I I 0. številka. 1 rat, v torek T\. maja I >>99. IV&ij XXIV EDINOST (Večerno izd&nje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon M v. H70. 4 nvČ. V edinosti Je OfUll »e računajo lm) vrstah v petitu, /.a iet'-krntno naročilo * primernim popustom. l\>Hlana. osmrtnice iii javne zalivale. u naj 20. maja. Danes oh poln 8. tiri po-poludne je redakcijski odbor nemških ohstrukcij-skih stnmk zaključil svoje delo. Nemški program je i zgotovljen in se razglasi jutri zjutraj. Opaža ho mnogo, da se dr. Luoger ni udeleževal zadnjih posvetovanj gle. maja. (Dalje.) Njegova ekscelenca g. poslanec baron Sclnve-gelseje spusil na politično polje zlasti s tem, da |e očital tovarišu g. Lenarčiču, da se predlog, po katerem naj bi se v naših realkah uvelo učenje ruskega jezika, ne strinja z avstrijskimi nazori. Proti temu očitanju moram protestovnti kar najodločneje. Kavno tako se strinja to učenje z avstrijskimi nazori, kakor se strinja žnjimi učenje angleškega, francoskega ali italijanskega jezika. Gospoda moja! Mi v naši drŽavi nimamo ruske irredente. Taka irredenta je nemogoča. P a đ pa imamo italijansko i r red en to. Veliko veliko nevarnejše je torej učenje italijanskega, nego pa ruskega jezika, če se to že hoče presojati s političnega stališča. Imamo pa, gospoda moja, še drugo veliko bolj nevarno irredento, in to je: nemška irredenta. (Živahno odobravanje v središču, na levi in na galeriji.) Gospodu moja, vprašam Vas, če govorim o tej irredenti, ali je s stališča avstrijske državne misli bilo srečno, da se je Avstrija v teku časa uravnavala na podlagi, katero brani ckscelenca gosp. poslanec bar. Schwe-gel, še danes, ali je bilo srečno, tht se je tako skrbno gojila nemščina? Po mojem menenji to ni bilo srečno, kajti če bi se ne bil nemški jezik smatral za vez, ki naj bi vezala vse narode te države, za ono vez, za katero ga nekateri, žal, še vedno smatrajo, bi nemška irredenta nikakor ne mogla toliko opraviti, kolikor utegne še opraviti v bodočnosti. Sicer je pa tudi trditev, da je nemški jezik vez, ki ima vezati vse avstrijske narode, nesrečna. Ta trditev je pred vsem anahronistična, kajti nemški jezik že davno ni več taka vez. Jaz smatram vso državi kakor celoto. Pa pojdite na pr. Ogersko, ki neče ničesar vedeti o tej vezi. Pač bi ondi lepo pogledali — zlasti v parlamentu — onega, ki bi izustil tako trditev. Verjemite mi, tla bi se vsula nanj grozna toča ne samo besed, temveč morda še kaj druzega. (Veselost v središču in na lovi.) Gospoda moja, isto velja za Hrvatsko; isto velja pa tudi za Dalmacijo, ki je še v zvezi z našo državno polovico in pošilja zastopnike svoje v državni zbor. Isto velja za Galicijo, kjer nemški jezik tudi nima ni-kakoršne veljave kakor vez, ki bi imela vezati Galicijo z Avstrijo. Prepotoval sem Galicijo, zanimal sem se za razmere ondi in reči moram, tla, Če bi si z ruščino in poljščino, kolikor sem je zmožen, ne bil vedel pomagati, da hi se mi bilo — izvzemši velike hfttele v večih mestih — prebito slabo godilo z nemškim jezikom. Torej je popolnoma neresnična trditev, da bi nemški jezik moral biti vez, ki naj l>i vezala avstrijske narode. Ne, nemški jezik ni tista vez; ta vez je marveč dinastični čut, to je ljubezen tlo vladarja, katerega mi ne smatramo za nemškega vladarja, kakor se je povdarjalo jedenkrat letos na neki predstavi v tukajšnjem gledališči, ampak mi ga smatramo kakor avstrijskega vladarja, ki vse narode jednako ljubi in jim — kajti okoliščine bodo silile Njegove državnike, da mu to svetujejo — poda jednakopravnost, ki jih stori srečne. Torej v tem nahajam jaz vez, ki veže avstrijske narode, ne pa v nemškem jeziku. (Posl. tir. Schatfer: Kateri jezik pa naj bo posredovalni jezik .') *■—» (Pride še.) Politični pregled. TRST, 25». maja 1H99. Narodno-politiške zahteve Nemcev. Po dolgih porodnih bolečinah se je /legel — ne-stvor. Druzega ne moremo reči o skupnem na-rodno-političuem programu Nemcev, ki so ga izdali minolo nedeljo. To je — Sehoncrerjev program. Nemci so steber države — v vojski naj se še bolj neguje nemščina - Nemci naj se obvarujejo pred vsakim vplivanjem na njih narodno življenje — zveza z Nemčijo naj se zagotovi za vse večne čase — poleg te zveze in roko v roki z isto je zagotoviti Nemcem gojitev velikega duševnega jedinstva z Nemčijo na vsem kulturnem in gospodarskem polju — nemški jezik naj se uzakoni kakor posredovalni jezik za državne oblasti na najviših sodiščih je razpravljati le nemški, stranke, ki ne umejo tega jezika, naj se zaslišujejo s tolmači po vsej državi se smejo ulagati spisi v nemškem jeziku — notranji jezik vseh državnih oblasti bodi nemški, izvzemši italijanščino in poljščino, v kolikor sta bila ta jezika dosedaj notranji jezik •— vnanji uradni jezik, to je jezik za občevanje s strankami, bodi v čistih jezičnih »»krajih dotični jezik, katerega govori ljudstvo, v mešanih deželah, na Moravskem, na Kranjskem in v mešanih okrajih čeških, naj imata pa oba jezika jednako pravico — za mešane okraje v Šloziji, na Koroškem in v območjih okrožnih sodišč v Mariboru in Celju je izdati posebno primerne odredbe — državni uradniki morajo vsi znati nemški — v nemških župnijah je nastavljati le nemške duhovnike itd. itd. Tako so po priliki splošne zahteve Nemcev: Nemec naj plava povsodi v državi v ozbilju vseh pravic. Nenemec pa naj tudi na svoji lastni zemlji dobiva le kako mrvioo. Tak program Iti bil velika krivica celo v državi, kije pretežno nemška, v avstrijski državi pa je to takov nestvor, da so Slovani niti pogajati ne morejo o njem. To