Poro^ila n-aSega gen«ra|Ia«ga Stabte. sioer dan b», 8an poroSajo o laSkiii napadih, toda Tudi o temT da so naše 6ete z navadno lahkoto oclbil« vse te napade. Veftjo pozornost ]e vabudilo poroičilo generalnega Sflaba, da italijansko vodstvo skrbi)O premika in razpostavlja la§ke 6ete Ba benečaaskem polju. Pravijo, 3a to premikanje poraeni priprave italijanske arniade za nove napade na našo prlmorsko fronto. Že ?)rod mo?.fi so sovražniki razglažali, da se bo- kmalu izvrgil bliskiovit aapad na nas in naŠe zavezaikie od vseh stranl. Kmalu se sicer to a! zgodilo, a zigodilo se je, blisko-viito tudi ne, toda polagoma. Najprej go zafieli Rusi z napadi v Galiciji, VoliBiji in sedaj na severaem Raskem. Potem j» prišla v«Iikansko pripra^vjjena ofanziva Fraacozov ia Aagležav proti našema zavezaika. Ia sedaj je treba, da tadi Italija nastopi. Verjetno je, da bi rada tudi svojim prijateljem pogoltnila, dano besedo, foda tega ji ne dovolijo. Sedaj mora plesati, kakor ji gddejo Fraacozi ia Angleži. Pričakovati je toroj kmala nove lašk© olenzive aa Priraorskem. Toda gtneral Boroovii ia ajegov! JunaSki vojaki, oprti na svetlo brušen« me6e, stojijo na ]aga zvesto aa straži aa o»sarja ter naSo avstrijsko in slov^nsko zomljo! Kako sodijo Nemci o generafu BoroevičuJ V listu «Vossische Zeitung* piše~Otto Konig s soške bojne Crte: ^S ".-'¦ Generala Svetozara pl. BoroeviCa, armadnega poveljaika ob SoCi, js poslalo vrhovno vojno poveljstvo sem v času, ko je ovenčala zmaga težke boje njegove armade v Karpatih. Ločitev mu ni bila lahka, tako je izjavil, kajti eno vojno leto, kakor tam' zveže ozko vojskovodjo in njegove Cete. Vojaška usoda — je rekel — vsak mora iti tja, kjer ga rabijo. Sijajen rojak ta general B#roevič! Železna glava z jasnimi očmi značajnim aosom priča na prvi trenutek o tem, da pripovedke, ki so vznikle okoli njegove osebe, v mnogih slučajih v resaici aiso samo prazae pripovedke. Neki častaik, ki j« bil ž ajim v Galiciji, mi je pripovedoval, da so vojaki prisegli na to, da ni krogle, ki bi mogla pogoditi njihovega poveljaika. Jaz sem to omeail generalu, ki se je nasmejal: «Da, jaz sem tudi čul to. Veste, jaz se, kar pravzaprav mora storiti vsak vojak, udam usodi. Ko smo imeli odporne boje skozi mesce in mesce sem jaz naravao, kadar mi je bilo to mogoče, šel med prve vrste, da se pokažem svojim vojakom ia se ž njimi razgovarjam. Naravno, da se je ob takih prilikah pripetilo, da so Rusi, ki so bili oddaljeai samo 150 korakov, streljali aa aas. Nekoč je pač šrapael zadel eaega gospoda iz mojega spremstva, meai pa se ni nikdar nič zgodilo in tako je nastala govorica, da sem posvečen proti strelom.» f^F^;^i3 <Ali je potreba, prevzvišeni, da se poveljnik tako izpostavlja?