih se pretaka se-mitska kri, so silno radovedni in usiljivi in ne dajo miru raznim državnikom in diplomatom. Vaacega osrečijo s svojim pohodom, da bi iz pogovora ž njim ujeli par črtic, par migljajev, iz katerih bi se potem skovala zanimiva kombinacija. Tako je tudi francoski časnikar Charles Vignier imel pogovor z znanim ruskim diplomatom Tatiščevim, katerega je potem objavil v Pariškem „Figaro". Vignier vprašal je Tatiščeva pred vsem, kako rusko javno mnenje misli o dogodku v Sagalu. Tatiščev je odgovoril, da je rečeni dogodek jako neugodno uplival na rusko javno mnenje, katero bolj vodi čustvo, nego razum. Ašinov in njegovi drugovi so res v marsičem nepravilno ravnali, a francoska oblastva bila so prestroga. Ruski liberalci bili bo v tem vprašanji na strani parlamentarne vlade, ruski narodnjaki pa so ravnanje francoske vlade obsojali. Na željo Vignierovo, da bi mu označil razne stranke v Rusiji, odgovoril je Tatiščev : Drago mi je, da me to vprašate, ker se mi dozdeva, da ruske stranke v Evropi le slabo poznate. Stvar pa je jednostavna in kaže mnogo aDalogij z razmerami v zahodnih državah. Dve glavni struji vladata rusko javno mnenje, na te dve strani se dele vsi Rusi, ki se zanimajo za politična vprašanja. Prva in po mojem mnen;i najvažneja stranka je narodna stranka, njen smoter: vzdržanje narodnih tradicij. Druga stranka, napojena z liberalnimi idejami, dohajajo-čimi nam od zvunaj, imenuje se zapadnjaška ali kosmopolitična stranku. Vsaka stranka ima svoja glasila. Ko je Še Katko v živel, bile so „ Moskovski ja Vjedomosti" glavno glasilo narodnjakov. Sedaj pa je ta list izgubil veljavo in prevladal je upliv „Novega Vremena", ki je najbolj razširjen ruski list. Liberalci zbirajo se okolu „Novosti", ki so poleg „Novega Vremena" najbolj razširjene v Rusiji. Potem je Vignier vprašal, kak pomen, kako veljavo imajo ruski listi, izhajajoči v francoščini n. pr. „Nord" io „Journal de St. Petersbourg" ? Na to odgovoril je Tatiščev: Ti listi nemajo ni-kakega upliva v Rusiji. Ti listi dobivajo uradne vesti iz ministerstva za vnanje zadeve in služijo za to, da vnanji svet seznanjajo z mišljenjem visokih krogov. To bo diplomatska glasila. Gotovo vam je znano, da Busija, stopivši kot velesila nekoliko pozneje v evropski konceit, za svoje diplomatske poslove uporablja inostrance raznih narodnosti, posebno Nemce. Reakcija, katero je narodni duh v tem oziru pričel od polovice tega stoletja, posebno pa izza Gorča ko v a, še ni popolnoma prodrla in zato o ruskej diplomaciji baš v Rusiji nemajo najboljših pojmov. V tem je iskati uzroka, da ruski listi, iz Lajajoči v francoskem jeziku, nemajo v domovini pravega ugleda. „Nekaj časa ogrevajo se nekateri ruski listi za boulangizem. Zakaj to? vpraša dalje Vignier. nVse zaradi Sagalakega dogodka. Iz prva so bili vsi naši listi prijazni sedanjej francoski vladi ter so marljivo razpravljali politične dogodke o vas. Na to pripeti se rečeni dogodek, ki so ga tako dobro uporabljali vaši Loulangisti. Časopisi narodne stranke so odgovornost za bombardovanje Sagala naložili parlamentarni vladi in izjavili se za Bou-lan gera. Samo liberalni listi še nadalje simpatizujejo h pailamentarno republiko. „Ali ne mislite, da se mora obžalovati uti-kanje nekaterih ruskih listov v domače, v notranje zadeve Francoske? nDa, to je tem bolj obžalovati, ker vidimo, da se velika večina francoskih listov jako pohvalno izogiba vseh naših notranjih razmer. V vprašanji boulangizma se jaz popolnoma ločim od svoje stranke. Isto tako sem srečen, da vi neste popolnoma točno obveščeni o vsem, kar se piše o Rusiji. Nedavno bil je v „Moskovskih Vjedomostih" članek, jako razžaljiv za Francosko. Da bi bil članek tukaj poznat, izzval bi gotovo represalije. „Ali mislite, da bode ta mržna trajna? — Nikakor ne! Brez dvojbe bode se poravnala. Želeti pa bi bilo, da se oni, katerim je do tega, da se odnosa j i mej Rusijo in Francosko skale, ne okoristijo /. jednakim slučajem. Saj veste, da Beroliuski „Pressbureau" izvrstno umeje, take prilike obračati na svojo korist. „Dovolite, da prestopiva na drug predmet Ali nedavna katastrofa v Zdrichu, pri katerej je nek ruski dijak poginil, poskušajoč novo razstrelilo, ni dokuz, da se je zopet vzbudil niliilizern, o katerem se je že mislilo, da je po njem. „Pomislite, odgovoril je Tatiščev, da se nihi-lizem ni javljal na zahodu, ko je najhuje besnel po Rusiji, radi tega nas dogodek v Ztlrichu ne more vznemirjati. Zagotavljam vam, brez ozira na poslednji dogodek, da je nihilističua kriza pri kraji. „Iz česa sklepate, da je nihilizma konec? „Iz ničesar druzega, kakor iz probujenja narodne zavesti. Po vseh deželah je, posebno mej mladino, gotovo število delavnih duhov, naudušenih za nove ideje. Mej temi nemirueži nahajal je pred LISTEK Slike kazaške. Tomko. (C'eski