ni av-j atrijski — to je Sehonererjev duh. Splošnim za-j htevam slede posebne za vsako deželo. O tem spregovorimo prihodnjič. Spomenik nadvojvodi Albrehtu so odkrili včeraj na Dunaju ob krasnem vremenu. Slavnosti so se udeležili malone vsi členi cesarske hiše, druge knežje osebe, deputacije ruskih, nemških polkov, ki so nosili ime pokojnega nadvojvode, deputacije dotičnih avstrijskih polkov, diplomatje, državni dostojanstveniki itd. Prodno jo pala zavesa, je nadvojvoda Raincr nagovoril cesarja v imenu vojske. Cesar se je zahvalil v daljšem govoru in je zaukazal, naj pade zavesa. Godbe so svirale cesarsko pesem, pešci s<> dali gencrnl-dc-šarže in na Sclnvarzeubergovem trgu je topništvi* izprožilo 72 strelov. Spomenik je blagoslovil vojaški škof tir. Ilclopotoczkv in dunajsko društvo »Sangorbuud* je zapelo zahvalni* pesem. Po slavnosti jc bilo dofilovanjc vojakov. Popolinlne je bil v dvorni palači slavnostni obed, na katerem se je cesar spominjal nemškega cesarja inje napil knežjim osebam in vsem, ki so poveličevali današnjo slavuost. Po obedu je bilo veliko vojaško vsprejemanjo, katerega so je udeležilo kakih 1600 oseb. Domače vesti. I>ve tri u h »dresu «Lavora*. Dober teden j«' že od tega, odkar nain je tukajšnji «Lavoro» — podtaknil par prav debelih. No, mi nismo vež mislili na to, da Iti odgovarjali, ker smo vedeli, če-gava j«' bila roka, ki je vodila pero, ki je pisalo o nas načinom, ki sc v navadnem življenju imenuje obrekovanje. Ko pa smo včeraj brskali }>o mizi, prišla nam je zopet v roko dotična številka Lavora* in /delo se nam je — pra z novem i m kakor srno že da je tako usojeno, da moramo kaj odgovoriti. «Lavoro» govori seveda zopet o sleparstvu, ki se je baje dogodilo v Dreherjevi pivovarni na škodo era rja in pravi potem, da smo nastopili kakor zaščitniki tega milijonarja. Kadar je kakov bedni proletaree ukral košček kruha, takrat pa da hitro kličemo po policiji. Potem pa pristavlja dotični pero vodja /a vse, nesramno kalumnijo, kakor da branimo Dreherja zato, ker ima dobro natlačen mošnji ček, ali z drugimi besedami: ker n as j e p od k u pil!! Tudi slučaj policijskega nadzornika Miheliča vlači «Lavoro» sem in tja, da bi nas— ohrekoval! Pravi, da nit logike vsal zasledujemo one, ki nam kradejo, kur tehta ree, netjo juir tisočakov na Modo erarja, ki nam kradejo : jtoffoje za obstanek in ž i rl jen je ! Občinske volitve v Poinjanii. Iz Pom-jana smo prejeli sporočilo, da so občinske volitve za novi občni Pomjan in Marezige razpisane in se prično dne ">., oziroma 12. t. m. Nasprotniki so se vrgli z vso silo na občino Pomjan in govorč javno, da morajo zmagati, ali pošteno ali pa nepošteno. Torej če bodo videli, da pošteno ne pojde, se po-služijo nepoštenih sredstev. Seveda morejo govoriti tako, ker je bila — modrost naših vladnih organov taka, da jim je dala vse v roko: svobodo v reševanju reklemaeij in volilno komisijo. Sedaj smo le radovedni, kako se bo vedel vladni komisar na volitvi, ko bodo postopali po paroli: mi moramo zmagati! Ako vendar še enkrat poživljamo vlado, naj nje organi vsaj na volitvi sami storč kaj, kar bo podobno objektivnosti, nismo storili tega s posebnimi nadami, ampak le zato, da bomo mogli reči, da smo svarili do zadnjega ! feski turisti mi slovanskem Jugu. Kakor posnemamo iz hrvatskih novin, so bili Ćehi prisrčno vsprejeti po vsej Bosni. Značilno za razmere tam doli pa je, da so se v Serajevn udeležili vsprejema tudi službeni krogi, »ločim je bilo v Banjaluki zabranjeno vojaški godbi svirati na obedu slovanske komade (zbok česar pa so tamošnji Cehi odpovedali godbo) in je bilo uradnikom prepovedano pokazati se na odhodu gostov v uniformi. To bi kazalo na načelo: malo pametne, malo brc/pametne politike, ker treba, da —: ni nihče zadovoljen. V petek zvečer so prišli češki turisti v Zagreb, kjer jim je lepa prestolniea naroda hrvatskega priredila najsijajneji vsprejem. Zagrebški listi pravijo, da Zagreb že dolgo ni videl tako veličastne, spontanne izjave bratskega čutstvovanja. Na peronu so bile zbrane deputacije društev in mnogo občinstva. YT svojem divnem nagovoru je predsednik hrvatskega planinskega društva, gos p. Kukuljevie-Sakeinski, povdarjal bratske zveze, ki spajajo Hrvate in Cehe, osobito od narodnega preporoda obeh teh plemen. Cehi so bili kar očarani po prisrčnih ovacijah na peronu in potem med sprevodom po mestu. Le par »Čistih« ni moglo drugače, nego da so kričali: pereat »Narodni listv«! Je pač tudi takih ljudij na svetu, ki menijo, da morajo prirejati neslane demonstracije prav tedaj, ko je prilika naj-neprimerneja za to. Naslednjega dne so si gostje ogledovali zagrebške znamenitosti. Osobito so bili presenečeni v galeriji slik, kjer so se uverili, kako vrlo napreduje narod hrvatski tudi na polju umetnosti. Pred kipom Strossmaverjevim so vzkliknili : Živio Stroa-smaver ! Opol udno je bil sijajen banket in zvečer komers. V nedeljo zjutraj pa so se gostje odpeljali na zemljo slovensko, v pohode naroda slovenskega, zvestega zaveznika narodu češkemu v vseh borbah, sedaj in za vedno. Vseslovenski delavski slavnosti, ki se bo vršila \* Ljubljani v soboto, 27. maja, in v nedeljo, 2X. maja 189JK 1., je nastopni vspored: V soboto, dn<5 27. maja: bakljada iu serenada. Ob '/a K uri zvečer /.herč se udeležniki prod Katoliškim domom, odkoder odkorakajo z lain-pijoni in godbo na čelu po Gospodski ulici, mimo »Zvezde«, po Selenburgovih ulicah na Dunajsko cesto pred stanovanje blagorodne kumice gospč Pollakove, kjer seji priredi podoknica. Od tu odkorakajo v istem