/laroinina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «16/111 Telefoni uredništva: dnevna alaiba SOM — nočna 2996, 299« tn 20$« Uhaja mi dan ajotraj, men ponedeljka ln dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserates Sarajevo štv, 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J Za nepotvorjeno demokracijo Senzacionalen predlog abesinskega vladarja Abesinshi cesar odstopi Ogaden ako dobi prosto pot do morja in pristanišče Zeila ob Rdečem morju Vlada g. Stojadinoviča je bila od ljudstva celokupne države sprejeta z naravnost elementarnim navdušenjem zato, ker je pomenila konec absolutističnega režima, ki je bil uveden leta 1929 in leta 1931 omiljen 7. neko psevdodemokratično aparaturo, ki naj bi bila tvorila prehod k pravemu svobodnemu sodelovanju ljudstva v državni politiki, dejansko pa se je izkazala kot nesposobno za tako nalogo tembolj, ker je bila poverjena ljudem, ki niso imeli zaupanja ljudstva niti so si ga umeli s kakšnimi državniškimi sposobnostmi pridobiti. 2e samo upanje, da je oziroma bo konec temu stanju, je izzvalo splošen viil radosti po vsej državi, ne-glede na to, da je po polomu fašističnega režima jevtičevcev prišla na krmilo vlada, ki so jo sestavili ljudje načelne in odločne demokratične miselnosti. Toda bili so podani tudi čisto pozitivni znaki, da se bo po naravni prehodni dobi broz nevarnih skokov, ki bi jih naše itak že nevarno pretreseno javno življenje le težko preneslo, upostavila na vsej črti demokracija, kakor je ne zahteva samo edino pravo načelo politične in ljudske samoodločbe in sporazumnega svobodnega sodelovanja med vladajočimi in vladanimi, ampak tudi dejanske potrebe naše države, ki se po tradiciji svojih narodov ne more srečno upravljati drugače kakor na podlagi zaupanja ljudstva v one, ki jih postavlja na čelo svoje vlade. Ne samo, da je vlada g. Stojadinoviča v svoji uradni deklaraciji izjavila, da hoče osnovne važne zakone, ki naj omogočijo prehod v polno demokracijo, prilagoditi težnjam in željam naroda in da hoče omogočiti resnično udeležbo najširšim slojem prebivalstva pri državni upravi — njeni najožji prijatelji so v svojih političnih govorih — kakor n. pr. dr. Laza Markovic — slovesno na-glašali, da si ne morejo ureditve države, kakor jo namerava pripraviti novi režim, misliti drugače, kakor da se narodu vrnejo vse demokratične svoboščine, ki so mu bile odvzete. Nova demokratična era pn razrušitvi, ki so Jo povzročili bivši protiljudski režimi, neobhodno zahteva v prvi vrsti, da se vrne ljudstvu splošna, enaka in tajna volivna pravica, ki edina jamči za to, da pride do izraza resnična volja ljudstva. Zakaj izkušnja je naučila vse evropske demokratične narode, da se je povprečnemu človeku mogoče odločiti po svojem prepričanju in vesti in tej odločbi dati po volivnem aktu izraza samo, če tega noben zunanji činitelj ne otežuje ali pa ne onemogoči tako, da lahko kontrolira vsak posamezen glas, z drugo besedo, če je volivec dejansko popolnoma svoboden od vsake tuje nuje in pritiska ali vpliva, ko oddaja svoj glas za tistega, kateremu zaupa zastopstvo svojih interesov. Zato je tajnost volivnega akta, kolikor gre za oddajo glasu, temeljna zahteva demokratičnega reda, ki hoče tudi praktično garantirati svobodno samoodločbo vsakogar. Zato ne more in ne sme biti dopuščen noben dvom, da bo novi režim na podlagi pooblastil, ki jih je dobil, uveljavil novi demokratični volivni zakon na osnovi tajne volivne pravice, oziroma da skupščinski odbor, o katerem je sklenjeno, da more vlada le v sporazumu z njim izpremeniti volivni zakon, ne bo delal vladi nobenih ovir, da uzakomi vseskozi demokratičen volitvni red, kakor ga zahteva ljudstvo, ki smatra to za svojo najosnovnejšo pravico, o kateri sploh ne sme biti nobene debate. Vlada je s svojo deklaracijo in z vsem svojim nastopom, ki je izraz njene resnične in odločne volje, kakor jo je razumelo ljudstvo, prevzela moralno obvezo pred vso našo javnostjo, da uzakoni ljudski želji, volji in potrebi odgovarjajoč demokratičen volivni zakon, za vsako ceno, brez ozira na kakršnekoli nasprotne želje in struje, ki so ostanek miselnosti prejšnjih protiljudskih klik, katere so v svoj strankarski in osebni prid rušile našo demokracijo in razmajale našo državno stavbo ter državo vrgle v najhujšo krizo, kar jih je doživela od svoje ustanovitve. Nikomur ne sme biti dovoljeno, da dela iz tega vprašanje, najmenj pa faktorjem, ki ne predstavljajo resnične volje ljudstva in nimajo njegovega zaupanja, ker ga nico dobili od ljudstva, ampak le na podlagi nedemokratičnega volivnega zakona, pa še to le s pomočjo najhujše nasilne potvorbe volivnega rezultata. Novi volivni zakon, kakor ga hoče ljudstvo, se more uzakoniti popolnoma v smislu še obstoječe ustave iz leta 1931, ki jo hoče vlada g. Stojadinoviča, dokler obstoja, absolutno spoštovati, zakaj čl. 54 te ustave pravi: »Narodna skupščina je sestavljena iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splošno, enako in neposredno volivno pravico.« Javnost glasovanja torej ni ustavno določena, ampak je le bila uzakonjena s posebnim zakonom, ki se lahko vsak čas brez ovire od strani ustave izpremeni; ustava sama pa upostavitev tajnega glasovanja še olajšuje, ker določa svobodne volitve, svoboda brez tajnosti glasovanja pa je iluzorična. Saj so fašistični režimi uvedli javna volitve izven okvira ustave prav zato,da onemočijo ali obtežijo svobodno odločitev proti obstoječemu režimu. Ker torej od strani ustave ni nobene ovire, da se ne bi ljudstvu vrnila volivna svoboda v tistem duhu in obsegu, ki ga je jamčil volivni zakon pred uvedbo diktature in njej sledeče psevdodemokracije, smatramo, da naloga, ki jo je prevzela nova vlada, da namreč v državnem političnem življenju zopet pride do polne veljave ljudstvo, kojega voljo so prejšnji režimi s samovoljnimi akti kršili in dolgo vrsto let tlačili, ne dopušča, da bi kdorkoli samo poskušal oteževati restavracijo demokracije in demokratičnega volivnega reda ali pa delati na kakšnem zvodenenju, potvarjanju In okrnitvi popolne volivne svobode. Zakaj tak človek ali iusti- London, 18. julija. A A. »Times« so objavilo izjavo abesinskega cesarja o mednarodnih diplomatskih načrtih za mirno likvidacijo italijansko-abesinskega spora. Cesar Sc-lassije je izjavil, da mu ni še nihče stavil predloga za zgradbo železnice preko abesiu-skega teritorija, ki bi vezala italijansko Somalijo in Eritrejo. Abesinija bi bila pripravljena odstopiti del ogadenske dežele, toda le, če bi ji kdo odstopil kako luko ob morju, na primer Zeilo, nikoli pa ne bo pristala na to, da bi si kdo na lepem prisvojil kako njeno severno pokrajino. Ob zaključku je odločno povdaril: Čim bodo italijanske čete prestopile naše meje, bomo takoj pričeli z borbo. Kljub temu bomo .