napisal E. Je line k.) (Konec.) Bil sem v tej dobi v prijateljske j zvezi z Moskovskim tovaruikom cigaret, z gospodom Fominom, a ker se človek svojih prijateljev spomiuja najraje, kadar — jih potrebuje, spomnil sem se tudi jaz Fomina. Vedel sem, da Fominova tovarna živi pošteno mnogo ljudij — zakaj bi torej ne mogla koščeka kruha privoščiti Tomku, tem raje, ako ga prisrčno in goreče priporočim. To res sem mislil uresničiti toliko ložje, ker sem nameraval v kratkem sam v Moskvo iti. In mili Fomin je imel dobro srce iu gotovo bi me ne bil varal. Povedal sem Tomku vse, kar mislim in sodim. „Glej", rekel sem mu prijateljsko „ne bo ti trebalo plaziti se po brezkončnih pustinjah, po žalostnih jarkih in mrzlih ravninah . . . Počila bo tvoja glava in tvoja duša!" Kazak rao je hvaležno pogledal v obraz, ali za trenutek se je čudno nasmehnil. In zamislil se je. Zopet je dolgo trpela ta kazaška zamišljenost. „No ?" Tomko ustane, izpraznivši tretji kozarec: „Ne tako, ,batko', ne . . . Tomko ostane do smrti pokorilec . . . Tomko ostane „bradjaga" lw Poslednja Toinkova beseda se je glasila kakor grom. Stresel sem se jaz, omahnil je tudi Žid. Bradjaga! Oj, groza . . . „Ne govori tako strašnih besed, Kazak!" Toda Tomko že ni imel inega odgovora, nego odločno kimanje z glavo. Pa ginljivo se mi je zahvalil: „Spasibi, batko!" in prej nego sva se na-djala, bil je na pragu. Še mej dvermi čula sva to strašno besedo: „bradjaga!" A žid in jaz sva prestrašena klicala za Ka-zakom, da bi se vrnil. Toda Kazak ni nikogar več slišal, nič ga ni ustavilo. Njegov Kazak se je tresel, a vender je šel v odločeno smer. Tekla sva za Tomkom in ponavljala svoje klice. Žalibog — klicanje se je razlegalo brez uspeha po stepi. Glej! Mračna in strta postava izgublja se po časi v globoko temo te nepregledne stepi. Vihar zopet tuli in ječi tožno, da tožneje kakor pred tem. Oster dež udarja na obraz, vsa step je pusta in temna — ali Tomko se ne povrne. Iznenagla ugledava samo njegovo podobo, pa še trenotek in Tomko je izginil v večernem step-nem mraku. Izginil je in niti najin glas ne more več k njemu doleteti — zanaša ga vihar na ino stran.Tomko hiti k svojim tovarišem — k nesrečnim „bradjagom." Otožen, premrl na vsem životu vrnil sem se v krčmo. I žid je javil pomilovanje. V tem tre-notku tresla se je na njegovih ustnicah strašna beseda „bradjaga!" — Ne veste, laskavi čitatelji, koliko solza se krije s to besedo, in niste umeli, zakaj sem se stresnil, začuvši jo iz ust kazaških. Ni groza, ako umrje Kazaku dobra „molodyca w ni groza, ako Dnjepor poplavi iu odnese v svojih valovih vse kazaško imetje ni groza, ako se uname oddaljen gozd in ako ne da dim prodreti žarkom nebeškega solnca, ali groza je ako se čuje iz kazaških ust beseda — bradjaga ! Kdo in kaj je bradjaga? Druhal sibirska brez doma in brez namena! Njegovo živenje je vedno potovanje, katero se konča le s smrtjo gladu ali mraza. Kupoma se skrivajo po sibirskih jarkih in se le redko odločijo po dnevu iti v vas. Le ob naj-večjej bedi prosijo milosrčnosti. Tu volijo navadno jednega svojim poslancem, da naj v imenu ostalih koleduje. Ta izbranec pa pride pred kočo sibirčana desetimi leti nihilizem največ pristašev. Sedaj je to moč paralizuje narodna stranka, katero inoter je jasneji in pristop neji. Sicer pa to mnenje o konci nihilizma ni moje osobno mnenje; to je takorekoč oficijalno konstatoval prvak terorističnega gibanja, nihilist Tibomirov, o čegar izpovedi se je v letu preteklem obširno pisalo. Carja Aleksandra III. vlada ima veliko zaslugo, da se je nihilizem udušil „Ali mi morete povedati, ali je res, da je sedanja politika carjeva v protislovji s politiko njegovega očeta in ali je res, da je Aleksander III. protivnik liberalnim načelom? „Današnja politika je v resnici nekoliko dru gačna. Toda krivo bi bilo, ko bi se ta modifikacija politike zmatrala za nasprotstvo liberalizmu. Kaj pa je sploh svoboda, ako ne soglasje mej vlado in večino države? Kar razlikuje Aleksandra III. od njegovega prednika in od prednikov, to je jedino le — narodno stališče." Politični razgled. Vol ranj<- dežele. V Ljubljani, 1. maja. Nkupnik niiiiisterMkili |»osvoiovniij so se udeležili minister vnanjih zadev grof Kalnokv, skupni finančni minister Kalay, vojni miniser baron Bauer, sekcijski načelnik Sz6gyeny, poveljnik mornarice baron Sterneck, avstrijski ministerski predsednik grof Taafte, avstrijski finančni minister Du-najevski, ogerski tinaučui minister "VVekerle. Ministri so se tudi posvetovali, kateri dan naj se skličeta delegaciji. Kaj natančnejega o tem posvetovanji bomo težko zvedeli poprej, da se predloži delegacijama skupni državni proračun. Shod nemških veleposestnikov je odklonil kompromis, katerega so ponujali jim roški konservativni veleposestniki za bodoče