Iz dnevnika malega 
Šiškar-ja
Torek
Sosedov Jožko je pritekel povedat, da bo devalvacija oziroma da bodo začeli imetni-kom devizne račune devize v dinarje preva-jati. Jožko je sicer res le smrkavec, je pa za-to njegov ata jako obveščena oseba ter se je naš ata nad novico globoko zamislil. Teta Mery nam je namreč iz Amerike prinesla 50 dolarjev in smo torej tudi mi prizadeti pri tej zadevi. Ročno se je oblekel, vzel mene s se-boj ter odšel na banko.
Tamkaj je bila že dolga vrsta takšnih ti-pov, kakršen je naš ata. Nekaj jih je imelo aktovke, nekaj navadne polivinilaste vrečke, nekateri so bili pa kar brez, kar je pomenilo, da imajo manjše vsote deviz kot ostali. Tudi midva sva bila brez vrečke in naju je bilo kar malo sram.
Tovarišica pred nama je žvrgolela, da je ona slišala, kako bo najpametneje devize prenesti nekam »čez« in se je kar malce skre-gala s tovarišem pred njo, ki je imel črno aktovko, pa jo je prepričeval, da je najpa-metnejša metoda štumf. Zlasti zdaj, ko de-lajo hulahopke in lahko naložiš vanje kar dve vrsti valut... In so nasploh ljudje v vr-sti šimfali, se kregali, zabavljali, da je nama kar nerodno postalo.
Naposled se je ata naveličal, priporočil vsem skupaj naj gredo malo v en del telesa in odšla sva na dva deci. Se pravi, dva deci je dobil ata, jaz pa le deci in pol soka ...
Sreda
Deviz še vedno ni nihče pobral in tudi v dinarje jih ni nihče prevedel. Mi gre pa vse-eno vedno na smeh, ko pomislim, kako zla-gajo nekateri bankovce v štumfe oziroma se bojijo, da bi jim kdo ne sunil in bankovcev in hulahopk zraven. Ali pa na vso moč cvi-kajo, kako bodo prenesli dragotine čez me-jo...