še nadalje iskali pomoči pri Društvu narodov. Cesar o suženjstvu V svoji izjavi se je dotaknil tudi vprašanja suženjstva v Abesiniji in povdaril, da se nikakor ne boji italijanskih groženj, da bo Italija sprožila to vprašanje pri Zvezi narodov. Lahko mu bo odgovoriti, da suženjstvo ni omejeno samo na Abesinijo, marveč prekupčujejo s sužnji tudi drugod v Afriki, pa celo v Somaliji in Eritreji. Italijani sami so morali priznati to dejstvo, ki je dolgo znano tudi že Zvezi narodov. Neutemeljene pa so po njegovem mnenju težave, ki jih povzročajo nekatere evropske vlade uvozu vojnega materijala v Abesinijo. Stališče teh držav nikakor ni v skladu z med- Miinclion, 18. julija SE Praganjanje katoliških duhovnikov in društev je zadnje tedne zavzelo nepričakovano hud obseg. Zdi se, da je izšlo od nekod čisto enotno geslo, ker je postopek povsod isti. Nenadoma nastopi v kakšnem kraju narodno-socialistični govornik na nalašč za (o prirejenem zborovanju kakšnih hitlerjevskili čet. Govornik se nu to takoj v začetku govora javno pritožuje, da je dobil od krajevnega katoliškega duhovnika grozilno pismo. Poslušalci začnejo na to vsevprek tuliti in razbijati ter sc navadno takoj spravijo proti stanovanju duhovnika, da ga kaznujejo. Toda govornik noče, da bi prišlo do dejanj. Obrne se na policijo, naj duhovnika reši pred ljudsko jezo s tem, da ga vzame v zaščitni zapor. No in duhovnik gre v zapor, kjer ostane. Cela vrsta takšnih incidentov se je zadnje dni dogodila po Nemčiji. Najbolj sla se odlikovala v tej splošni raciji po katoliških duhovnikih meklenburški predsednik Hiklebrandt in pastor Miinchmayer, ki je bil svoje dni vsled svojega nemoralnega življenja izključen iz protestantske cerkve in ga je nemška GESTAPO sprejela za svojega najbolj vdanega priganjača. Samo v enem tednu je na ta način spravil v ječo 5 duhovnikov. Tudi proti katoliškim mladinskim organizacijam se je začel navaden pogrom, toda povsod pride GESTAPO do zaključka le, da so katoliški mladeniči planili na naivne hitlerjevce in jih preinlatili in da so torej stroge odredbe proti katoliškim društvom upravičene. Sv. stoliea, ki je dozdaj potrpežljivo čakala, da se hitlerjevska razdivjanost vnese, jc prišla do zaključka, da bo treba vendar le spregovoriti, kajti med nemško vlado in sv. stolieo je bil podpisan konkordat. Glasilo sv. stoliee «Osservatore Romano» v svojem uvodniku izrecno povdarja, da ho treba vprašanje, če Nemčija hoče konkordat, ki ga je podpisala, spoštovati ali ne, načelno rešiti. Vatikansko glasilo zavrača najnovejša preganjanja posameznikov in društev ter opozarja nemško vlado, kako na eni strani daje poganskemu tisku popolno svobodo, da razliva svoj strup po mili volji, na drugi strani pa katoliškemu tisku ne pušča niti najmanjše svobode, da se hrani pred napadi. Javnost bo začudena, ko bo slišala, da nemška država, ki hoče biti med svetom imenovana kulturna država, ne spoštuje besede, ki jo Je slovesno dala. Berlin, 18. julija, c. Kulturni boj v Nemčiji je zopet v popolnem razmahu. Vodstvo tega boja je Dunajska vremenska napoved: hladneje, nevihte in nevaronst toče. tucija bi se pregrešil zoper vsa načela, na katere je sedanja vlada po volji najvišjega ustavnega faktorja in z dejanskim sporazumom najširših slojev srbskega, slovenskega in hrvatskega naroda postavljena, in bi motil naravni in mirni razvoj do novih razmer, ki jih terja obči blagor države, ter bi izgubil s takim v resnici protidržavnim in proti-ljudskim delovanjem vsako pravico do političnega obstoja. Prav isto je treba reči o zakonu o tisku in o društvenem zakonu, ki ni potreben korekture samo v podrobnostih, ampak tudi v temeljih, o čemer bo še prilika govoriti. Kaj so osnovne zahteve in potrebe ljudstva, ki ga ničesar ne smo narodno pogodbo iz leta 1931. Italijani nemoteno koncentrirajo v svojih vzhodnoafriških kolonijah vojsko in veliko količino orožja. Abesinija pa, ki je Italiji enakopravna država, bi ne smela nabaviti si vseh potrebnih sredstev, ne morda za kako osvojevalno vojno, marveč niti ne za lastno obrambo. V Addis Abebi se incd tem koncentrirajo vedno večje množice abesinskih prostovoljcev. Skoraj vsi mlajši državni nameščenci so so že prijavili kot prostovoljci za vojno proti Ttaliji. Addis Abeba jc že docela postala eno samo veliko vojaško taborišče. Cesarjev govor Adis Abeba, 18. jul. TG. Danes dopoldne je imel abesinski cesar dolgo pričakovani govor pred parlamentom. Neguš je med velikanskim navdušenjem poslancev izjavil, da bi bilo mnogo boljše za Abcsincc, da umrejo kot svoboden narod, kakor da živijo kot sužnji. Pozval je predvsem žene, naj pomagajo in strežejo bojevnikom in naj jim dajejo poguma pri obrambi domovine. Mi bomo pogumno stopili nasproti napadalcem in tudi najbolj moderno orožje nas ne ho odvajalo od svete dolžnosti, da umremo v obrambi domovine. Cesar je nato podal zgodovino vsega spora in nadaljeval, da Italija že 40 let poskuša zavojevati Abesinijo in da jc (udi sedanja vojaška priprava izraz te njene slare želje. Talija jc na našem ozemlju zgradila svoje vojaške postojanke. Kakor mi že leta 189(1. nismo želeli vojne, tako je tudi sedaj nočemo. Mi odločno odklanjamo vsako misel italijanskega protektorata. Vojna nevarnost od ure do Vatikan opozarja na dano besedo acdaj prevzel sam pruski ministrski predsednik in vodja vse nemške policije general GOring. Danes je izdal vsem svojim podrejenim organom, da mora zelo pazno zasledovati delo duhovščine in mu vse sumljivo gibanje duhovščine takoj sporočiti. Pruski ministrski predsednik izrecno dolži katoliško duhovščino, da prehaja svoj delokrog in vodi propagando proti narodno socialističnemu svetovnemu nazoru. Zato je odslej treba proti katoliški duhovščini nastopati kar najostreje. Goring pravi r svojem odloku, da je narodni socializem zmeraj spoštoval vsako versko prepričanje, vendar pa ne more dopustiti katoliški duhovščini, da hi posegala t delokrog javnega političnega dela, kateri ni njen. V nadaljnem Goring zelo ostro imenoma napada nekatere mladinske katoliške organizacije in jih še posebno priporoča preganjanju od strani policije. Belgrad, 18. julija: m. Ker se je za splošno debato v proračunski razpravi prijavilo 100 govornikov, se bodo skupščinske seje vršile ob skrajšanem postopku noč in dan, da bo lahko skupščina sprejela predloženi proračun do pondeljka zvečer. Belgrad, 18. julija, m. Današnja seja plenuma narodne skupščine, ki je bila napovedana ob 4 popoldne, se je pričela ob 5.15 pod predsedstvom podpredsednika narodne skupščine Markiča Pranja. Prisotni so bili ministri kraljevske vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem razen notranjega ministra dr. Korošca, ministra za vojsko in mornarico generala Živkoviča in prometnega ministra dr. Spaha. Interpelacije, katere so predložili ministrom narodni poslanci, je skupščina vzela na znanje. Sporočilo ministrov, da bodo odgovorili na predložene interpelacije, je skupščina vzela na znanje. Po prečitani zahtevi pravosodnega ministra, naj se izroče sodniji poslanci, katere zahteva, se bo predložila poslanskemu imunitetnemu odboru v razpravo in po prečitanju prošenj in pritožb o raznih akcijah, ki jih je vzela skupščina na znanje, se je prešlo na dnevni red. Prihodnja seja bo jutri popoldne z dnevnim redom: razprava o proračunskem poročilu finančnega odbora. Proračun pred skupščino Člani finančnega odbora skupščinske večine so predložili plenumu narodne skupščine svoje ovirati, da se ne bi združevalo po svojih naravnih, političnih in etičnih vidikih, v katere je brez vsake škode za državno celoto prirodno diferencirano, to je vsakomur znano in je bilo v starem demokratičnem zakonu v glavnem dobro in pravilno določeno. Vlada g. Stojadinoviča, ki jo nosi zaupanje vsega jugoslovanskega državnega ljudstva, bo, kakor smo trdno prepričani, tudi v tem oziru našla pravo formulacijo osnovnih demokrutičnili pravic slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, ki hoče v okviru državne celote in nnrodne vzajemnosti z vso zavestjo svoje moralne odgovornosti, sloneče na visoki duševni kulturi vseh Jugoslovanov, živeti svobodno politično življenje. ure narašča, toda če izbruhnejo sovražnosti, bo naša vesl mirna in Abesinija bo branila svojo neodvisnost do zadnjega svojega živega moža. Ko je cesar končal svoj govor, so ga obkolili poslanci in vzklikali: »Živela Abesinija! Mi bomo umrli za svobodo Abesinije!« Anglija oborožuje Abesmce V Rimu šo no potrjujejo vest, dn bi bil angleški poslanik v Addis Abebi odšel v av-dijenco k abesinskemu cesarju radi izvoza orožja v Abesinijo. Zaenkrat šo ni dovoljenja za izvoz orožja iz Velike Britanijo v Abesinijo. Vlada proučuje prošnje, ki jih je Abesinija vložila radi izvoza orožja. Ver-jotno jc, da jih bo odobrila. Predlog za kanonizacijo prvega abesinshega apostola Jacobisa Vatikansko mesto, 18. julija. TG. Agencija »Štefani« javlja, da je sv. oče predsedoval seji sv. kongregacije za obrede, ki je obravnavala življenje blaženega Justina de Jacobis, ki je kot prvi Italijan odpotoval v abesinske misijone in jc postal 1. 1839 tudi prvi apostolski vikar v Addis Abebi. Pri kongregaciji za obrede jc vložen proces za kanonizacijo tega abesinskega misijonarja. Agencija »Štefani« pristavlja, da jc ostal spomin na blaženega Jacohija še po vsej abesinski državi živ, tako je ta mož blestel s svojimi čednostmi in s svojo dobroto. Stavka na Javorniku Pogajanja so se pričela v sredo ob 3 ]x>po|dne in so trajala do 3 zjutraj. Včeraj so se pričela zjutraj ob 8 in so trajala s prekinitvijo med 12 in 3 do 7 zvečer. Sedaj so pogajanja prekinjena. — Kakšen je uspeh teh pogajanj, zaenkrat ni znano. Upamo, da bo uspeli pozitiven. POF in učiteljstvo Z ozirom na našo včerajšnjo notico, da so pri »Pofu« sodelovali tudi učitelji, smo prejeli od JUU, sekcija za dravsko banovino nuslednjo iz.jnvo: Jugo-slovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani izjavlja, da nista učiteljska organizacija in učiteljstvo kot stan nikdar sodelo-vaal s »Pofom« ali v »Pofu«, nili do objnv v dnevnih listih nistn vedeln zn njegov obstoj, če so bili poedini učitelji člani »Pofa«, sekciji ni znano. JUU, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 18. julija 1935. Podpredsednica Kranja Završanova, s. r., Metod Kmnelj s. r., tajnik. poročilo o delu v finančnem odboru. Poročila finančnega odbora v glavnem naglašajo, da je finančni odbor radi kratko odmerjenega časa ter radi razlage predloženega zakona o dvanajstinah v tesni zvezi z lanskolet. proračunom, da ni mogel proračuna tako pretresati, kakor bi bilo žleti. Tudi poslanci opozicije so predložili svoje oddvojeno mišljenje. Belgrad, 18. julija, m. Poslanci Dragutin Jan-kovič, Nikolaj Kabalin, Peric, Luka Kostrenčič ter Vojislav Lazič so predložili predsedniku ministrskega svela in zunanjemu ministru interpelacijo radi nedavno izdanega zakona, da se ukine konfiskacija imovine in zabrani bivanje Habsburžanov v Avstriji, Zahtevano nujnost za interpelacijo je predsednik vlade odbil. Belgrad, 18. julija, m. Na intervencijo poslanca Gajška je gradbeni minister odobril licitacijo za tlakovanje državne cesto od Zagreba do Podsuscda. Gradivo za to cesto se bo dobivalo iz kamnoloma Cezlak pri Oplotnici v konjiškem srezu in bo radi tega moglo dobiti zaposlitev okoli 511 delavcev, kar bo znatno zmanjšalo brezposelnost v tem srezu. Državne dobave premoga Belgrad, 18. jul. m. Slovenski poslanci so izročili predsedniku vlade in ostalim ministrom vlogo zaradi nabavk premoga za državno železnice pri rudnikih dravske banovine. Z vlogo opozarjajo na težke gospodarske in socialne posledice \ rudarskih revirjih, ako hi se nahavke premoga znižale in ako hi se cena premoga znižala. Spominjajo na lansko gladovno stavko v trboveljskih revirjih, ki je nastopila kot posledica znižanja cen premoga in znižanja mezd. Znižanu voznina za upokojence Beograd, 18. julija. AA. S posebno odredbo je bil spremenjen pravilnik 143-34 o znižani železn. vožnji, tako da se prizna v pokojen ceni in njihovim rodbinam odnos no vdovam pravico do 24-kratnega potovanja na leto ]x> režijski ceni. Železniške direkcije bodo izdale osebam, ki prihajajo v poštev še po eu blok po 12 letnih železniških voznih taks, Kulturni hoj v Nemčiji Seja Narodne skupščine SI ran 2 »S!/OVENEC«, o-|iolii(* hi' dejnosti ali nadidejnosti edino zaradi želje po ,'ilrerslvu . kakor so jo zasledovali dr. Marušii• prijatelji, pripeljali našo državo oziro-iii:; našo ubogo Slovenijo lik do ničle na gospodarskem in političnem polju. .lulro od 17 .julija bere mariišičovceui gren-lo levile, katerim se mora priznati, da so pisane z duhovito ironijo. Murušiuevceni očitajo »elastičnost onih ljubkih živalic; ki aapuste ladjo ob prvem /naku opasuosti , kar očitno meri na gospoda dr. Marušiča, ki je baje prvi od vseh politikov bivše INS prestopil v tabor sedanje parlamentarne ve-: ine. .lulro spominja svoje bivše zaveznike, ki so '.