deželnozborske volitve. Glavni uzrok, da so odklonili kompromis je, da so ga predlagali konservativni veleposestniki s pogojem, da voljeni nemški poslanci iz veleposestva tudi ustopijo v deželni zbor. Pričakovati itak ni bilo, da bi se doseglo sporazumljenje. Tudi v pri hodnjem zasedanji ne bode Nemcev v deželnem zboru. Čehi bodo najbolje naredili, če Nemcem nič več ne usiljujejo sporazumljenja. Čas, ko Nemcev ni v zboru, naj porabijo v to, da se dobro utrdijo. Ko bodo nemški poslauci videli, da Čehi lahko zborujejo brez njih, bodo se že sami premislili in popustili kujanje. Oe so mnogo let shajali v državnem zboru brez Čehov, bodo tudi v češkem deželnem zboru brez Nemcev Na katoliškem hImmIii je grofDlome posebno naglašal, da kristijani zahtevajo za otroke svoje kristijanske šole in to ne le ljudske šole, temveč tudi srednja učilišča in vseučilišča, in škof Haller je potem posebno naglašal potrebo katoliškega vseučilišča. To je tembolj potrebno, k»*r se brezverstvo vedno bolj širi mej mladino in je mej omikanimi stanovi že malo gorečih vernikov. Tudi se je govorilo, da se na Poljskem osnuje posebna katoliška stranka. Na shod je prišlo mnogo aristo-kratov, zlasti poljskih. Katoliško šolsko društvo imelo je v nedeljo občni zbor na Dunaji, katerega se je ude ležilo več sto članov. Predsednik je naglašal, da so dnevi brezverskej šoli že šteti. Katoličani ue bodo poprej mirovali, da si pribore zopet jedno postojanko za drugo v javnem življenji. Iz računskega potrka na zasneženo okno in kliče: „Matušky, ba-tušky! radi Chrvsta! vspomogitč nčščastnavo celovška". In ker je Sibirčan dobrega srca, odpre malo zasneženo okno in milosrčna roka podaje, s čimer bi utešila glad bradjagam. In izbranec se vrne k nesrečnim tovarišem in razdeli, kar so mu milosrčniki privoščili. Globoko v gozdu pri ognji uživajo siromašno jed. Tu so vsi jednaki in nihče ne sme pred ostalimi skloniti glave niti v sramu niti v srdu. V vsej Sibiriji so prosti in varni; le v Permskej guberniji na meji evropske Rusije morajo se skrbno varovati človeških očij. Tam jih ne trpe, celo love jih in izročajo vladi. GIfj v tako živenje je sel Tomko. Poznal je je že iu zato se je k njemu vrnil. Pol leta pozneje sedel sera v toplej, prijaznej sobi. Misel mi je vzletela na Ukrajino. Zvunaj so je sneg usipal in mrzel veter „zvizal je veselo." Spomnil sem se ubogega Tomka. Takrat ni mogel še biti na konci svoje tožne poti in ako je obranil revno telo pri živenji, mučil se je s še stokrat hujim vremenom. Toda, ako bode gospod milostiv, zazi-blje ga v večno spanje božji mraz, pokrijejo ga zameti visokega snega ali reši pokorilca tolpa volkov. Vse to je v resnici bolje od živenja, kakoršno žive bradjage. — — — Oj, Tomka! Črno nit so ti Sodice spredle — gospod ti bodi milostiv. poročila izvemo, da je društvo že kupilo Btavbeni prostor za katoliško učiteljišče, ki se bode zgradilo na Dunaji. Za prostor jo dalo 20.000 gld. Jeden govornikov je govoril o cerkvi in šoli, drugi o židovskem liberalizmu, ki podkopava obrtni in kmetski stan. Zborovanje je imelo precej politični značaj, če tudi društvo ni politično, a vender ga vladni zastopnik ni nič oviral. Na Dunaji se pri tacih priložnostih ne postopa tako strogo, kakor pri nas na Slovenskem. Ogemka akademija znanosti nameravala je grofa Andrassy ja voliti predsednikom. Bivši minister vnanjih zadev se je pa odločno izjavil, da zaradi slabega zdravja ne prevzame predsedništva. Sodi se pa, da ni slabo zdravje povod temu, temveč to, da je več akademikov se bilo odločno izjavilo proti kandidaturi njegovi, ker se je bil grof nekoč o akademiji in o učenjakih kaj nelaskavo izjavil. Sedaj pa misli akademija voliti za predsednika sinu njenega utemeljitelja Belo Szecheny-ja ali pa finančnega ministra Kallay-a. — V zbornici poslancev opozicija pri posvetovanji o kontingentu vojaških novincev, zopet zahteva posebno ogersko vojsko z mad-jarskim Velenjem in ogerskimi zastavami. Opozicijski govorniki dokazujejo, da bi to bilo le v prid državnej sili. Te zahteve opozicije pa neso brez pomena, ker ona izraža pravo mišljenje madjarskega naroda. Agitacije za posebno vojsko bodo na Oger-8kem še dolgo trajale, kajti dosedanji veliki uspehi Madjarov jim dajo nov pogum. Viiauje države. Car ruski imenoval je poslanika v Bukureštu zaradi njegovih posebnih zaslug „hofmajstrom". Poslanik Hitrovo pa ostane še nadalje v Bukureštu. Podelitev tako visečega čina honoris cuusa je v Rusiji velika redkost in dokazuje, da je car posebno zadovoljen z delovanjem poslanikovim. Hitrovo ima vsekako tudi nekoliko zaslug, da so se odnošaji v Rumuniji ugodno obrnili za Rusijo, kar je velike važnosti za vso rusko orijentalsko politiko. Hitrovo je znal iz Rumunije izriniti nemški upliv in ga nadomestiti z ruskim. Ruski uspehi v Rumuniji