redu mimo južnega kolodvora po Resljevi cesti, Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu prod škofijo, kjer pred palačo presv. knezo-škola prirede serenado. Na to bo v Katoliškem domu « Večer na čast došlim gostom«. V nedeljo, dne 2K. maja: Oh pol H. uri zjutraj se zhcrtf društva pred «Katoliškim »lomom«, odkoder odkorakajo po Bregu, Cojzovi, Fmonski cesti, Vegovi ulici z godbo na čelu pred nunsko cerkev. Pred nunsko cerkvijo bo imel presvetli gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič cerkveni govor, potem presvetli blagoslovi zastavo. Po blagoslovljenju zastave se bo vršilo zabijanje žeb-ljev in potem ho daroval" knezoškof sv. mašo. (V slučaju slabega vremena se bo ta del slavnosti vršili, v nunski cerkvi.) Na to bo obhod po mestu in po obhodu slavnostno zborovanje. Po zborovanju bo skupni obed na «starem strelišči«, popoludne ob 4. uri pa velika ljudska veselica istotam. Bratovščina sv. Cirila in Metoda. — Občni zbor. — Veselica. — Letno poročilo. Občni zbor s pomladansko veselico bratovščine sv. Cirila in Metod« bi se bil imel vršiti že drugo nedeljo po Vel. noči, a neugodno vreme in druge zapreke so bile krive, da se je moral preložiti dvakrat. Zato smo že nestrpljivo čakali določenega dneva, nekaj zato, ker smo se bali, da ne bo zaželjene udeležite, ker naše ljudstvo je že zbegano zbok nevipehov v boju za naše pravice iu za narodni napredek. Tem bolj nas je presenetila tolika udeležba. Občnega zbora, ki se je moral vršiti v šolski sobi, udeležil se je, kedor se je le inogel pre-riti v sobo. Gotovo pa mu ni bilo žal, četudi je bila stiska neznosna, kajti za prebito muko odško-dila sta ga govornika, predsednik, veleč. g. Ante Stemberger in podpredsednik, g. F. Rakuša. Predsednik jev vznesenem govoru slikal razmere tržaških Slovencev, katere nasprotniki navadno imenujejo «pritepenee», ter je dokazal z dejstvi, katera je nabral še od od živečih ljudi, da že od nekdaj biva todi naš rod. Vspodbujal je nadalje ude bratovščine, naj vstrajajo ter skrbe za to, da se razširi bratovščina tudi mej one, ki se sicer čutijo Slovence, a menijo, da so že storili že dovolj s tem, če se udeležujejo slovenske propovedi in sv. maše, delajo in žrtvujejo pa se naj drugi. Na dalje se je zahvalil vsem zvestim udom za letne prispevke, odbornikom za pridno udeleževanje na odborovih sejah, podpredsedniku, g. liakuši, kakor pevovodji in tajniku, pa za njegov trud, nazivaje ga dušo bratovščine. Tudi mi se pridružujemo tej pohvali, ker vemo, da je bratovščina pred nastopom gosp. Rakuše boječe ždela, neimajoča moči, pokazati se širji javnosti. Za časa njegovega delovanja pa je začela po svojem pevskem zboru samozavestno nastopati ne le v cerkvah, marveč tudi na veselicah, katere je ravno g. Rakuša uvel na šolskem vrtu, ne menč se za pobijanja njegovih nazorov. Za njegovo prvo veselico na šolskem vrtu vrše se vse veselice tržaških slovenskih društev. Po krasnem pozdravnem govoru predsednikovem je nastopil g. Rakuša, ter poročal o delovanju odborovem in o delovanju pevskega zbora. Delovanje odhorovo obstoji o tem, da se shaja v rednih in izrednih sejah ; premotriva, na kakšen način način bi se mogla bratovščina omiliti tržaškim Slovencem, odbija napad , ki prihajajo često (»d strani, od katerih bi se bratovščina mogla nadejati le dobrohotnosti, ter nabira po blagajniku in njegovih poverjenikih ude in vsprejema udnino. Pevski zbor pa se vadi v petju po trikrat na teden po dve uri ter nastopa v treh cerkvah oh nedeljah in praznikih po dvakrat v vsaki cerkvi, v adventnem času v cerkvi sv. Jakoba in meseca maja v cerkvi sv. Antona novega pa vsaki dan. Na podlagi teh dejstev poživlja tržaške Slovence, naj po vzgledu pevcev zbora bratovščine storč v majhni primeri v dosego namena bratovščine vsaj toliko, da jo podpirajo kakor udje, ter se udeležujejo sv. maš in ve-černic, na katerih se moli in poje v slovenskem jeziku, da ne porečejo nasprotniki, da je premalo Slovencev v Trstu, da bi se molilo v slovenskem jeziku. O zadnji točki, predlogi, oglasil se je gospod Snebclj, ter je predlagal, naj se v cerkvi sv. Ja-l koba vsako leto uvede v čast sv. Cirila in Metodu tridnevna pobožnost, kateri predlog je bil sprejet soglasno in z velikim navdušenjem. (Zvršetek pride.) Pevsko društvo »Slava« pri sv. M. Magdaleni spodnji je imelo minolo nedeljo svoj redni občni zbor. Po običajnem pozdravu predsednika je sledil dnevni red, točka za točko. Iz tajnikovega 1 poročila je bi bilo razvidno, kako je društvo delovalo v minolem letu. Sodelovalo je na raznih veselicah ter prirejalo izlete iu pevske zabave. I/. blagajnikovega poročila je bilo razvidno, da je"društvo imelo nekoliko goldinarjev več stroškov nego dohodkov, a v ukljub vsemu temu se je odločilo 10 kron za dijaško ustanovo. Za tem je bila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili : Anton Miklavec, predsednikom, Anton Nardin, podpredsednikom, Miloš Pahor tajnikom, Drag. Vokjet blagajnikom; odborniki pa: Franjo Sugan, Jožef Sušel, Jožef Pregare, Anton Cok in Peter (iregorič; namestnikoma Ivan Miklavec in Ivan Lah. Po dovršenem zborovanju je zasedlo omenjeno pevsko društvo orjaško kameno mizo na dvorišču krčme gosp. Jožefa Miklavca in tam je v počno noč donela slovansko pesem, v obče veselje tam zbranega domačega oličinstva. O tej priliki se je tudi nabrala mala svotica za družbo sv. Cirila in Meti h I a. V nedeljo dne 2H. t. m. priredi pevsko društvo »Slava« vrtno veselico v krčmi »Komsuiiinega društva« pri sv. Ani s petjem, ta miniranjem, godbo in igro. Ker Ih> program zanimiv za prijatelje glasbe, in ker o tej priliki društvo razvije svojo društveno zastavo, pričakovati je obilo gostov, toliko Slovencev iz mesta, kolikor naših poštenih okoličanov. Pevsko društvo «Kolo» v Trstu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 4. junija l HH9. ob 4.'