<■ izpočelka rovarili zoper napredno krilo, kako -o v minulih letih debelih sedem krav »v krilu .INS varno jadrali in prijadrali do poslanskih, se-natorskih in ministrskih mest . sedaj pa plačali stranki visoke položaje z nezvestobo in izdajstvom«, /lasti se mudi pri oni tragikomični epizodi, ko je fiihrer: ustvaril bojevnike, katere je po primeru Taras Buljbe, ki je ubil svojega lastnega sina, kmalu moral sam zatajiti in požreti, dasi so otroci njegovega uma. kakor trdi >.]utro- . Prav dobro pravi »Jutro«, da se je ona bajka o 80%, ki jih bo g. dr. Marušič zbral pri majskih volitvah, razblinila niti na polovico in kako da se je ta »politična era na Slovenskem zaključila s tako popolnim liaskom kakor nobena druga politična era v naši deželi«. Seveda je »Jutro« pri tem pozabilo, da gre ta fiasko enako na račun tudi naprednemu Krilu, ki ga ono zastopa, čeprav se na koncu tolaži s tem, da so napredne vrste na Slovenskem potem, ko je bil »g. dr. Marušič odpihnjen s politične estrade«, očiščene. Ker hočemo ob tem medsebojnem razračuna-nju naših nasprotnikov iz absolutistične ere ostati popolnoma nevtralni, moramo zabeležiti, da je »Jutrov« satirični uvodnik našel takoj odgovor v »Glasu naroda«. Glasilo g. dr. Marušiča in njegovih prijateljev pravi, da so prišli pristaši g. dr. Kfamerja v veliko zagato, ker niso v takem prijetnem položaju kakor dr. Marušič, ki se je znai takoj priključiti vozu sedanje parlamentarne večine, ampak so primorani ostati v popolni izolaciji, ker se seveda ne morejo zbrati niti pod okriljem g. dr. Korošca in njegove stranke niti odjadrati k dr. Mačku, oziroma bivšemu vrhovnemu šefu jugo-slovenske samostojne demokracije. Zato se hoče ■Jutro zopet oprijeti starega kranjskega napred-njaštva in vrnili Slovenijo v čase borbe med liberalci in klerikalci na podlagi svetovnega nazora. Opredelitev po svetovnih, političnih in etičnih nazorih pa je pri prijateljih g. dr. Marušiča od nekdaj proklcta in zato so oni mnenja, knkor izjavlja »Glas naroda . da bodo jutrovci ostali slejkoprej med slovenskim narodom na cedilu. Ker pa v taboru marušičevccv, oziroma g. Puclja, ki je po svoji navadi vlekel za niti Marušičovega marijo-netnega teatra nevidno od zadaj, kljub njihovemu svetovnonazornemu nevtralizmu slejkoprej bije rfresto napredno srce, jih je »Jutrova« napoved o nameravanem oživljenju kranjskega liberalizma zel^ neprijetno zadela, ker hi njihov ITthrer«. potem ko je bil vržen s svojega stolca na polju splošne državne inlegralistično-iiadslrankarsko in nadidejne politike, rad ostal ali postal vsaj filh-rer« napredne misli. In tako zaključuje »Glas naroda'. svoj Manek z napovedjo nove napredne fronte, če bi ta zopet postala potrebna — ako se ga tudi na tem zelo težavnem poprišču ne prime smola, katere je bil deležen v prošli eri na vseh ostalih popriščili svojega rodoljubnega delovanja .. »Delavska Politika" o komunističnih izzivalnih agentih Na razpust »Svobode« odgovarja Delavska Politika«, glasilo II. internacionale pri nas, sledeče: »Ugotavljamo, da »Svoboda« kot Organizacija ni naročila niti enega govornika, ki je obdržal političen govor, in dn nima nobene najmanjše zveze s konferenco, ki je razglasila svoje sklepe v zvezi z nameravano ustanovitvijo »socialistične zveze'delovnega ljudstva«, izjavljamo, da ogromne delavske množice, ki so prišle na zlet v Celje, niso imele nič skupnega s kričanjem par desetin najetih in plačanih elementov, ki sn izginili v valovanju množic, kot izgine kaplja v morju. Kdina napaka naših miroljubnih delavcev je, da niso na mestu obračunali z agentprovokaterji. Ogromne delavske množice, ki so prihitele v Celje, so bile daleč od tega, da demonstrirajo proti državi. Naše socialistično orientirano delavstvo smatra, da ga očitek protidržavnosti ne more zadeti. Agentprovokaterji so pa lahko zadovoljni, rla so svoj namen dosegli. Delavstvu pa priporočamo: kjerkoli se pojavijo taki ljudje, skrbite, da jih boste ožigosali in izločili, dn ne postanete žrtev, kot je postala naša »Svoboda . Iz tega pisanja »Delavske Politike« je razvidno, da smo imeli prav, ko smo izrekli sodbo, da so oficielni voditelji naše socialne demokracije sami bili siti ekstremistov, ki -o zadnji čas vzeli pod svoje okrilje »Svobodo«, ki naj bi bila postala avantgarda III. internacionale v Jugoslaviji, in da so /. razpustom te organizacije bržčas sami zadovoljni, ker hi bili agentprovokaterji ko-minterne lahko povzročili s svojim igranjem - delavskimi interesi še hujše nesreče. Naši gospodarski problemi in „Jutro" Jutro« je posvetilo svoj uvodnik 18. julija gospodarskim vprašanjem naše države in povedalo marsikaj, s čemer se strinjamo. Lojalno podčrtava, da vlada, ki je komaj tri edne na krmilu, ni mogla likvidirati »negativne dodščine svojih predhodnikov, ki so •d ionskega decembra vedeli toliko lepega povedati, kaj vse nameravajo storiti za sii-.aci.jo našega državnega in občega narodnega gospodarstva, a nis« zapustili za seboj nobene pozitivne stvari.« Ni dvoma, da bo »Glas naroda« na to »Jutrovo« ugotovitev odgovoril, da se .ie ta negativna dedščina na- kopičevala za onega časa, ko je poleg gg. Marušiča in Puclja vedrila in oblačila v Sloveniji JJfS, v kateri je bil tudi gospod dr. KiHiuer, Iu imel bo prav, zaku..i nikakor ne bo mogoče dopovedati slovenski javnosti, da je bivši režim, ki je bil na krmilu celih ,r> let, zapeljal državo v čim hujšo in čedalje bolj ostro gospodarsko stisko šole tedaj, ko je začel dvigati v njem svojo glavo g. Marušič, ki sedaj služi jutrovcem za kozla vsoh grehov, ki so se napravili od JNS-režimov. Tudi izgovor na bivšega finančnega ministra Gjorg.ieviča ne bo držal, ker je znano, da je v tistih časih vodstvo slovenske JNS solidarno sprejelo njegov prosluli proračun in obvezalo celo one poslance, ki so se takrat proti njemu puntali in ga v finančnem odboru obstruirali, da so zanj z vsemi glasovi glasovali. Toda pustimo rekriminacije, kor je po toči zvoniti prepozno, in priznajmo, da ima »Jutro« prav, ko piše, da »moramo biti danes vsi onega duha in enih misli, kar se tičo naših gospodarskih problemov in da moramo misliti le o tem, s katerimi sredstvi in po kakšni poti se bo naše gospodarstvo ozdravilo.