pa tudi ne bodo ostali brez upliva na Bolgarijo. Morda ne bode več dolgo, da bode ruski upliv odločilen po vsem Balkanu. Kake uspehe je dosegla Rusija v jednem samem letu Pred letom so imeli njeni nasprotniki vso oblast v Srbiji in Rumuniji v rokah, da celo v Carigradu so ruski nasprotniki imeli ve lik upliv, kako drugače je pa danes. Le še v Sofiji odločujejo nasprotniki Rusije, pa tudi Koburža-nov prestol bo že maje. Preiskava proti Boulangerju je baje pokazala, da bo je zakrivil raznih sleparij, ko je bil IVaii voski vojni minister. Posebno se je dal podmititi od zalagateljev vojake, ki so potem lahko dajali slabo blago. Trdi se tudi, da mu je nekdo dal 2000 frankov, da mu preskrbi mesto davkarja. Se veda preveč važnosti ne smemo pripisa vati takim vesti m, ker osobe, ki pričajo proti generalu, neso baš zanesljive in so nekatere tudi najete. Republi-čani bi radi pripravili Boulangerja ob zaupanje pri narodu in neso izbirčni v sredstvih svojih. Zdravje holnmlttkeiuii kralju se je začulo boljšati. V prihodnjem zasedanji zbornic se bode zopet razveljavil regentstveni zakon ter bode kralj Bam prevzel vladanje Vojvoda nasavski bode pa odložil regentstvo v Luksemburgu ter bode imenovan namestnikom Luksemburško prestolno vprašanje torej morda še ne bode tako kmalu definitivno rešeno. Če bi kralj še živel kaj let, bi se utegnile evropske razmere kako zasukati, kar bi utegnilo uplivati na rešenje tega vprašanja. Posebno v Franciji je pričakovati v kratkem velicih sprememb in Francija se je prejšnje čase najbolj zanimala za Luksemburško. Na povelje neniNkcga cesarja bodo odslej državni tajniki vnanjega urada, državnega urada notranjih zadev, državnega pravosodnjega, poštnega, pomorskega iu zakladnega urada imeli naslov ekse-lencija, dokler traje njih poslovanje Ta ukaz se je najbrž izdal zaradi tega, da bode grof Herbert His-marck imel naslov ekscelenca. Dopisi. Od Celja 30. aprila. [Izv. dopis.] Za Slovence dobri in prijetni nasledki zadnje slovenske zmage pri volitvah v Celjski okrajni zastop se že kažejo po raznih krajih in občinah Celjskega okraja. Tako so n. pr. posestniki v Sp. Grušovljah v Savinjski dolini kmalu po volitvah odstavili svojega vaškega sodca, ker so bili zvedeli, da je volil z nemškutarji in tako postal izdajalec svojega slovenskega naroda. Tudi čujemo iz istih krajev jako prijetne glasove, da so zdaj posebno tudi žene hude na nemškutarje, in hočejo tamošnji rodoljubi s temi v zvezi, zdaj vse dobro in korenito z brezovo metlo pomesti. Naslednji slučaj je pa posebno zanimiv. Znani Jud, Sonnenberg iz Liboj, ki je pa lepo slovensko ime Liboj« svojevoljno prekrstil v „Deutschenthal", je mej drugim nesramnim početjem, ponujal Jude-ževe groše tudi nekemu veleposestniku blizu Žalca. Ta veleposestnik sicer ni imel namena in volje, ta sramotni denar vzeti od Sonnenberga, a je le za šalo vprašal in rekel svoji ženi: Vidiš, zdaj labko zaslužim brez vsega truda in skrbi 15 ali 20 gld., Če ne grem v Celje s Slovenci volit; kaj misliš? ali bi vzel denar ali ne? Žena pa nevoljna odvrne: Ali te ni sram, da me kaj tacega vprašaš? Bog ne daj, da bi storil tako sramoto naši hiši in bi se dal podmititi! To ti povem, če sam ne greš v Celje s Slovenci volit, te bom pa jaz gnala k volitvi. Kakor rečeno je ta slučaj sam na sebi bolj nedolžen, ker dotični veleposestnik ni nameraval vzeti denarja od Sonnenberga, temveč se je hotel h svojo ženo le nekoliko pošaliti. Drug slučaj pa kaže, da so slovenski posestniki in kmetje v nekaterih občinah sami začeli radikalno postopati. Simon Gajšek, posestnik in velikoletni župan v Šent Lovrenci nad Prožiuom pri Cel ji uradoval je vedno le uemški, dasiravno v tisti občini ni Nemcev. Pred zadnjimi volitvami v Celjski okrajni zastop, sta pa prigovarjala on in župan M. Kovač na Teharjih veleposestnika Miho Štanteta pri sv. Lovrenci pod Prožinom, naj voli z nemškutarji. No poštenjak Štante je vender z nami volil. Ker je Gajšek le uemški uradoval in so drugi posestniki zvedeli, da jo Štanteta s Kovačem prigovarjal, naj voli 7 nemškutarji, so občani pri zadnji volitvi za občinski zastop tako odločno in jasno pokazali svoje narodno zavest, da ga niti v občinski zastop neso izvolili kljubu temu, da je bil Simon Gajšek poprej v tej občini veliko let zaporedoma župan. Priporočamo vsem Slovencem , da posnemajo take od-koočno narodne slovenske posestnike. 