/i "ri pop. na vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, ulieu Giuliani št. 2H, z nastopom mešanega zbora ter mešanega tamburaškega zbora pod vodstvom društvenega zborovodje, gosp. Hrabroslava Vogriča in se sodelovanjem drama-tiških dilctantov. Ustopnina: 25 nvč. — Otroci mlajši od 10 let, plačajo le 10 nvč. Freplačila se sprejemajo hvaležno. »NabreŽhlH«, jievsko društvo v Nabrežini, priredi v nedeljo dne 11. junija t. I. pod milim nebom veselico s plesom, slavnostnim govorom, igro, deklamacijo iti plesom na dvorišči gosp. Silvestra Caharije. Na veselici bo udarjal novi tamburaški zbor »Narod« iz Nabrežine. K plesu bo svirala domača nnbrežinska godba pod vodstvom gosp. F. Majcen-a. VTspored priobčimo pravočasno. Razun drugih kresnih pesmi, se bodo peli najno-veji mešani zbori Sattnerja. Ker vzbujajo že priprave za to veselico veliko pozornost, se nadejamo mnogobrojne udeležbe. Odbor. NI za njegov želodec! V »Slovencu« od minole sobote čitamo nastopno notieo : »Od nekod. 15). maja. Danes mi je prišla v roke tržaška »Edinost« z dne 18, t. m. V tej številki objavlja mej domačimi vestmi kos dopisa iz Ljubljane, v katerem je mej drugim tudi govor o tem, da je »Narodni dom« kar čez noč izgubil nemškega restavraterja. Dopisnik je potem hotel najbrže povedati, kako težko se ho našel v Ljubljani slovensk restavrater, in morda dodal kako pikro besedo, katere pa uredništvo ni hotelo natisniti, in mu je toraj nekaj črtalo z naslednjo opazko: »Gospod dopisnik naj nam oprosti, da smo črtali, ker skušnje so nas poučile, da je molk zlato. Da-li pa je tako stanje, zahtevajoče le molk o vsem, česar ni več možno hvaliti, zdravo, to je j drugo vprašanje, o katerem zopet nečemo razprav- | ljati, ker — se ne sme. Ured.« Vznevoljen sem ! odložil tak list, ki ni niti toliko samostojen, da si ne upa javno izraziti svojega mnenja. Vzel sem ga le zato še v roke, da sem Vam to prepisal, a p o z n e j e ga ne bere m v e 5. List, ki morda iz strahu pred eno ali več političnimi osebami ne pove niti svojega svetega prepričanju, ni za moj želodec«. To nas je dal nepoznaneo, ki pa je bržkone jako dober znanec! Sleherni prvorazrednik na gimnaziju in tudi sleherni tržaški težak sta umelu sicer, da je v oni opazki naši najstrožja obsodba ljubljanskih razmer, ob katerih je postala nemožna vsaka stvarna polemika, in sta gotovo pogodila, da ni to iz strahu pred kakimi »političnimi osobami«, ako se nočemo spuščati v nndaljno boje, ampak radi dejstva, ker v našem uredništvu nimamo v rabi cepca za odgovore na - - cepce! Mi se nismo umaknili pred »političnimi osebami«, ampak pred eepei, in umaknili smo se potem, ko smo že bili povedali svoje menenje. Ce pa želodcu nepoznanea ugajajo polemike z cepcem — dobro mu teknilo! Mi pa se moramo spoprijazniti z mislijo, da naš list ne bo nikdar p rij a l njegovemu, kakor kaže le na debelo h r a n o n a v a j e n e m u ž e 1 o d o u ! Morda pa je ta želodec mej onimi, ki so do sedaj z le-denomrzlim indifereutizmom gledali na obupni boj svojih sorojakov iu ni so ganili z nobenim prstom, da bi pomagali istim, in niso imeli eelo nijedne tolažilne besede za svoje sorojake-trpine, a ki hi hoteli sedaj, ko se boj očevidno bliža svojemu višku in odločilni fazi, poseči vmes s tem, da bi pogoltnili one, ki — so delali in žrtvovali v vsem času teh obupnih bojev. Ce pa je prišel ta napad nn nas od take strani, potem: man nierckt die Absieht uud ist — nieht verstiinmt. Pa tildi do uredništva »Slovcnčevega« moramo spregovoriti jedno. Mi smo bili letos v neprestanem boju z dopisovalci »Slov. Naroda« iz Primorja. Na nas in naše poslance so sledili napad za napadom, jeden krivičneji od druzega. In med temi poslanci je tudi duhovnikov. V tej gonji, ki bo značila sramotno stran v zgodovini politiških bojev naroda slovenskega, ni šlo za kakega restavraterja, ampak za načela, za organizacijo, za disciplino, brez kakor šnje bi moral naš rod v Primorju abdicirati v par mesecih, pa sc je »Slovenec« —in to se je v obče opaževalo v Trstu — kazal skoro povsem indife-rentnega. Ne zato, da bi mu hoteli kaj očitati, ampak, da ga vprašamo, kaj bi rekel, ako bi mu hoteli — po logiki njegovega prijatelja od nekod — očitati : ali da o toli važnih dogodkih ni imel ni-kakega menenja — kar bi pač bilo žalostno, ali pa, da si ni upal povedati svojega me-nenj a, kar bi bi bilo se žalostneje?! Tako bi lahko govorili mi, a ne storimo tega — ker nočemo žaliti nikogar. Vesti Iz Kranjske. Ljubljanska pošta ima samo nemške plačilne listke za dostavljanje časopisov na dom. Nekdo se je bil uprl takim tiskovinam, a reklo se mu je, da slovenskih — nimajo, da naj torej hodi sam na pošto, ako hoče dobivati svoje časopise. Iz tega slučaja je razvidno, kako tenka je mera pravic, ki nam jih režejo celo v prestolnici naši, in kako obila je mera preziranja, s katero nas obsipajo — povsod i! Na Kranjskem namerjajo baje ustanoviti »Pravno obrambno društvo za duhovniško čast«. Društvo naj bi nadzorovalo časopisje in naj hi opozarjalo duhovnike, ako so bili žaljeni na njih časti, da bodo ulagali tožbe. Ljubljanski vladika Anton Bon ventura je priobčil v »Skof. listu« poslanieo, v kateri opisuje svoje javno delovanje v tem prvem letu svojega škofovanja. Opisuje, kako se je pripravljal na svojo težavno nalogo, svoje namene, svoja opazovanja v tem letu, svoje skušnje, naše domače boje in naznanja, da bo na dan obletnice prihoda v Ljubljano zopet na Trsatu ter se priporoča vernikom, naj se ga onega dne spominjajo v molitvah. Za Prešernov spomenik je nabral gosji, deželni poslanec Ivan Božič svoto 200 kron. K tej svoti so prispeli tudi nekateri občinski odbori po vipavski dolini. Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani bo slavilo dne 4. junija svojo petindvajsetletnieo in priredi ob tej priliki slavnost v velikem slogu. Te praznike je poletelo društvo v Zagreb kjer se je razvila zastava bratskega delavskega pevskega društva »Sloboda«. Vesti iz Koroške. Cesar pride v Celovec baje dne 18. septembra. — Koroška hranilnica je sklenila svojedobno, da bo vsprejemala samo nemške uradnike. Uradniku te hranilnice, ki je zajedno mestni odbornik, pa to še ni zadosti, kajti v zadnji seji je drezal, da se ta sklep ne izvaja dovolj energično. Resnično je, kar pravi »Mir«: »Predrznost in nedostojnost teh kričačev je res že brez-i mejna! Da nasprotuje oni sklep osnovnim zakonom, I je jasno! Kako more vlada trpeti tak sklep, ko j posluje mestni magistrat ob enem tudi kakor političen urad ?! Zakaj pa oblastna nemška gospoda nočejo skleniti, da itd Slovencev ne bodo več po-j birali davkov, kojih tudi ne morajo jemati v službo?!« Te opazke so povsem resnične, tako resnične, da bi človek moral misliti, da »Mir» piše o— tržaškem magistratu, o tržaškem občinskem svetu in njega sklepih, o irredentovski gospodi in o tržaški vladi! Mi smo pač uboge parije, Korošci in Primorci ! No, jedno je vendar dobro pogodila slavna koroška vlada: izdala je svarilo, naj se naši ljudje ne selijo v Brazilijo, kjer jih ne čaka ničesar dobrega I in kjer je pravi čudež, ako si Evropejec more zaslužiti toliko, kolikor potrebuje za nago življenje. Celovški »Mir« pozivlje koroške Slovence, nuj tudi letos po vseh naših gorah in hribih, koder bivajo Slovenci, na predvečer godu sv. slovanskih bratov Cirila in Metoda zažare kresovi, a na dan godu naj prirede vse podružnice skupne služI e božje. Iz Lokve nam pišejo: Od dne i), do Ki. maja je bil pri nas sv. misijon. Vodila sta ga pre-častita gospoda očeta Frančišek Doljak iu Jakob Vrbovec iz družbe Jezusove. Kdor je le mogel, udeležil sc je njunih v srce sega joči h govorov. Sad njunega neumornega delovanja je bil, da so vsi ol»čani skorej sprejeli sv. zakramente. Sveti misijon smo zaključili slovesno. Procesijo ob sklepu sv. misijona je vodil milostivi g. škof Andrej Marija v podvorbi preč. g. kanonika Cerne-ta, škofovega kapelana, č. g. Sonca ter še drugih l- č. g. duhovnikov. Procesija bila je velečastna, posebno, ker so se je udeležili s svečami v rokah občinski odbor na čelu mu blag. g. župan Prnprotnik, velespoštovani g. deželni poslance Muha ter <><) v belo oblečenih deklet. Krasen je bil nagovor presvetlega g. škofa po procesiji. Kazaje na križ, za katerega so mladeniči in dekleta zložili JH> gold., spodbujal j«' ljudstvo do stanovitnosti v sv. veri. Misijonski križ .'I'/s metra visok --, na katerem je 1'/i metra visoka podoba Odrešenikova, je izdelal g. Matevž Dežela, podobar v Idi iji, v splošno zadovoljnost. Brzojavni lil telefonski promet meseca aprila 1 — Na e kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca aprila ja 1890 iu sicer na Primorskem: oddanih........................50407 došli h..........................55112 tranzitujočih..........14H72'J vseh brzojavk 254o.'IH od teh jih odpada na Trst sam: oddanih............ 32500 došli h............. 35508 tranzitujočih..........130267 vseh brzojavk 204300 na Kranjskem: oddanih............. 6980 došlih.............. 867 dur T. juniju, oh S. uri /večer stoletni jubilej rojstnega »Ine ruskega pesniku Aleksandra S <> r g e j e v i o :i Puški n a. Z dežja |mmI kap je prišel 27-letni ziilar •I i is i p I-'., ko jf zapustil svojo zakonsko ženo, ter začel »živeti y. neko .losipino (f. Poslednja ljubi namreč veselo življenje ter popivanje po gostilni-eali v sumljivi moški družiti. Josip je moral zapustiti t ti« I i drugo lepšo polovico ter je šel stanovat k svojim znancem. Vendar je ni mogel po,aliiti, in kcdar jo je našel kje v kremi, ga je to bolelo v srce. Pred par dnevi se je dogodil zopet lak slučaj in zaeel ji je očitati njeno življenje. Njej pa je zavrela kri, udarila ga je in ranila na levem očesu, on pa ji je strgal skoraj vso obleko s telesa. Prišli so stražarji in spremili parček v ulico Tigor, njo v zaprtem vozu, da lii se ne prehladila, ker je bila — zelo lahko oblečena. Strehi. Iz Podgrada nam pišejo dne t. m.: Danes opoludne je strela ubila polovico («'»2) pod Ilriišieo pasočih se ovne. Ovčar, ki je stil blizu njih, je nepoškodovan. Dne 21. t. m. pa nam pišejo od isto tam: Danes zjutraj ob uri jo treščilo v Hreeetinov hlev v Poljanah in ubilo vola. Strela je švignila potem v sobo, kjer so spale tri deklice in je poškodovala eno (17-letno) tako, da težko okreva. Popravek V članku »Kaj sedaj?« v izdanju od minole sobote zvečer, in sicer v drugi vrsti od zgoraj v prvi koloni prve strani, je tiskano »da kraj vseh teh neresničnih ozirov itd.«; čitati pa treba: nesrečnih ozirov. Gg. čitatelje prosimo, naj vzamejo na znanje to neljubo tiskovno pomoto. Iradl na mest li i št v a so se že preselili v svoje začasne prostore v ulici Casertna poleg kavarne Tedeseo in nasproti kavarni Adriatico. Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu jo bilo prijavljenih ,!Jl»7 slučajev bolezni, ozdravljenimi jc bilo proglašenih 848, v zdravljenju jih je ostalo H86, med njimi 10(5 vsled nezgod na delu. V 85 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. Podpor se je izplačalo H40S-UH kron. Slovenska mest na šola v Uorlei. Kakor poročajo z Dunaja, pridejo dne 27. maja na uprav- ......i sodišču v razpravo pritožbe goriške mestne občine glede slovenske mestne šole v Gorici. Hišna preiskava se je vršila, kakor poročajo, iz Gradca, dne 20. t. m. pri bivšem profesorju in znanem Schoncrerjnnskem agitatorju, Av-reliju Polzerju. Policija je zasegla vse polno pisem in prepovedanih tiskovin, [stotako se je vršila hišna preiskava v prostorih »Bismarek-vereinu«, čegar tajnik je bil Polzer. bluhoiiein par jo stal dne 20. t. m. pred olt arjem v župni cerkvi v liojanu. V zakon sta si podala roki 8(i-letni čevljar Maks Birgel in 82-lotna šivilja F ranica Križman. Oba sta postala gluhonema vsled bolezni (menigitis) v rani mladosti ter sta se izobrazila v gluhouemnici v Gorici. 1 'oroono besedilo se jima jo predložilo pismeno ter sta je podpisala oba. Mnogo ljudi je prišlo gledat to nenavadno poroko. Poboj. Včeraj ob \). uri zvečer je nastal v kavarni liizantino v ulici IJarriera vecehia pretep, v katerem je dninar Gvido llebol na sedmih mestih ranil z nožem dninarja Julija Bajta iz Postojne. Rešilne postaje zdravnik dr. Fonda je ovezal ranjenca ter ga dal spraviti v bolnišnico. Rebelna, ki je bil u bežal, so prijeli in zaprli. lllirljlvost v Trstu. Od nedelje dne 7. maja do vštevši sobote 18. maja je umrlo 44 oseb možkega in 41 ženskega spola, skupaj 8f> oseb, proti <50 v istem tednu lanskega leta. Od teh jo bilo 1K v dobi do 1 leta, ll> do 5. leta, 8 do 20. leta, 8 do 80. leta, 4 do 40. leta, 14 do (K), leta, lil do NO. leta, 8 v dobi čez 80. leto. Povprečna umrljivost je znašala 20*5 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 8, bolezni v sopilih v 1(5, škrlatiea v 4, davica v 1, hripavica v 1, logar v 1 slučaju. (fir. dopisniki naj blagovoić potrpeti. Oez praznike so je nabralo toliko gradiva, da jim res ne moremo ustreči, kakor hi želeli. Radi pomanjkanja prostora smo morali danes zopet lizpustiti tudi podlistek. Loterijske številke, izžrebane dne 20. t. m.: T]*6 41) 2K 58 4 70 Unr 4s 7 7;{ #5 >> Bolean »jo 4f, 2i» 11 24 Različne vesti. Leva Tolstega soproga. Francoska pisateljica gospa A. I>uc-eMnik z mnogoštevilno družino svojo, malo ne vse leto. Gospu Dne < Jiierev navaja doslovno te-le skromne besede požrtvovalni žene in matere: • Nimam druge zasluge, nego da sem zvesta družica svojemu možu in mati svojih otrok*. (Tolstoj je imel 18 otrok, od katerih jih živi še '.». «Kar sem, nisem sama po sebi. \ s»> dneve, vse ure sva skupaj, skoraj neprenehoma na kmetih. Le najhujša zima nas sili, da gremo v Moskvo. Xe razu- mevam vedno idej svojega moža, in če sem mislila zvečer, da jih razumem, pa mi prihodnjega zvečer mnogokrat izgine njih zmisel. Vendar nisem nikdar zapustila svojega soproga, in če me ne čuti v svoji bližini, mu je to neprijetno, da, on trpi vsled tega. On je vegetarijanec, in sicer v polnem zmislu he-sede; za to mu moram pripravljati posebne jedi, v katerih včasih ni lahko najti prememhe, posebno po zimi. On ne zavživa niti mlečnatih jedi, niti jajc, ampak samo zelenjad, kolače, kašo, vso z oljem pripravljeno. Zavedam se, da o življenju le malo razumem. Več nego dvajset let že živim na kmetih. A to mi jo ohranilo mladostno svežost in svežost značaju«. — [n ros je utis stirinpetdeset-letne gospe — utis mladenke. Visoke, plemenitne je postave, temnih las, živahnih črnih oči in dobrotnih, prijaznih črt v obrazu. Vseh časnikov na zemlji izhaja na leto skupaj okolo dvanajst milijard odtisov. Ves ta papir bi pokril 2000 štirijaških milj, tehtal pa nad tri četrt milijona ton ter bi dal steber, ki hi bil viši, nego vse gore na zemlji. Kajti če se računi zn en časnik povprečno l milimeter debelosti, odgovarja to 12.000 kilometrom. Ako vzameš za čitanje vsakega lista pet minut, kar pač ni preveč, prečital bi vse liste v 100.000 letih. Človeštvo zgublja torej dokaj časa z čitanjem časnikov. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 28. Danes predpoludne ob 10. uri je bilo ministersko posvetovanje, katerega so se udeležili ogerski ministri Szell, Luknos, Da ran vi in ; Hegediis, ter avstrijski ministri grof Thun, Kaizl in Dipauli. Govori se, da ni prišlo do sporazum-Ijenja gledč obnovljenja pogodbe in da pride do odločitve na kronskem posvetovanju, kateremu bo predsedoval cesar. Praga 28. Razume so ob sebi, da češka glasilu najodločneje odklanjajo ravnokar razglašeni nemški program. Kakor je soditi po pisavi listov, je ta nemški program močno poojstril napetost. »Narodni listv« pravijo 11. pr., da na takov program je možen le jeden sam odgovor: boj proti Nemcem na vsej črti in z vsemi sredstvi. llaag 28. Po oficijelni listi so bili v komisije mirovne konference od strani Avstro-Ogerske odposlani: v prvo komisijo podpolkovnik pl. Khue-pach in korvetni kapitan grof Soltvk. V drugo komisijo legacijski svdtnik pl. Merev, profesor La-maseh in člena prve komisije, pl. Khuepuch in grof Soltvk. V tretjo komisijo grof \Vclsersheimb, av-strijsko-ogerski poslanik pl. Okoliczanv in profesor Lamaseh. Bruselj 28. Mednarodni kongres rudarjev se jo otvoril včeraj. Predseduje člen angleške zbornico llurt. IVtrograd 21. Carska rodbina se je danes preselila v Petrov dvor. Carigrad 22. Porta je naložila turškima poslanikoma v Parizu iti Londonu, naj pismeno prigovarjata dogovoru med Angleško in Francijo glede Afrike, sklicuje se na dogovor med Anglijo in Francijo od leta 185)0, pripoznavajoči turške pred pravice v zemlji južno od Tripolisa do jezera Tsad. Nadalje je naloženo poslanikoma, naj pov-darjata, da ni dopustno, da bj Anglija iu Francija določali meje Egiptu, ki je turška vazalna država. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r .zun v drugih navedenih tohakarnah, tudi na južnem kolodvoru. W A G RIC O L Patent T. 49/I008. U Privilegov&no mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov ruztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, [stre, Goriške in pri t u k. polj ed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh pa rasi-karnih in kriptogHmičnih bolezni in žuželk v občo ki okužil jejo trte, sadna drevesa iu zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Llmitanea »tv. 1. Zastop in zaloga na OoriAkem |irigoH|». Frideriku Primas-u v <»ori let, kakor vajenec za tovarno glasovirjev. — Ponudbe na gosp. Henriku Bremitz, Trst, Borzni trg št. 'J. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Johann Puch is Ctradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta la. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev IO. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Pri moji tvrd ki Zaloga ia F. Petech-a WtT Via delle Poste št. 10. "M Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večili kleti po cenah du se ni bati konkurence, pristna in najbol še kakovosti. Istrsko fino p<> gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po ghl. 34, italijansko po 28 i u 32 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto ua dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejemajo direktno v zalogi po poltnlli dopisnicah. ZALOGA POHIŠTVA Ilf OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zuloiru pohištva za jedilnice, spalnice in spre-Jeinniee, {limite in peresni?, »gledal iti železnih blagajn, pa cenah, du se n) buli konkurence. 1'omladnnsko zdniviijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočerni cvet" (Mllleflorl). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-njii in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah doposlje se franko. IVO SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstr štev. 12. mL | - - "Zli* -"-A T' *£.M \m ml Jjfc razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku z več kakor .'MM) slikami o vseh vrstah aparatov za »troje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za realno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike ne išče IVAN SCEINDLER cen- j^p kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12 Njega svetost Papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice tinkture za želodec in so njemu z diplomo iluč 27. novembra 181)7. podelili naslov „dvorni založnik Njihove svetosti'1 s pravico v svoji lir m i poleg naslovu imeti tudi grb Njihove svetoHti. I Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim iPiccoli-Jevo želodčno ttnk-\ ■turo, katera krepea želodec, povečuje slast, pospešuje prelmv-ljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju iu točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar pri „Angelu" v Ljubljani na Dunajski eesti. Tinkturo za želodec pošilja i/.d lovatelj v škat-Ijah po 12 steklenfčic za gld. 1'26 a. vr., po 24 stokieniČic za gld. 2'40, do 36 atekl. za gld. 3*50, po 75 »teki. za gl. 6*50 (poštni paket ne črez f> ki. težak), pa 110 za gl. 10'30. Poštnino mora plačali p. n. naročnik. V drogeriji Friderika Cumar-ja Via llelvedere štv. \*t. in liljalka na Opcinah štv. 212. (nasproti krčme pri M l če I ll) dobiva se „AGRICOL sredstvo proti trtnim, sadnim in zelenjadniin mrčesom, romansko nvč., vipavsko po 40 nv<\ litrr. I)i,<,li(M,jovo pivo najlioljsc kakovosti po '24 iivr. litri-. Zaloga piva Anton Dreher Kozina Postaja Herpelje - Kozina. Ponuja svojo izvrstno pivo v sodčekili in v steklenicah. :xxxxxxxxxxx: Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanj a, prodaja se izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKEKL V TRSTU, Via 8. Lazzaro itv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. Mehanićna delavnica za vsakovrstno popravo koles in Šivalnih strojev. "^M CENE ZMERNE. -jH?----CENE ZMERNE. S^)OOOOCXXXXXXXXX)fOIOIC] „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1W7...........Kron 15iMM>7,r>79 — Letno vplačilo premij in obresti do 511. decembra 18(.)7..... » 28.838,375*— I/plačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . » 343.800,007'— V letu 18(,»7. izdanih 74.xnii) goldinarjev. To delo sc oddn potom javni1 konku-rcncc. Ootinia pismene zaporu Umu1, s podpisom ponudnika previđeni1 ponudbe, katerim je ]>ri(lejumi ~>°/o varščina v /nesku TiN) H., sprejemu cestnemu odboru načelnik v Lokvi (Oorgmile), Anton Milim, . Načelnik : Anton Muhu. Podgradska posojilnica in hranilnica Nt. !*>'.». reaisirovana zaitrnea z neomejenim poroštvom. Vabilo zbor Poflttraclske posojilnice in hranilnice reiistrovane zadruge z neomejenim poroštvom ki bode —^ v Pod Kradli ii===— dne 28. maja 1899. ob 2 in pol uri pop. v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo nadzorstva. o. Potrjenje letnega računa. 4. Določitev nagrad, odškodnin in daril v smislu § 20 zadružnih pravil. f>. Izvolitev starešinstva, nadzorstva razsodništva. 0. Eventuelni predlogi. P o d g rad, dne 15. maja 189S1. Starešinstvo. m Opazka: Ako bi ol» določni uri ne bil zastopan v smislu S 41». zadružnih pravil zakoniti broj zadružnikov, ohdržnval se bode obrni zbor z istim dnevnim redom, isti dan ob .') uri popoludne, kateri sme brezpogojno sklepati. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Izdelovatelj M H R N J A K. lekar Se kupi v vseh lekarnah Pozor! pravi Claven , nimi to varstveno znamko I lonček 60 nč., s pošto 75. Kilino gotovo delnjoee sredstvo „C L A V E N" s Katerim si tsak y 3 5 ilneti hrez hoIbčlii in za veti no ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo koto, bradavice, žulji, od znoja va-njene noge, ubod bčele, ose, komarja In druzega mrčesa. Razpošilja se samo proti povzetju ali če se pošlje denar naprej. — preknpovalci dnne velite popust!r ttiavna podružnica z« Istro: lek. I. Spravallo. Trst. 11 lil |>inlr;>. /\\ \ val n. -I»uii-kn: Irk . A . \v7nJJTr! Znuri' \\ J ^ Ilira I-.'. S k I u. I lira v Zavirim : lik. II. Hr<»lii«vln, f JVilniivikl. Varn^lin: I Itlull. Petrinju: V l'u-X um-. Trti: StiuhIIh. Hiiil:t|ie*tu : .1. v. Tiiriik * Našemu si. občinstvu! 1'odpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Štv. 2 dobro urejeno in z vnem potrebnim kakor moko, sladčicami itd. založeno pekarno. Kruli pečem po .'> krat na dan ter pa pošiljam na zahtevo na dom. Sprejemam tudi domaČe testo v peko. V, vnem spoštovanjem Ivan Pahor. Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natančneja ustmena ali pismena pojasnila daje Jože Vodopivec v kavarni Connnereio. H PrlKiiiino hiijlinljii ■/. vaitutmi patentiranimi novostmi l«»tne ixiiajill»> tehnični* ilnvrfenl glasovirj i dnin- bo na jI mije in nuji-eneje direktno pri tovarnarju Henriku Bremitz o. kr. dvornemu zalagatelju, Trst — Borzni trs? številka S) Trst H ilustrirani katalogi na militovanje franku. Johann Fuch iz Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Golobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Pri moji tvrdki ^^^ Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI COMP. » i z Rleliterjeve lekarne v Prani ) pripozmiuo izvrstno, bolečine blažeče mazilo fc dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le- Z _ karnah. Zahtevu nuj ne to P 4 splošno priljubljeno domače sredstvo £ 4 vedno le v originalnih Hteklenieuh z varstveno znamki), „sidro" iz Richterjeve lekarne tur vzame previdnostno hhiiio Hteklenlce m to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richlerieva lekarna pri zlatem levu v Pragi. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočeni 1 cvet" <31 lllo(Iorl). l isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnm. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Al dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi zu 66 nvč. v murkah dopoSlje se franko. Zalogo piva senožeške pivovarne MT v Herpeljah ^ ima Ivan Siškovič fstotaiii v svoji lastni hiši več let. Kakor vedno do sedaj hoče tudi odslej točno in vrstim služili svojim odjcmaleem ter storiti vse mogoče v tajili zadovoljnost, tako, da s«1 mu ni bati nobene konkurenca toliko glede een kolikor ffledć dobrote piva in sieer v sodčkih in v steklenicah. Zaloga je na razpolago ob vaaki uri dneva in noči. Priporoča se torej gostilničarjem in slavnemu občinstvu sploh. izobražena, izurjena v gospodinjstvu in v vsili delili šivanja, želi službo gospodinje v družini, pri gospodu ali gospe j, ali tudi pri kakšnem duhovniku tukaj ali na deželi. Naslov pri upravniitvu. Parobrodno vozno društvo Red-Star-Line isee praktikanta iz dobre družine, ki ume li r v a t s k o in če mogoče tudi slov e n h k o dobro pisati in brati. Ponudbe na administracijo našega lista. Išče se mladenič stnr okoli 1 f> let, kakor vajenec za tovarno glasovirjev. Ponudbe na gosp. Henrika Bremitz, Trst, Borzni trg št. !l. Pomladansko zdrav l ijene. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I šojam si naznaniti slavnemu občinstvu iu svojim odjemalcem, da sem preškrbel svojo prodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkonkurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ....... . po 15 nvč. Fini perkal za srajce.......... 24 „ Oxford, barve garantirane........ 19 „ Franeozki sateni........... 28 „ Plquet, barvan in bel za obleke .... „ 2H „ Perkalin za podloge v vseh barvah .... „10 ,, Blago močno za podloge v vseh barvah . . „ 16 „ Blago za ftenske obleke dvojna Širina od nvč. naprej „ „ možke obleke širina ir>0 cm. „ !»o „ „ Alpagas črni za ženske obleke velik Izbor............„ 60 „ „ Kotenlna............ 18 „ „ „ bela .......... 21 „ „ Navidezno platno.......„ 16 „ „ Platno čisto laneno........,22 „ „ „ „ „ za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ „ Muiolin bel prve vrste......„1(5 ., ,. ChifTon za srajce......... 1K ,, Srajce zu gospode, velik izbor belili in barvane............ 5K> „ „ Srajce za gospe.......... 60 „ „ Moderoi, zadnji kroj........ IU) » „ Velik isbor ^a trakov, Aipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za livilje in modistinje. — Vsprejemajo se naročbe moikih oblek po meri in najnižjih oenah. S0T Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. Na najvišje povelje NJeg. tm c, in l apost. Veličanstva, XX. c. kr. državna loterija za obče vojuSke-dobrodelue namene. Ta denarna loterija, edina v Avariji zakonito dovoljena, <>1«wku 13.728 dobitkov v gotovini v vkii|>ni Hviiti ih! 403.160 kron. Glavni dobitek znaša: -j kron 200.000 kl()" K Zik lapliii'llo ilobitkiiv jmnCI r. kr lutorljukl Mtklml. Žrebanje nepreklicno dne 15. junija 1899. Jedna srečka stane 4 krone. "Vi Srečki' hi- duliu pri mlilrlku zu ilriiivnc luti'riju 1111 Dunuju, I., HlomurguitHts 7, v l