« Nikukor pa ni na mestu »Jutrova« ironična opazka, da je gospodarsko vprašanje mnogo važnejše kakor razprava o slovenski individualnosti, ker je orl vprašanja te naše narodne individualnosti, oziroma od načina, kako se nn to vprašanje od morodajno strani gledn, bistveno odvisno, kako se ho — da se poslužimo »Jutrovih« besed rezal za dravsko banovino košček kruha, ki se je pod uiiitnrističiiimi režimi rezal tako, kakor bomo povedali v naslednjem: Pod Jcvttčevim režimom, ki je namenil za javna dela v državi okroglo (»0 milijonov Din, se je odrezalo za dravsko banovino okroglo fi milijonov. V resnici pa dravska banovina niti teh S milijonov ni dobila, ampak jo dobila samo okoli 1.7 se zgraža nad 'Polom« in podobnimi organizacijami »Slovane«'-:, ni na vse zadnje kaj reči, ker se je -Slovenec* v resnici vedno boril proti terorističnim organizacijam. Preneumno pa postaja, kadar zavijajo oči in se zgražajo listi in ljudje, ki so svoje dni na vso moč hvalili teroristične urga-nizacije in katerih ljubezen do teli organizacij se ni ohlanila niti tedaj, ko so padle zaradi njih človeške žrtve. Takrat so ploskati, takrat so se posluževali terorističnih čel, danes na hinavsko zavijajo oči in se postavljajo v pozo ljudi, ki branijo de-inokracijol Kaj mislijo ti laži-demokrati, da ie svet že vse pozabil ? Kaj mislijo, da more svet prenesti lo hinavsko ogorčevanje? Naj zalo kar lepo prenehajo s tem zavijanjem oči, ker drugače jih bo javnost spomnila na one čase, ko je' Slovenija ječala pod terorjem teli ljudi in njihovih terorističnih teti« Te besede podpišemo seveda z obema rokama, ker so popolnoma resnične in na pravilno adreso naslovljene, s čemer pa seveda še nikakor ni prenehala odgovornosl tistih, ki so po zgledu bivše demokratske Orjnne ustanavljali 1'ofe iz isto tako sumljivih delamržnih elementov. Kljub temu pa sino napravili v slovenskem |>o!itičiiem življenju korak naprej vsaj v toliko, da se, kakor vidimo, sedaj vse stranke brez izjeme zgražajo nad terorističnimi tolpami in odklanjajo to politično sredstvo. F.ppnre si nroovel... Šahovski turnir Belgrad, 18. julija, m Danes se je šahovski nadaljeval in so se odigrale prekinjene partije. Pire je premagal Tomoviča, Petrovič pa dr. Drezgo. Fili-|x»vič in Nedeljkovič sta realizirala. V partiji Broder : Drezga je zmagal Broder, kateremu manjka samo še pol točke za dosego naslova mojster. To-movič je zmagal Vukoviča, Aslaloš in Trihinovič pa bosta nadaljevala nedokončano partijo drevi. Stanje po 10. kolu je naslednje: Kostič Konig. Pire po 7 in pol, Schreiber 7, Trifunovič 6 iu pol (I), Broder 5 in pol. Vukovič, Tomovič in Toth 5, Aslaloš 4 in pol (I). Ntdeljkovič 4 in pol, Petrovič 3 iu pol, Drezga iu Filipovi? 3, A virov it in Kala-bar 1 in pol (1). Dva požara na Dravskem polju Maribor, 18. julija. Dravsko polje je bilo snoči in danes pozorišče dveh strašnih požarnih katastrof, ki jih domačini že dolgo ne pomnijo in sta zahtevali celo dve človeški žrtvi. V Župeči vasi je snoči nastal požar pri posestniku Anionu Oslu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Med ogorelimi tramovi so danes našli ogorele ostanke dveh oseb, ki ju je požar presenetil na seniku ter se nista več mogla rešiti. V skednju sla spala dva neznana delavca, ki sta prejšnji dan prišla k Oslu povprašat za delo. Kmet ju je vzel k mlačvi. Ponoči sta prenočila v seniku. Ko je požar nastal, sta se prebudila, pa ju je že tramovje podsulo. Gasilci, ki so reševali živino, so čuli s senika strahovito vpitje, toda nihče ni mogel na pomoč. Poleg smrtnih žrtev je dobila težke opekline tudi pogorelčeva žena Terezija Osel, ki so jo davi prepeljali v ptujsko bolnišnico. V hlevu sta zgoreli dve kobili. Tretja pa je težko opečena in so jo komaj rešili, škode jo nad 50.000 Din, vzrok požara ni znan. Sumljivo je, da so našli v šupi poleg gorečega hleva tuje kolo ter so danes izsledili lastnika v sosednjih Stražgonjcih in ga aretirali. V Zupeči vasi se še ni razkadil dim, že je v Hajdini ob pol 11 začelo biti plat zvona. Pri posestniku Štefanu Rozmanu se je vnelo gospodarsko poslopje. Zaradi strahovite sopar i ce in suše se je ogenj hitro širil po vasi. V četrt ure je bilo 18 poslopij v ognju. Pogoreli so Miha Zupančič, Julijana Mustafa, Frančiška Lasič, Roralija Pal, Kunigunda Zupančič in brata Jožef in Štefan Rozman. Dvema posestnikoma je zgorelo vse in sta tako rekoč na beraški palici, štirim je pogorelo gospodarsko poslopje. Gasit so prišli gasilci iz Ptuja, Jurjevcev, Št. Janža. Sv. Vida, Gereče vasi in Hajdincani. Njihovi požrtvovalnosti se je zahvaliti, da ni upepeljena vsa vas. Pri gašenju je več oseb bilo hudo opečenih. Posrečilo se je rešiti vso živino. Zgorelo je samo nekaj perutnine. Škode je nad 500.000 Din. Ogenj so najbrž zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Smrt 60 letne prevžitkarice Ljubljana, 18 julija. Nenadna smrt 60-letne, toda še krepke in zdrave prevžitkarice Frančiške 2ag;arjeve bo v kratkem v glavnih obrisih pojasnjena in je že sedaj biez-dvonuvo, da je bila zločinsko zastrupljena. Sodna komisija je včeraj (»opoldne prispela na Javorje, ki leže v hribovitem in prav romantičnem terenu. Komisija je napravila splošen ogled, nato pa sta sodna izvedenca — zdravnika dr. Suher in mestni zdravnik dr. Aličiti izvršila obdukcijo pokojne Frančiške Žagarjev«. Že obdukcija sama je pokazala, da gre v resnici za zastrupljenje, kor sla zdravnika v želodcu našla še sledove strihnina. Izrezala sta del želodca z njega vsebino ter jo zapečatila v večjo steklenico. Fiziološki institut ljubljanske univerze bo končno še s kemično analizo dejansko ugotovil, če je bil v želodcu strihnin, ki je povzročil smrt prevžitkarice. Uganko skuša preiskava razvozljati po družinskih razmerah, ki so vladale meti pokojnico in posestnikom Janezom Jeretom. Žagarjeva je bila Jerebi tašča. Janez Jere, ki jc bil rojen leta 1888. v Javorju, se je bil priženil na domačijo hiše št. 24. Obširna kmetija, ki obsega do 18 gozdnih parcel, 15 njiv in 10 travnikov, je bila do 17. marca 1021 lasi Aniona Žagarja. Ta se je bil pred vojsko poročil s pokojno I rančiško Žagarjevo. ki je »rta vdova po posestniku I labiču. Janez Jcre je pred vojno poročil hčerko Ant. Žagarja, Antonijo. Oba sta še pred vojno odšla v Ameriko, kjer se jima je rodil sedaj 18-letni sin France. Po vojni pa jc leta 1021 Anion Žagar izročil ixisestvo zetu Jerelu, ki se jc v notarskem pismu obvezal za precejšnje dajatve, tako tastu Antonu Žagarju, kakor tašči Fr. Žnga-rjevi. Posestvo je bilo zadnji čas obremenjeno z dolgom do 10.000 Din. Dajatve za vžitek pekoj-nici so ga večkrat trle. Štepanjski orožniki so včeraj vodili nadaljne |x>izvcdbe in iskali vsa pojasnila, v kakšnem razmerju je bila Žagarjeva do Jerela. Na podlagi zbranih informacij so orožniki naj?ovcdali aretacijo posestniku Janezu Jeretu, ki pa je odločno zanikal, da bi bil na kakšen način sodeloval pri mešanju žganja s strihninom. Izgovarjal se jc, da je sin najbrž to napravil iz lahkomiselnosti. Orožmki so snoči ob 20.30 oba, očeta, 47-letnega Janeza Jereta in sina, 18-lelnega Franceta pripeljali v ljubljanske sedue zapore. Osumljena sla zavratiie-ga umora z zastruplienjcm Frančiške Zagarjeve. Ali in koliko je kriv eden ali drugi, bo dognala preiskava. Nastavljanje osebja v sodni službi Belgrad, 18- jul. m. Gleda odloka, ki ga je izdal pravosodni minister dr. Auer in s katerim odreja, da se imajo v bodoče vsa nameščanja sodnikov in pisarniških uradnikov vršiti samo n.i jired-log pristojnih apelacijskih sodišč, je vaš dopisnik na merodajnem mestu dobil naslednje pojasnilo: V stvari gre ca reformacijo pravosodno-ndmi-nislrativne službe v resnru pravosodnega ministrstvu v smislu predpisov novega poslovnega reda. ki velja za vso državo, v kolikor se novi predpisi nanašajo na postopek pri postavljanja in premeščanju sojinega osebja. Tozadevno sc je do sedaj kljub novi m predpisom poslovnega reda postopalo v posameznih področjih različno, posebno pa na področjih belgrnjske in skopljmiske aJpe.rnr.lje. kjer je postavljalo in premeščalo srnino osebje izključno le pravosodno ministrstvo. Za Slovenijo ta odlok ne predstavlja nobene novosti, ker se je v tem področja že do sedaj tako postopalo. Z odlokom se v stvari razširja že obstoječa praksa v Sloveniji in Dalmaciji na vso državo. Ta reforma je bila izražena kot želja tudi v resoluciji, katero je Združenje sodnikov predložilo pravosodnem« ministrstvu in v kateri je predlagalo, da se izenači pravosodna administracija. Belgrajsite vesli liilgcut. 