1% Ajdovščine 30. aprila. [Izv. dop.] Opravila me dovedo v Vipavsko dolino. Zadnja Številka „Soče" opozorila me je na veselico, katero prirede Ajdovsko-Šturski pevci iu pevkinje 28. t. m. v korist šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Da nesem prilike zamudil, si lahko mislite, kajti Ajdovci so glede veselic na dobrem glasu. Tudi sedaj je „Soča" resnico izjavila, obljubivši poslušalcem plemenite zabave. Vse točke so 8e vršile s toliko točnostjo in preciznostjo, da je zbor obstoječ iz 25 pevcev in pev-kinj moral ponavljati vse komade. Posebno odlikovala sta se mešana zbora, katera je občinstvo splošnim naudušenjem vsprejelo. Slavnostni govor govoril je prečastiti gosp. župnik Ajdovski. Da je svojo nalogo izborno in Častno pogodil, čital sem v iskrečih se očeh poslušalcev. Kaj naj povem o dekla-movalki „Starega hajduka". Videti ste jo morali, kako je krvavelo srce se starim hajdukom v ječi tugujočim pri milej svoji domovini, ječečej pod tuiškim jarmom — ali poznej, ko je veliki car osvobodil Bolgarijo, 8 kakim blažestvom pila je ž njim zopet sveži zrak „oh moje moje domovine" in v zadnjih zdihljajih molila za-njo. Glede igre naj rečem le to, da sem videl mnogo iger in predstav po velikih mestih in priznati moram, da so Ajdov-ski-Šturski diletantje tekmovali z izvežbanimi mestnimi igralci. Prosta zabava bila je jako živahna. Rujno vince razgrelo je lica vrlim pevcem in pevkinjam, da so z velikim naudušenjem kratkočasili prisotne goste z dobro ubranim petjem. Poslednjič se je tudi govorilo, nazdravilo pevcem iu njih vodji g. Pernetu in preč. gospod župniku Arku, ter se zahvalilo njih neumornosti pri vajah. Spomnilo se je vrlih narodnjakov, ki podpirajo preplemenito društvo sv. Cirila in Metoda tako gosp. Boneta iz Trsta, ki je poslal v to svrho 5 gld., gosp. Ferfile iz Gorice 3 gld. in bralno društvo iz Sela 2 gld. V poznej uri smo se razšli. Do svidenja v kratkem! Domače stvari. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval velečastni Zagorski župnik, g. Jak. Gros, 5 gld. Zavednega domoljuba naj Bog živi! — (Prvi maj) pričel je dobro. Jutro bilo je krasno in šetališča pod Tivoli in na Rožniku so kar mrgolela sprehajalcev. Za gimnazijce letos prvi maj ni tako vesel, kakor druga leta, kajti letos ni nobenega izleta, to pa zaradi tega ne, ker so v nekaterih razredih imeli ponarejene ključe do katedra in v njem ležečega takozvanoga „Gauča". čuje se, da bo par dijakov zaradi tega izključenih. Realci bodo jutri praznovali svoje „majelea". — (Poročil) se je danes g. Anton R o 8 i n a, sodiški pristav v Ribnici, z gospodično Juvanči-čevo iz Radeč pri Zidanem mostu. — (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj osmi večer v soboto 4. maja t. I. v restavraciji „Zur goldenen Kugel" I Am H0f štev. 10 mezzanin. — Na dnevnem redu je govor g. dr. M. Murka: „Spomini na Rusijo". — Začetek točno ob osmi uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. — (Majski avancement.) Pri domačih oddelkih vojska zaznamovati so sledeče premembe: generalnega štaba načelnik pri tretjem voji, Pavel Lukič, imenovan je polkovnikom, pri pehoti ho imenovani majorji stotniki prvega razreda Karo I Me-rizzi 17. polka pri 62. polku, Anton Hell 97. polka pri 71. polku in Josip baron Schmidburg 19. lovskega batalijona pri 97. polku; stotniki prvega razreda imenovani so stotniki druzega razreda Ernest Matanovič in Ludovik HipBsich 17. peš-polka, Karol Čanič in Henrik Lang 97. peš-polka; stotnikom druzega razreda je imenovan nad-poročnik Matija Kump 17. polka; nadporočniki poročniki Ivan Balzar 17., Karol Witzler in Konrad Christiauović 97. polka; poročniki kadetje-častniški namestniki Josip Nudler 17., Josip Erslan 97. polka in Evgen Zaccaria, pridodeljen bosnijskemu pešba-talijonu štev. 4, nadkompleten v 17. polku; pri lovcih: stotnikom prvega razreda je ime novan stotnik druzega razreda Fedor Bamberg 7. batalijona, nadporočnikom poročnik Klet Picbler, 7. batalijona; pri topništvu : stotnikom druzega razreda Alojzij Kalteis, nadporočnikom poročuik Henrik Miiller, poročnikom častniški namestnik Josip Bau-meister — vsi trije pri teškej baterijskej diviziji št. 5. Nadzdravnik dr. Ignacij Danueberg 17. peš-polka je imenovan polkovnim zdravnikom II razreda, računski podčastnik Sigmund Nagou 7. lovskega batalijona, je imenovan računskim poročnikom pri 17. pešpolku. — (Južna železnica) je za poletno dobo od 1. maja do 15. septembra 1889 znatno znižala voznino na progah Gradec-Budimpešta, mej Gradcem in postajami na progi Gossensass Inomost, mej postajami na progah Trst-Ljubljana-Maribor-Gorica-Nabrežina in Reka-Št. Peter na jedni in postajami na progi Dolenji Dravbreg-Franzensfeste in Kufstein-Avio na drugi strani za daljave nad 133 kilometrov izdajajo se za znižano ceno sezonski tour- in retour- listi, kakor je razvidno v dotični, tam povedani izdani knjižici. — (V Ljubljanico p al) je včeraj zvečer sedemletni sin klobučarja D bevca. Otroci skakali so po nabrežji, pri tem se je omenjenemu dečku spodrsnilo, ali ga je kdo sunil, da je pal v vodo. Ker je Ljubljanica sedaj precej narastla, bila je nevarnost velika. K sreči pa Be je našel rešitelj, Nek čevljar skočil je v reko in z velikim