> «Da! Včasih ne gre brez tega. In nazadnje se moram jaz na licu mesta prepričati, ali je vse v redu, ali so moji ljudje tam dobro oskrbljeni, kako je njihovo razpoloženje; vse to so stvari, katere se more spoznati samo z lastnim opazovaajem. Ia slednjič je za poveljaika prijeten občutek, ako vidi, kako so mu njegovi ljudje udani.» Govorili smo potem o potrebai strogosti in trdosti vojskovodje. %' fe«Strog, trd, to so samo pojnai. Biti trd ob pravem času, zaači morda v višjem smislu biti dober. Žrtev slo mož more rešiti jih tisoč — in slednjič ima vsak človek, makari Ce je tudi vojskovod|a, svojo vest. Naravao, žrtvovati ljudi brez haska, cele polke, kakor so to Rusi storili v Karpatih...» «In tako delajo sedaj Italijani», dostavim jaz. r-^$«Da, oni so še le na zaCetku, ali tudi.tam se to spremeni, tembolj, ker že sedaj vidijo, da pri aaših četah ob Soči ni mogoče predretl Jutri boste čuli že v Gorici, kako grmijo topovi in skoro boste sami doživeli, da je rmk. poedini naš mož ob S«či jtmak in da vsak bsned teh bojevnikov zailoil zlat& koh^no m krahrost. Ne aiore se zadosti oceaiti, kaj ti ljudje tam vzdržijo — vsi, Dalmatinci, Bošnjaki, Korošci, Madžari, Hrvatje, Moravci...» Drugi dan sem bil v Gorici. Velika bitka je bila pred nekolikimi dnevi dovršena s popolaim porazom Italijanov in čital sem vojno povelje generala svojim četam, ki se je skončavalo s prekrasnim poletom: ,,Vojaki! Vaši sinovi bodo s ponosom pripovedouali o tem, da so njih eietje bili vojaki ars^ade cb Sožil" Ob Sočl Teje dali Radeckega. NemSki pisatelj Otto KSflig ]« bil pri generalr« nem poltovniku baroaa Konrada pl. Hotzeadori. O. KoBig je načelaika naSega generalnega štaba izja\il, da odrine na bojno črto ob Sofli. Baroa Konrad je naito odgovoril: M'Morebi(i imate prav. Tam doli v.e-> je duh Radeckega. Kar aaši ljadje takaj delajo, spada med najlepše, najvecj© čine te cele vojske. Saj boste sami vse videli in doživeli. Zanimivejše bi bilo zdaj še na Poljskem. Ob vsem janaštva obrambe b»sproti fetirikratni ali petkratni premoGi vleče veadar bolj, 5e se preživi vihamo prodiranje zmagovitih armad. SQvražniku biti za°^etami v trajaih bojih zbadi vftčje navdašenje, kakor mirBa, železna obramba.; Odprto je pa \-praSaaj9, Be n« zasluži trpevao Juaaštvo še večje hvale, kakor polat prodiraaia." Ob Soči. StirimeseSna vojfla proti Italiji je prinesla Jako neprifiakovaa ia 5isto a«logi6en uSpeh — po italijan^kih račanih namreč, namesto, da bi vedno le mioOn&jši aapadli našo Izprva slabotno Ironto razbili, so ]o le znatno okrepili. Daaes v resnici stojimo ob sogki fronti trdneje, n«go kdaj pr«]e, doCim se je prvojiio sveža mo6 sovražaika izrabila in nriBuIa. Na skoraj i;rtzvodnem in n«plodii«m kamenitem svota KomenslcoDoberdolsk» planote je emotrtno delujoSa ozgaBizaoija izvrSiJa 6udež«, tako da smo danes in &e za diilj">o dobo v položa]a, da vadr2uj«mo v tej druga&e zapuščtni pokrajiai tadi mo5no armado poljnhao dolgo časa, n« da bi njeaa bojna sposobnost kloličkaj (rptla. Tako so se tudi izprva. zanešene razne taborste bolezni v kratkem čami omejile in so sedajže ugasnile. SedaBje zdravstvano 6tanie Set j© celo agodr;»i&« r.ego dotična fctatistika v miru. NtzasliSaao y«liko se j« storilo «a aastaaitev (5et; na mesto gotora