18. julij.*. m. Pravosodni minister dr. Atier bo • odpotoval v Rim radi [xxlpisa konkordata. Belgrad, 18. julija, m. Prvak bivše radikalne stranke Aca Stanojevič, ki se že par dni mudi v Belgradu, bo prihodnje dni odpotoval v Zagreb. lielgrad, 18. julija, m. Danes zjutraj je prišlo v Belgrad 34 bolgarskih študentov, članov jugoslovanske-bolgarske lige. Zanje jo bolgarsko-jugoslovanska liga organizirala kolonijo v Splitu, kjer bodo ti študent je ostali mesec dni. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni dobri soprog, svak in stric, gospod Ivan Ažman nadučilelj v pokoja v četrtek, dne T8. julija po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 20 julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. DESCE, dne 18. julija 1935. Anr Ažman, roj. P*ti*rnel soproga. Gospodarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 16. julija ima tele ' glavne postavke (vse v milj. Din, t oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. Julij): Aktiva: zlato v blagajnah 1,266.86 (plus 7.1), zlato v inozemstvu 85.4 (— 4.7), valute 0.46 (plus 0.25), dovize 26.06 (— 8.84), skupno podlaga 1,378.76 (— 6.2), devize izven podlage 188.1 (plus 4.56), kovani denar 284.9 (j»lus 12.9), posojila: menična 1.507,9 (— 2.1), lombardna 263.85 (— 0.06), skupno posojila 1,771.77 (— 2.16), razna aktiva 407.7 (plus 8.8). Pasiva: obtok bankovcev 4.424.4 (— 53.9), drž. terjatve 1.14 (— 0.83), žirovni računi 733.86 (plns 77,4), razni računi 625.56 (—), skupno obveznosti po vidu 1.300.55 (plus 76.63). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.785.0 (plus 22.7), podlaga s primom 1.771.7 (— 7.95), samo zlato v blagajnah 1.027.9 (plus 9.1). Skupno kritje 30.62 (30.88) odst., od tega samo zlato kritje 28.14 (28.09) odst. Znižanje uvozne carine na pivo. Na zadnji gospodarski konferenci držav Male zveze je bilo dogovorjeno. da se bodo znižale nekatere uvozne carine v naši državi za predmete, ki jih uvaža naša država predvsem iz Češkoslovaške. Med drugim je pričakovali v najkrajšem času znižanja uvozne cnrine za pivo od 30 na 20 zlatih Din za 100 kg. To znižanje se nanaša na pivo v sodčkih in bi od tega imela največ koristi Češkoslovaška. Znižanje diskonta v Franciji. Francoska banka je v zvezi z Vladnimi sanacijskimi ukrepi in zaradi ugodnega deviznega položaja sklenila znižati obrestno mero za diskont od 4 na 3.5%, za lom-bard pa od 6 na 5%. Borza Dne 18. julija. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Londona. Narasli so Amsterdam, Berlin, Newyork in Trst, dočim so popustili Bruselj. Pariz in Praga. V zasebnem kliringu jc ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.75—8.85, ravno tako tudi na belgrajski, dočim je na zagrebški borzi popustil na 8.735—8.835. Grški boni so : notirali v Zagrebu 30.65-31-35, v Belgradu ravno | toliko. Angleški funt je nadalje popustil na 233.45 do 235.05, na belgrajski borzi pa celo na 232.20 do 234.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.90 blago, v Belgradu pa 6 blago. Ljubljana. Amsterdam 2962.79—2977.39, Berlin 1751.33-1766.21, Bruselj 733.47—738.54, Curih 1424.22-1431.29, London 214.98—217.03. Newyork 4308.24—4344.55, Pariz 288.07—289.51, Praga 181.19 do 182.30, Trsi 358.0B—361.14. Curili. Belgrad 7, Pariz 20.23, London 15.115, Neivyork 804.75, Bruselj 51.575, Milan 25.1875, Madrid 41.925, Amsterdam 208.05, Berlin 123.10. Dunaj 58.25, Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kopenluigen 67.50, Sofija 12.735, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Rukarešta 2.50, Helsingfors 6.07, Buenos Aires 0.81. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—81, agrarji 1": Ki, vojna škoda promp. 369—371, begi. obv. 03—64, 8% Blerovo pos. 77.50—78.50, 7% Blerovo pos. 67 do 68, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75, 7% stab. pos. 78—79. Zagreb. Drž. papirji: 7% iav. pos. 80—SI, agrarji 45.50—46.50, vojna škoda promp. 369 370, 7., 8., 9. 368-371, begi. obv. 64 bi., 8% Blerovo pos. 77.50—79.50, 7% Blerovo pos. 67.50—68. — Delnioe: Priv. agr. banka 228—230 (228). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80 tlen., agrarji 46.50—47 (46.75, 46), vojna škoda promp. 370-371 (370.50), U. 370-371 (371. 370.50). begi. obv. 65.50-65.75 (65.75), 7% Blerovo pos. 118 tlen. — Delnice: Narodna banka 5760—5800 (5770), Priv. agrarna banka 228 den. Žitni trst Položaj za pšenico je ostal v glavnem neizpremenjen, čvrstejše pa so cene koruze in ovsa, kar se je poznalo tudi na ljubljanski borzi. Ljubljana (1'ranko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu). Pšenica po ofidelnih nolarii h Prizada za proinplno in lerminsko dobavo. ' s slav. 82—85. koruza s kval. gar. bč. 78—80. ;.. .i. 76—78, činkvantin bč. 108—110. Moka in otrobi neizpremenjeni. Novi Sad. Koruza bč. in sreni. 7-1—76. ban. 72—73. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenc:1 nri koruzi prijazna, za vse ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Živina Ljubljanski živinski sejem. 17. julija. Prignanih jo bilo (v oklepajih število prodanih glav): ffi (20) konj. 85 (19) voiov, 45 (15) krav, 1i (8) telet in 51 (85) prašičkov za rejo. Cene so bile neizi.re-menjene kot sledi: voli I. 8.50—4, 11. 2.75- 3 5), III. 2—2.75, krave debele 2—3.50, klobasnrire 1 50 do 2, teleta 4.50—5.50 (vse v Din za kg žive leže!, prašički za rejo 86—130 Din za komad - in konji 500—3.5(10 Din. Živinski sejem v Kranja 15. jul. Prignanih je bila na sejem 72 volov, 26 krav. 4 telice. 1 tele. 06 plemenskih prašičev, 62 rejenih prašičev. bika, 86 ovac in 2 konja. Sejem je bil dobro obiskan ter je bila ku|>čija živahna. Cene so bile sledeče: voli 1. 4.50,11. 4, III. 3.75, krave 1. 4, II. 8.60 in 111. 