naporom spravil že nezavestnega dečka na nabrežje. Pogumni rešitelj si je gotovo zaslužil določeno nagrado. — (Divjih p e t e 1 i n o v) je tudi letos mnogo. V Šent Vidu nad Ljubljano ustrelili so dva. Po sebno ugoden kraj pa je Dobrava, kajti ondu jih še vedno šest poje, dasi so jih že pet postielili. V Poljanski dolini in okolu Žirov pa je gotovo še boljši lov. — (Iz Cerknega) se piše: Pretekli četi tek bila je naša vas silno vznemirjena in to zaradi groznega dogodka. Posestnik Jakob Laharnar iz Novakov odšel je ob Va7. od tukaj. Spremljal ga je Janez Kosmač. Mej potom sta se tporekla, Kosmač potegne nuž iz žepu in sune Laharnarja v srce, da se je takoj mrtev zgrudil. Morilca so še isto noč prijeli in odpeljali v zapor. — (Nova knjiga!) izšla je pod naslovom: „Roman. Rodbinska sreča. Ruski spisal grof L. N. Tolstoj. Poslovenil P. M. Podravski. V Ljubljani. Založil in izdal J. Giontini 1889. TiBkal Šeber v Postojini. 173 str. Cena broš. 40 kr., v platno vezani 70 kr, po pošti 5 kr. več. Oblika je prav lična, prevod pa, kolikor smo v naglici pregledali, gladek, glede romaua samega je dovolj opomba, da je od slavnega romanopisca L. N. Tolstega. — (Vinarsko in sadjarsko društvo v Dornbergu) priredi kakor navadno vsako leto tudi letos razstavo vin in sicer dne 5. maja v šolskem poslopji Popoludne bode tombola s primernimi dobitki, namreč sodček vina za tombolo in kmetijsko oroJje za druge dobitke. Po končani tomboli pokušalo se bo vino sploh, posebno pa ono, katero za to postavljena komisija c. kr. kmetijskega društva v Gorici kot dobro spozna. K tej razstavi vabi odbor vse prijatelje vinoreje in kmetijstva sploh, posebno pa vinotržce. Tem bode posebna prilika izbrati si vina, katera so še naprodaj in zvedeti tudi ceno. Nadejamo se obilne udeležitve. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 30. aprila. Deželnozborske volitve bodo: v kmetskih občinah dne 2. julija, v mestih 5. julija, v trgovinski zbornici 10. julija, v veleposestvu 15. julija. Kajira 30. aprila. Vest, da je Kartum vzet in da je Mahdi ubežal, se potrjuje. Dunaj 1. maja. Cesar odpelje se zvečer v Steinhaus na lov na divje peteline in se v petek z bavarskim princem Leopoldom zopet vrne. Peterburg 1. maja. Objavil se je zakon, da se imajo od ostalin inostranskih podanikov v Rusiji plačevati isti davki, kakor od ostalin ruskih državljanov, to je: 1—8 odstotkov. Berolin 1. maja. S Samoe se javlja: Po dogovoru z drugimi načelniki izrekel Ma-lietoa korvetnemu kapitanu Erardu slovesno obžalovanje na svojem prejšnjem ravnanji, proseč, da bi cesar to, kar je bilo, zmatral poravnano. Cesar odloČil vsled tega da se Malietoa izpusti. London 1. maja. Dolenja zbornica vsprejela s 113 proti 103 glasom navzlic na-sprotvu vlade Samuel Smittov predlog proti sedanji fiskalni sistemi glede prodajanja opojnih pijač in opijuma. Razne vesti. * (Spomenik ruske vojne s Turčijo) 1828. leta postavili bodo mej Izmajilom in Reni petindvajset sežnjev od Dunavskega obrežja z nad-pisom obrnenim proti samostanu sv. Terepontija, na tako imenovanem „Carskem drevoredu". Spomenik, ki bode tehtal 2500 pudov (pud = 40 ru akih funtov) izdelan je že v delarnici jugozapadne ruske železnice v Odesi. Veljal bode 15.000 rubljev. Ulit je iz Burovega železa v podobi obiliska z odsekanim vrhom. Napis na njem je: „Tukaj je dne 26. maja 1828. leta car Nikolaj peljal čez reko vojsko ter jej pokazal pot do slave." Na zadnji strani je pa napis: „Postavljen v 1889. letu". Pod tem naslovom je trdno pribit zlati orel. Na štirih straneh spomenika postavljeni bodo štirje topovi, vzeti Turkom v tej vojski ; in bodo okrog nasadili drevesa. * (Število blaznih) v gorenjeavstrijski deželni blaznici znašalo je koncem meseca marca tega leta 460, in sicer 237 moških in 223 ženskih. To je primeroma z malo kronovino grozno visoko število nesrečnih dubobolnih. * (Žele z nične nezgode.) Na Ileško-Kar-lovški železnični progi trčila sta vkupe 27. m. m prazna lokomotiva in tovorni vlak, pri kateri ne-priliki je bil strojevodja ranjen. Lokomotiva zaletela se je z vso Bilo v tovorni vlak, prišedši iz Karlovca. Strojevodja je na lokomotivi bržkone spal, ker ni ustavil stroja, marveč ne zmenivši se za znamenja, brzo vozil preko postaje meni nič tebi nič dalje. — Iz Novega Yorka se pa javlja 29. m. m., da je v Hamiltonu (v Ontariji) skočil osobni vlak s tiru. Potniki peljali so se v VVashington k slavnosti, katera se je vršila v čast novemu predsedstvu — Dvajset osob je mrtvih in 12 pa smrtno ranjenih Zahvala. Vsem čnstitim damam in gospodom, ki so sodelovali pri obeh predstavah v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji, in vsem onim, ki so pripomogii k lepemu uspehu, izreka najtoplejšo zahvalo Marija Murnikova. Poslano.