je že "aavno stopila leseaa baraka in stdaj solidna kladara ali dobro ar»i»na kamenita k«j«f> V najsprediisiši fronti, kjer se 6cta sedaj že redao vsia,kih par dni izmenjajejo, 90 že skoraj pov'sodi aapravljene kaverne, proti kajterim tadi najtežji ogenj aičesar ne zamone. Stevilne naraivne votliae, ki so jih deloma odkrili še-Ip na&i lizaajdljivi Ijudje, so opremljeae z leaenimi odri do višine sedmih nadstropij, adobno urejene^ električno rajzs^etljeae in prezračene. Znamenitosti za vse čase! Nowe oeste in poljsbe železaice podpirajo gibljivost 6et ia trena, Gosta brzojavnai in teleionska mreža omogočaje hitro ia liahko pove^ievaaja. Prav posebae spretnosti in trada je žahtevala: zigradba strelskih. jarkiov samiili, ki jih je biifo mogofte napraviti edinole s pomočjo železnih drogov, dleta ia kladiva ali / minami. Le kdor jie sam videl vse to, *more pojmiti, zaKaj s takiin inirom pričaikaieino nadaljnlh dogodkbv. NaSe nedosegljive ftete so nanireč bile obe prvi 3oški bitki^rez takih pripomočljfov. Goca za 8 metre nižja. iVsled obstpeljevanja gore Moate Viola na. Tirolskem, kjer so imieli Italijani močne posUvaake, se> je visočina gore znižala zia oete tri metre. Krogle naših težkih mažnairjev so drobilie kar cele sk:ale od gorskegia vrha. 0 itallianskem vojaštvu. Italijaaska intaatlerija se je dosedaj prav, dobro bila; ob južneni temperamieata in ži\(a.haosti seveda ni Šlio brez vielikega, krika, ki ]© na^e ljmdi vedno 0 pravem č.asia opozoril. da se nekaj piipiravlja. Tiekom bojev se dah italijfafnskiega vojaka nikakor ai izboljšal, Izgubili so velik del čra^Baikov po poklica in mnogo dobrih padčajstaikov. Mnogo častniikov J© padlo v našem ognju, ker go se prevteS izpostavljali. I-arafnterijski nastopi so zelo redlki. Dcpoldnie imamo mi boljše svetlobne raflmiere, popoldae pa Italijaai. Ltalijanski letajlcf so skrajno dielavtai, obrambni topovi imajo neprestano dovolj delai, Doslej so bila sestre^na tri italijanska letalaj. Strelski jarkli so ponekod koma; 40 do 80 kbrakov oddalieni, tafco, da se }e mogoee ustmeno sporazuirLevati. Italijani mečejo našim pisma, v; kjaterih prosijo cigaret, Basopisov itd. Poniek.od so si ,ip,rki čisto blizu, ta_ko, da italijanska airtiler.ija ne more delovati, ne da b"i ogrožeyala lastne ljadi. Mi smo voiaki korenjakl . . . S koroško-itall^aTiske bojn« čite aam pišejo zdravi slovenski lantje dne 22. sreptembra: Zdravi, ve^eli in zpi^ovoljai se tukaj v tem sivem in belem sikailovju1 nahaia,mo ia čabamo na pten, kakor maBka pred mišjo laknjo. Prav vesele bi se pa 6utili, ako bi že biili doma, ker pr^^žuieijo se jesenski dnevi, ko Vi doma spravljate polj.sike pric^elkB ter trgale zr«lo grozidje in tdčite. sl.idko \i">ioe. Tudi takrat so veselja polni \ie6eri, ko se tui*Š6ica kožuha. Faatjo smo se tedaj skapaj zbr^li,;/ler kako prav na glas smo dali, a sedaj pa druga 93 ham po'e. Gremo tudi tukaj fantje dostikrat skupaj, pa moramo tiho ba ti, k|hjkor da bii aobeden ne znal go\nriti. V tihoti se f;ez skalovje vlačimo ter iščeimo polerttarja. Dozdaj je bilo dolgo 5asa v tem ozemlju m^o bolj mlrno, Polentar ni prdiil iz svojih topovu Danesisie pa že zopet slišii tisti divji glas' iz sovražnikovi!