3, telice 3.75 teleta ti, plemenski prašički 80 do 120 Din po komadu, oslali 5.75 (1.50 biki 2.75-3.50, ovce 90-120 Din po komadu, konji 2000-3000 Din. Slovenska pesem v Egiptu I^nUJanstd akademski pevski »bor, U je pod vodstvom g. Marolta spremljal jugoslovanski parnik »Kraljic« Marijo« na njegovi poti v Bgipet is po Sredozemskem morju. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grentice. Registrirano od Min. eoc. pol. in nar. /dr. S. br. l(5.48j o,l V. 193"». Koledar Petek, 19. julija: Vineencij Pavi., spoznavalec; A*rea (Zlata). Novi grobovi ■f- 2npan Janošič. Sv. Miklavž pri Ormožu: S KrSevm je stegnila smrt roko v Brebrovnik in je za Lukmanom pobrala župana Janežiča. Iz Bre-brovnika se je prikradla na Pavlovski vrh in je pokosila cerkvenega ključarja Janežiča. Tiho je prišla in tiho odšla, zapustila je mrzlo truplo m jok žene — matere ter 11 otrok. — S ključarjem Janežičem je miklavžovska župnija izgubila enega najboljših župljanov, mož in očetov. Umrl je nenadoma. Prvo nedeljo v mesecu je pokojni kot Član apostolstva mož prejel sv. zakramente. Zadnjo nedeljo je bil pri rani sv. maši. Opoldne je sedel z družino pri mizi. Ko je pojedel juho, je začutil neko slabost. Šel je ven na zrak. V sobo se ni vrnil živ. Pred hišo so ga našli mrtvega. Zadela ea je kap. Krčevito je zajokala Janežičeva družina, ki je imela svojega »ateka« tako rada, kakor malokatera. Žalost pa je objela vso župnijo, ker je pokojnega Janežiča ljubila in spoštovala vsa župnija. Sicer pa ga je moral vsakdo ljubiti in spoštovati. Saj je bil mož, kakor si ga boljšega ne moremo zamisliti. Kakor hrast je bil v verskem, narodnem in političnem oziru. Povsod odločen katoličan, v vsakem oziru cel mož. Kako čislan je bil (fbkojnik, je pokazala njegova zadnja pot. Kdor je videl pogreb, je moral misliti, da je umrl velik odličnjak. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — Novi sodniki. Za sodniška pristava sta imenovana sodniška pripravnika: Bogdan Jereb pri okrožnem sodišču v Celju in Josip Pole, ki je premičen od okrajnega sodišča k okrožnemu sodišču v Celjn. Za sodniška pripravnika pa absolvi-rama pravnika: pri okrožnem sodišču v Novem mestu Anton Zupan iz Novega mesta in pri okrožnem sodišču v Celju Miha Jereb iz Ljubljane. Na lastno prošnjo sta premeščena sodniška pripravnika: Stanko Klavs iz Maribora k okrožnemu sodišču Novo mesto in dr Dušan Krajgher iz Celja k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ostale vesti — Tistim, ki hodijo v planine. S Koprivnika: V Plan. vestniku 1. 1933 (št. 6-7) je lepo napisal škof dr. Rožman: >Znak dekadence je, če se prično mešati med planince taki, katerih srca so za duhovne vplive božje narave zaprta in nosijo razvade in nepristnost dolin v planine.« — To v opomin nekaterim ljudem — če ne bo dovolj, pa kdaj kaj več. Plan. društvo, podružnico Gorje pri Bledu pa prosimo, naj tisto tablo v Smučarskem domu, ki naj bo neke vrste kažipot tudi na Triglav, odstrani ali vsaj napake na njej popravi, da ne bomo hodili na Triglav čez Tošco, ampak Tosec i nne po Belem polju — poznamo le Velo polje... in kar je še drugih. — Trije rudniki v Grižah. Griže: V naši župniji imamo tri rudnike, enega državnega in dva zasebna. V zasebnih delajo vsi delavci vsak dan v tednu in nekateri celo ob nedeljah, v državnem pa praznujejo večkrat v tednu, sedaj celo tri dni v tednu. Rudarji se začudeno vprašujejo, kako taka razlika med državnim in zasebnim rudnikom. Rudarji v državnem rudniku komaj zaslužijo za vsakdanji živež, za drugo jim ne preostane skoraj nič. Ali ni tukaj nobene od pomoči? — Jama pod Babjim zobom. V nedeljo, dne 21. t. ui. bo slovesno odprta nova velezanimiva pot s Kupljenika čez Zagon v najznamenitejšo kapniško jamo v Julijskih Alpah, Jamo pod Babjim zobom, ki sta jo oskrbela SPD Radovljica iu Zdraviliška komisija Bled. — Skupni odhod z Bleda ob 8 zjutraj izpred trgovine Repe odnosno hotela Petran na Mlinem. Tri ure peš. Vstopnina v jamo 2 Din za osebo. — Člani SPD in vsi prijatelji narave najvljudneje vabljeni. — Avtomatična patrona prepodila vlomilce. Preteklo soboto okoli 1 zjutraj so skušali 3 vlomilci skozi okno vdreti v trgovino Mirka Goriška v Zalogu pri Ljubljani. Že so vse pripravili, da bi odprli okno. ko se je začul nenadoma silen pok. Eksplodirala jc avtomatična patrona, ki jo je tja položil Irgovcc, da se zavaruje pred vlomilci. Urnih krač so jo odkurili.Bili so Irije, ki jih je videla soseda, toda v temi jih ni nvogla spoznati.Tudi trgovec Oorišek se jc takoj prebudil in i»ogledal, kdo skuša vlomiti. Vlomilci bi bili sicer odnesli dober plen. — Popisovanje stanovanj na Vič«. Vič: Z današnjim dnem se prične v tukajšnji občini po čl. 7 in 8 zakona o namestitvi vojske in mornarice popis vseli stanovanjskih prostorov in drugih gospodarskih objektov. Prosimo občane, da dajo popisovalcem vse potrebne Dodatke. Uprava občine Vič. Ljubljanske vesti Smrt pod avtomobilom Ljubljana, 18 julija. Dva avtomobiHsta sita snoči okoli 20.15 vozila iz smeri od Domžal proti Ljubljane skozi Črnuče. V bližini hiše posestnika Ivana Mavrica na Črnučah je skušal avtoizvozček Janko Smalc iz Ljubljane prehiteti osebni avto št. 2—407. Avtotaksi je vozil, kakor navaja orožniško poročilo, z brzino 50 do 60 km, drugi avto pa 15 km lia uro. Ko je avto-; taksi prehitevaj, pa je krenil tako od desne proti levi, da je prvi blatnik zagrabil 15-letnega učenca III. razr. meščanske šole v Ljubljani Stanka Oražma, sina uslužbenca ljubljanske cestne železnice, stanu-jočega na Črnučah. BJatnik ga jc s silo treščil najprej ob zadnji del avtomobila, nalo pa ga je še pritisnil k cestni železni ograji, kajli lastnik avto-taksija je zgubil med tem moč nad volanom in je zaito avto sam zadel ob ograjo. Pretresljiv dogodek je v neposredni bližini gledala z vso grozoto 16-letna deklica Vitomira Potočnikova, ki je stala tik dečka in bi bila lahko tudi ona postala žrtev nesreče. Tudi drugi ljudje so bili očividci nesreče. Močno poškodovanega in nezavestnega dečka so prenesli na očetov dom. Bil je že mrtev. Potožili so ga doma na mrlvaški oder. Deček je dobil smrtne poškodbe, tako dve na glavi, ko mu je bila lobanja prebita, in na dveh krajih ie bila zlomljena leva roka in tudi desna noga je bila močno poškodovana. Orožniki v Črnučah so že snoči zaslišali več prič in avtoizvozčeka Sinaica, danes so o nesreči obvestili državno tožilstvo, ki je odredilo sodno obdukcijo. Komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika g. Ernesta Rusa in dveh zdravnikov, je danes popoldne izvršila v mrtvašnici obducijo poškodovanca in nato še lokalni ogled na licu nesreče, šofer Janko šnialc bo sodišču ovaden zaradi neprevidne avtomobilske vožnje. © Družita sv. Vincencija Pavclskega bo imela prihodnjo nedeljo, t. j. 21. julija t. 1.. ob prazniku svojega zaščitnika in vzornika sv. Vincencija Pavi. (19. julija) občno lelno zborovanje v Marijanišču (Poljanska cesta 28) v Ljubljani po nastopnem dnevnem redu: 1. Ob 7 v marijaniSki kapeli sv. maša s kratko prepovedjo in skupnim sv. obhajilom. 