*) Gospodu c. kr. okrajnemu glavarju v Postojini. Dne 24. aprila bil je pri nas v Vipavi uraden dan in napotil sem se h gospodu glavarju prosit ga dovoljenja za preselitev v Ameriko Gospod glavar me je sicer pregovarjal, pa ker njegovega pregovarjanja neseni hotel slušati, skočil je k meni, me prijel z vso silo za roko in me pri durih ven pahnil ; za menoj pa zaloputnil duri s tako silo, da bi bilo po njih, ako bi bile le količkaj slabe. Sedaj naj pa trezno misleči človek pomisli in preudari, za kam je tako postopanje; po mojej misli za kakega krčmarja, da ravna tako s pivci, ki že izpitega vina nečejo plačati. To naznanim za to, da svet izve, kako ravna naš gospod glavar z ljudmi, če ga kdo prosi za kako dovoljenje. Pardon! vsaj z mano je tako ravnal, morda z drugimi ne! (324) mizarski mojster v Vipavi. *) Za istinitost vsebine no prevzame odgovornosti ue uredništvo ue upravništvo. 8 jjMJimi iw Htoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15, ll i2u -'-.iT. aa3 340 gld. — kr. 60 „ — . 40 „ 61 52 „ - 42 10 S 2 9 2 2 2 2 1 1 40 I. i'/.Usi darov za M i r o s la v a Vil har j a spomenik: Zaklad, kiiteri je imela. „Matica Slovenska" v oskrbi, koncem leta 1888. . . Gospa Pivčanka......... Donesek bralnega društva v Zagorji na Notranjskem : cisti dohodek veselico 1. janmarija t. 1. ... „ čitalnice v Postojini: čisti dohodek veselice 17. februvarija t. 1. „ bralnega društva „Miru v Sv. Petni na Notranjskem : čisti dohodek veselica dne 14 febr. t. 1. Po gdč. Eliii Železi) i k so darovali: Gospa N. Skvarče, posestnica v itovtah . „ J, VrhoTska........ Gospodič na M Sumi v Kranji .... ,, P, Sum: v Kranji .... Gospod J. (,'iporle, častnik na Dunaji . „ J (!nček, župan v Kncžaku . . „ L. Svetec, c. kr. notar in deželni poslanec v Litiji...... „ M. Gabrovšek v Ljubljani . . . Gospa Bf. Dondcelj v Zagorji na Notranjskem .......... Gospod J. Stare v Ljubljani..... ,, R, Pukl, notarski koncipijont na Dunaji.......... „ .1. Zala/mik, pek. mojster v Ljubljani .......... „ M. Kokalj, c. kr. uradnik v Ljubljani .......... ,, J. Mazi, hišni posestnik v Itovtah Gospa M. Princ v Zagorji na Notranjskem „ M. Svetec v Litiji...... „ A. Trošt, posestnica v Pograjali Gospodičint A Jenko v Litiji .... „ N. Feffer v Kranji .... „ Eliza v Ljubljani .... „ Josipi n« v Ljubljani . . . GoBpa M. Mizi, posestnica v Kovtah . „ Ti Pavlfit, posestnica v Kovtah . „ M. Vortčina v Litiji , . . . . Gospoiličina J. Tomšič v Vel. Laščah „ M. Demšar v Litiji . . . , Drag.ca v Zagorji na Notranjskem ....... „ Krnica v Kranji..... „ hanka na Vrhniki .... Skupaj . . f>0 <;o 50 60 50 50 50 50 50 5(11) gld. 61. kr. ODBOE. rM? ujel : 30. aprila. Pri Mulići: Sporr iz Trsta. — Korošic z Reke. — Koritnik iz Gorice. — Menotti, Mazzatatti iz Trsta. — Kircher iz Inouiosta. — Krgalli, Griinhut, Kroschl z Dunaja. — Iilement iz Krna. — Orttofor iz Linca. Pri Slonu: Dolenc z Grma. — Karres iz Brna. — VVertteimer, Henkel, \Vinideilieb, Echingo , Carra in Luk-solich z Dunaja. — Sunderniolli iz Cerknice. — Treven iz Idrije. — Hnoggiser iz Floronce. Pri Južnem kolodvoru: Oardež i/. Poljan. — Ne-besini iz Litije. — Tome i/. Starega trga. Pri BuvurMliciu ilvoru: Pfiner s Češkega. MJmri« so v ELjiililJaiii: 30. aprilu : Josip Mnntuani, bivši krojuft, 72 let, Gradišče št. 11, Ml iislubljenjem. - Pavi Cocco, delavec, 38 let, Poljanski nasip št. 50, za plučnico 1. maja: Jakob M.belič, črevljarjev sin, 7 lot, Vegove ulice št. 12, za škrlatico iu davico. V d e ž e I n e j 1» o 1 n i c i: 27. aprila: Marija Božnar, kujžarjuva hči, 1 leto, za angino. 28. aprila: Marija Selan, kajžarjeva hči, 2 ines., za j etiko Meteorologično poročilo. a -t d Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina ? mm. '60. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 34 9 mm. 788-9 ram. 733 9 ram. 9 1" C 14-8° C 10 6° C brezv. si. jz. si. j z. megla obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 14'3U, za 8*2° nad normalom. TD v.LDo.^ij3lj:ai borza dno 30. aprila t. 1. (Izviruo telegraflfino poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld 85-65 — gld srebrna renta .... , 8(5-— — „ Zlata renta......, 110 75 — „ '.' marčna renta . , 10080 — „ /Vkciio narodne banke. „ 895-— — „ kreditne ikoije ... , 299'25 — t London..... 11940 — „ Srebro........ n —— » Napol..... ... 9 947 — „ C. kr. cekini .... . , 5-63 — , SemBke marke....., 58-30 — 4°/0 državno srečko i* 1. 18&1 260 gld. 138 gld Državne srečke iz 1. 1864 10O , 180 „ Ogeraka ^lata renta 4° .,, ... 10 J „ Vgerska papirna renta &°/, . ... 96 „ &•/„ štajersko zemljišč, odvez, obiig. . 101 Dunav« reg. srečke 5°/u . . ion gld, 125 „ Zemlj. obe. avstr. 4l/i°/0 zlati zast. listi . 120 „ ■vreditne .srečke.....100 gld. — ,, itadolfovo srečke..... 