(h topov, kii oddaja svoje krogle aa polie ter izildopava krompjir iz ziemli«, ki že izgleda tako, kakor da bi prišle svlaje aad njega. Sovražnie prednje straže, nastavljeaie po tistih visokih skalah, streljajo nepresitano s avojimi paškaimi, lako, fcajkor, da bi vozaiki po C(es1,i vino peljali ia z bičem pokali. Srčne pozdrave! Matija Verdnik in M. Kovač 2 Malaharae pri Cadrama, Jiaaez Majerifi iz Ptaja, Alojzij Zorec in Fr. Skofič z Varberga, Vinko Loren618 od Sv. Jieraieja, Antoa Pkteršek iz Slivaioe ip M. Gašič od Sv± Pieitra ia dragi. Lah si na Slovenskem ne bo kuhal polente. Slov<6Bski fantie in mož-iet nanv pišejo z italijaa* skega bojišča: Našim domiaeinom ia zaanaem vt zieleni Stajorski BazBanjaino, da naj si bodo v sviesti, da polentar pri nas nikdar ne bo poleate kuhal. Imamo v domoviai dekleta in žeae, ki nam znajo kaj boljšega pripraviti. Mi se imamo tukaj iziborao ter tadi vSasiih kaico zapojemo, 3a izlve polentar, da š& nismo strti, kakor si je od zaCetka mlslil. Slovienski lantje, mi smo mi, pa po naših žilah tede kri za bljagor domovJBel Pozdravljamo čita(ijel|© ,,Silov. Gospodarja"! Gregorčič Edmuad, četovodja, Anton Retravc, poddesetnik, J. CeSek, desetnilk, Oton GomilSak, saper, Meaciager Fr., saper, in Josip Pahor, pe^ec. Eden Avstriiec za pet Itallianov. S tirolskih gor aam pušejo slov^enski faatje dne 23. septembra: 'Že tri mesce je minalo, kar nam je nfizvesta Italija napovedala vojsko. A h,vtalaBogu, Sozdaj Še polentarji ae morejo govOriti, da bi si bili kaj pridobili. Cede se jira sline po naših domovih, pa gotovo niso vedeli, da se do njih pride aamo Žez trupla hrabrih avstrijsklih vojakov, kar pa Bi tako lahko. To so že okuSili do9eda.i. Na visokih in skalnatih tirolskih plaalnah se bojujemo zraven hrab. rih Tiroloev tudi mi m 1 a| d i s 1 a v, 0 a s k i I a a t } e. In marsikatero jutro smo že napodili nezveste Lahe profi od poTiente. Težko,"d'a 90 jo imeli flas vzeti s s«boj. Vojaki vseh narodnosti smo tuka], a v naših sroih je šie zmiraj sitar avstrijgki dah iji cbo željo iv mamo v;si: zapotliti polenitajrjai dalef nazaj za morje in priboriti si naši domovfei tolikanj zaiželjeneg-a mira. Pri tem nam pomagaj Bog in Marija!. Za Avstrijo in njenega vladarja vse, tucli živffjeaje, fie je treba, Saj smo Avs*rijci. Eden Avstrljec Ima korajže za pet Iuilljanov. Vsem bralciem ia bralkajn ,,|Stov. Gftspodarja" pOšiiljajo iz tirolsfdh, ^v»*ov stjlne i.n fekjrene pozdrave sjovenski laaij© - gorsjki •topr/čarji: Jožei Smajs iz BraslovC, Jaaez PoCJh od Sv. Duha - Lo6e, Andra^ Klaijkišek od Sv. Vida prl Piu]u, Franc Petrovič od Sv; Marka niže Ptafa ia Fraac Stnmpei-ger od Sv. Barbare v Halozah. Angeli varuh me ie rešil. Pionir Valeatin Ter6i6, doma iz Stov.. Bistrice, nam piše z iftaliiaasbega boiifeCa: Bilo je Beko no6 v mesca septcjinbra. Pionirji smo dobili povelje napraviti raztrgane dele žičaalia ograj pred stnelnimi; jarki, Šel sem s triemi možmi kakšnih 250 korakov nazaj v gozd po žico, kjer sm-j jo imeli shranjeno pri neki razidrti ko6i. Ko pridemo do koSioe, za6ne Ba©nkrat sovražna artilerf^a močno streljati v gozrd. Jaz sein reliel tovariiiem: ,,Po.idimo od (nkaj proč," Neki glas me je k tema priganjal. Komaj smo šli karkih 5 korakov, že adarita, dve granati na mesto, kjer smo mi stali. Ker je bilo zielo temno, smo šli namesto na levo, vedno bolj na desno. Sovražaik je vedno hujše atreljail. Trije pridmo do nekiega zidn; eden tovariš se je že zgabil. OistalU tovariša sta mi pngovarjala: ^Tlakaj se vležirao!" Meae je pa vedno nek notr^anji glas priganjal: Pojdi dalje! Unia'<nii sem se na levb. Kam sta šla tov^airiSa, niaeni vid«l. Komaj lrapravim nekai korakov, že zaftali neka granaita nad menoi, da pad«m na z>emljo; granata pa adari na"mesto, kjer smo se mislili Vleči. Dobil sem samo nekaj drobnega kamenja po hrbta, druzega nlč. Vzdigniem se spet in hitiin do aejke jame, kjer sem aekaj časa ostal. Tako laido še sovražnega topniMva nisem slišal streljaiti, kaktor to noč. Ali škode ni naredila sovražna artilerija skor.o nobene. Tako sem dvakrat ušel sJmrti, Lov na «zajce". Lovec Franc Bečan niaim piSe a| italijanslkiega bon.šča: Ko si3:n hj/l še doma, me }e prav posiebno veselil lov na zajoe. ;Večkrat sva šla z fciratom zgodaj zjutraj v Poliorje ter sva preganjala kratkorepnike, Tudi tu_ kai imam priložnogt lioditli na \o\>, in sieer *ta<kra,t, kadar gremo na poljske straže ali na patrulje. Samo ta lovi se Bekoliko razlo6aj«;, ia sicer v ,tem, da Unamo na puškah bodalo la da: Nodimo Bad zajce, ki imajo saimo dve r/ogi. Toda kakV>.r je pvaa gozdnr zajec, je plah naš^sovražnik. V-ečkrat se je zgodilo, da je naša poljskar^traža, ki je štojla samo okrog trideset mož, pregnala celo komppinijo poleiitarjevi. Sovražnik je tn.ko dolgo hraber, dokler ne 6u|« žvižguaja svinfienk, jotem pa pobiegne po. skalovja kot srna. Poskalovju zna;o prav dobro bežati, posiebKO alpinski vaaki s širokLmi kMiuki. Enkrt. smQ se morali tako smejati, da nismo inog1!! niti streljati ža njimi. Drazega se ni slišalo, kol: rtQua, qiiva avanti!" Pretečeni teden je bilia zopet B?<ša patralja zunaj in to pot z roč; i,mi granatami. V gosti temi se priplazimo po trebuha čisto k sovi'aižn'i poljski straži. Ko smo vrgl;i med nje par gfanat, ni pr|§lo sovražnika niti B.a misel, da bi strieljaiL. na nas, tampak je lcraalu pobral kopita. — V5ash sroo slišali za sovražno Ironto streJjati strojno pu^do. Dolgo čaaa B:<smo \-«d&li, aa koga sploli strelja, doklter nam aiso aietniki povedali, da strelja na lagtne vojake. Kadar dobijo Italijani povelje za na,pa'd, morajo na v^ak načia pr«dreti, 6e pa grejo naprej, s-trelia na nje strojna puška. Zato pa tudi sovražnik nap^ada edino le po dnevu, ker po no6i bi se ma jih večina skrila pod skalovjem, — Pozdrave vsem!