10 ., 21 „ Asieije aoglo-avstr. banke 120 129 Vraraomav-dririt vel j. 170 gld. a v. 235 „ danes 85-85 86 05 110-75 L0086 896 — 300--119-20 9-447, 5-62 58 15 25 Kr. 75 ., 80 93 75 50 50 „ 25 7fi Plznsko uležano pivo. Usojamo si s tem uljudno naznanjati, da se je točenje našega ulezanega p> že pričelo in z. radostjo pričakujemo mnogobrojnih naročil na ta slavnoznani produkt. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena 1843. Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, (322—1) Hiša z vrtom V (lobrnu Nliailll v E.jultlj.uil 11» l*«>lj»n-Nlii vvst i si. «> je mi prodaj. Ponudbe vsprejenni gospod Ekl ravno tatu, pri tleh na desno. (320—2 Notarski kandidat I dveletno postavno prakso ž«li «e premestiti. — Ponudbe naj se izvoli poslati g. Ilogmniru Bruner-ju, o. kr. višje deželne sodnije svetovalcu in odvetniku v 14«-čevji, kateri iz prijaznosti tudi izvestja daje. (315—2) Na najnovejši in najboljši način umetne (825—44' I zoIh; i n z ob »v j a * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plomlio-« vnnja in vse zobne vpemolj«> — odstranuje J lobne bolečine z UBnirtonjem živca I zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeckega ,če\Ijarskega) mostu, l. nadstropje. Nekaj čisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenč>vo kislino nasiščeiia, na novo v trgovino do.sla Kostrevniška Rimska slatina pri ltoi»aiC'L Srečno zjediiijenje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kaker.šne še dosedaj ni bilo, ruflnisko-slatinska sodna vofla, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj s« peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseli boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih iu direktno pri oskrbništvu Rimske slatine, pošta Kogatec-Slatiua (na Štajerskem). (305 —2) A Ravnokar je izšlo: Rodbinska sreča, TComa.fl. Ruski spisal grof L. X. Tolstoj. Poslovenil P. M. Podravski. Jako vabljivo in mikalno pisati, ki je v Rusiji dosegel velik uspeh. Cena broširanemu 40 kr, v platno vezanemu 70 kr., po pošti 5 kr. več. (325—1) J. Giontini-jeva zaloga v Ljubljani. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kalji ve PETER LASSNIK "V X_ijvLToljsin.I. Postna naročila se proti poštnemu povzetja hitro razpošiljajo. "W (181—Ki Zahvala. Za mno#e dokaze srčnega sočutja že mej boleznijo, kakor tudi ob britkej zgubi prosrčno ljubljenega brata, oziroma svaka in strijca, gospoda F. P. VIDICA posestnika in trgovca, za pokojniku darovane lepe vence in mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, dolžni smo Izreči nuj i skretanju in najtoplejšo zahvalo, posebno pa se gospodom čitnlniškiiu novcem, V Ljubljani, dne 1. maja 1889. Žaclujodi ostali. Št. 7286. (310—3) v zmislu postave o bolniškem zavarovanji delavcev z dne 30. marca 1888. leta drž. zak. st. 33 za mesto Ljubljano ustanovljene okrajne bolniške blagajne vrftil «e bode v <*otrtoli cliio 2. m.-i j.-i t. 1. ob 7. uri zveeer v mestni dvorani z n un led u j i m diM-viiim redom: 1. Volitev bolniškega načelstva. 2. Volitev nadziralnega odbora. 3. Volitev razsodišča. To se daje na znanje z vabilom, da naj se tega zbora polno -številno udeležć zastopniki delo dajočih gospodarjev in od delavcev izvoljeni odbranci. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. aprila 1889. Profesorji C. kr. klinike im Huiinji« profesor DrnMcIie, profesor Sr.linJizler. j»«»n. profesor Oppolzer, kakor tudi 3r^f"~ već ilrii/.ili Hlov«-«ili sdra vuil; >» v /up Kujejo in priporočalo le pristuo In Mvctovao ttlnviio e. kr. «lvoriiec»» toho/.iIntiiiikH D' POPP Dr. Popp-a zobna plomba j< Dr. Popp-a zeljisčno milo za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo proti vsem zobnim in u-tniiu boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, Če se hkratu rabi z Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdrave in lope zobe. flsF" Pri uepreNtnnl rabi tir. Popp-ovih zobnih aretltitev se pre-preci in o«lntruni rast drobnih glivic, za katere jo ustu« votlina tako ugodua tla, katere me lotijo zob, Kranji: K. Ša\i"k, lekar; Martin Pettau, trgovce; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočeiji: J. Ilraune, lekar; v Ajdovščini: M. G-uglielmo, lekar; d Litiji: J. Boneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; t? Radovljici: A. Boblek, lekar; v Novem mestu: F. Ilaika, D. Ri/zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; « Trebnjem: J. Rupreeht, lekar; v Cruomljt: J. Blažek, lekar; t' Vipavi: A. Leban, lekar. J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima v Ljubljani, Rimska cesta 9. RADGONSKA >ia jl»t»l jša mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo za katar sapnik organov, protin, revmati-zem, želodčne in niekuriie bolezni. najčistejša alkalična Se 11 e sme zamenjati z Radenjsko ^ kislino. (209—13) KISLINA. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lantnina in tiak „Narodne Tinkam«".