2. Ob pol 9 občno zborovanje v zborovalni dvorani: a) Uvodna molitev in duhovno čtivo. b) Poročilo predsediiištva osrednjega sveta, c) Tajniško poročilo, d) Blagajniško poročilo, e) Poročila posameznih konferenc, f) »Poživitev našega dela-. g) Slučajnosti. — Iskreno vabljeni vsi delavni, častni člani in prijatelji družbe! © Motor podrl otroka. Na Vodnikovi cesti v šjški je včeraj neki motociklist podrl štiriletno Anico, hčerko posestnika Jakoba Kosanca iz Šiške št. 37. Otrok je dobil nevarne poškodbe na glavi. Reševalni avto je otroka prepeljal v bolnišnico. © Jiočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Radio Programi Radio Ljublianat Petek, 19. julija: 12 Operni zbori na ploščah. 12.45 poročila, vreme. 13 čas, obvestila. 13.15 instrumentalni soli na ploščah. 14 vreme, spored borza. 18 poitertanc pa druge take (Magistrov tricj 18.50 nekaj zabavnih anekdot (Janko Kač). 19 ča,-. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 nac. ura. 20 prenos Iz Zagreba. 21.30 čas, vreme, poročila, spored. 22 operne fantazije na ploščah. — Konec ob 23. Drugi programi t Petek. li). julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 2050 Zagreb. — Zagreli: 20 konc. na violončelu. 20.35) moški vok. kvartet. 21.30 ldav. koncert. — Dunaj: 17.30 pesmi in arije. 19.25 kom. gl. 20 ljudska umetnost. 21.10 ork. konc. 22.40 plošče. 28.45 jazz. _ Budimpešta: 20.2(1 plošče, 21.45 operni orli. 23 jazz. — Trst-Milan: 17.05 zab. gl. 20.40 igra. 22.20 nnr. pesmi. — lllm-Hnri: 20.40 kotli. gl. in petje. 22 pestra ura. — Praga: 19.25 sal. gl. 20 voj. godba. 20.30 iz operet, 21.30 ork. in klav. konc. -Brno: 10.45 veseloigra. Bratislava: 21.10 veseloigra. Varšava: 20.10 sal. gl. 21. ork. in cel. konc. 22.10 plošče. 28.05 plesna gl. — Vsa Nemčija: 20.15 Schuniniiove skladbe. Itcrlin: 20.45 nemški veri in melodije. Vralislavn: 20.15 V spomin Pavla Krausa. — Frankfurt: 20.46 ork. konc. Mariborske vesti Volitve gen. predstojnice šolskih sester Maribor, 18. julija. V samostanu čč. šolskih sester v Mariboru, ki je obenem malemu hiša vsega rodit, so se danes predpoldne vršile volitve generalno predstojnice. Dosedanja velezaslužna častita mati Angelina Križani? je dokončala svojo službeno dobo, ki je po predpisih dovoljen«. Bila je kot vrhovna predstojnica 12 let na čelu koiigregacjje, ki jo je najvzor-neje in najuspešneje vodila. Pod njenim predstoj-nišlvoin se je kongrogacija razmahnila celo v Južno Ameriko ter šteje sedaj 87 postojank širom livrope, Afrike, Severne in Južne Amerike. Vrhovni Uapitelj je danes izvolil za novo generalno predstojnico sestro Marijo Terezijo llsn-želU, dolgoletno prednico v Marijanišču v Ljubljani in sedanjo prednico v Zcmutiu. Hodom je iz Hardeka pri Ormožu. Uradno pojasnilo Z ozirom na našo notico pod tem naslovom z dne 16. 1. m. nam g. Josip Rožo pošilja ta-le popravek, katerega dobesedno priobe-ujemo: Ni res, da je aabratiilo Mestno poglavarstvo Beogradski Privredui zadrugi izvrševanje zav. poslov, res pa je, dn ni zabrnnilo in iz kaz. razpredelnice je razvidno, da se kaznuje vsled prekrška po g 60 zakona o obrtih poverjenika Privredne zadruge z globo Din 3000.—. Torej se ni Zadruga kaznovala, temveč njegov uslužbenec. Po tej salamunski razsodbi ne sme podpisani imeli ni kake službe in ker noben usluž-lienec ne poseduje obrtnega dovoljenja, obstoja nevarnost, da bodo v bodoče vsi kaznovani. Ni res, da nima Privredna zadruga dovoljenja, za izvrševanje zav. poslov, res pa je, da je Zadruga predložila tako uverenje v overeiiem pre-1 pisu in v cirilici pisano, ker pa nujbrže g. obrtni referent ne zna cirilice brali, se ni mogel prepričati o vsebini tega rešenja. Beogradska Privredna Zadruga ni ustanovljena na osnovi zadružnega zakona za Slovenijo, pač pa [>o zakonu o hrvatskih iz leta 1875, kjer v § 1. zadnji odstavek tega zakona omenja, da se za zadrugo smatra v smislu zakona tudi -Uzajnmno osiguravnjuča društva;. zatorej S 03. zadr. zakona za Slovenijo ne pride tu v postev. V § 1., toč. 3 zakona o obrtih pa se izrecno navaja, da če zadruge omejujejo svoje posle le na svoje Člane, ne dajejo dividend, ne razdeljujejo čistega dobička med svoje člane, se odredb« tega zakona ne uporabljajo. Določilo j? 60., toč. 5 pa ne pride v poštev iz razloga, ker zadruga se drži točno določil svojih pravil in g 1., loč. 3 obrtnega zakona, ker Zadruga ne izvršuje nikake zavarovalne posle obrtoma, temveč le za svoje člane sprovnja mere in preko svojih ustanov deluje za gospodarsko in soeijnlno zavarovanje svojih članov, za vzajemno podpiranje in zavarovanje svojih članov in njih rodbin zoper bolezen, nezgode, brezposelnost, onosposobljenost, onemoglost in smrt. Mestno poglavarstvo ni tedaj kaznovalo Zadrugo, temveč njenega uslužbenca, kar pa upam. če je le kaj pravice pri nas. ne bo držalo; ustne prepovedi se pa pri oblasteh ne izdajajo. Jpsip Rože. ^mmmm—. ii i,....... ii ' ■ ' Somčne opeklina neje kamila krema in olje. Za solnčenje neprekosljivo. □ Visoki gostje v našem mestu. Tujskopro-metna zveze (Putnik) nam sporuča: }!6, t. m. prispe 12 avtomobilov egipčanskega avtokluba, ki se nahajajo na veliki evropski turneji, v Maribor. Med udeleženci le vožnje so večinoma osebnosti iz najvišjih egipčanskih krogov, med njimi kr. vis. princ Abdel Monein in ekscelenca Mohamed Tahor Pache, predsednik avtokluba. Tujskopmmetna zvu-za bo razdelila izletnikom prospekte Maribora, v slučaju večurnegn bivanja v našem mestu pa se bodo razkazalfi gostom znamenitosti Maribora. □ Mariborske tiskarne počivajo. Tiskarsko gibanje sc je razširilo iz Ljubljane včeraj tudi na Maribor. Cirilova in Mariborska tiskarna obratu Se veliko bolj belo bo perilo, če vzameš vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Sfcof dr. Carevic na Triglavu Koprivnlk r Bohinjn. V nedeljo 14. t. m. smo imeli na Koprivnikn visok obisk. Ob pol 9 je tu daroval sv. mašo škof dr. Careviž, med katero je krasno prepeval zbor letoviščarjev, zlasti gdč. Ilumekova. Naslednji dan pa je prevzvifeni v spremstvu našega g. župnika Dodiča napravil izlet na Triglav. Sanje so bile dozdaj — je dejal nrevzvtAent — zdaj pa bodo resnica. »Lukavo ga ]e irvabioc spremljevalec, zatrjujoč mu, da »to nije težko«. V ponedeljek proti večeru je dospel pr> »višeni do Aleksandrovega doma. Že po dnevi j. nebo razpenjalo »strgan parasol« (tako je prevzvišeni krstil »malo oblačno«; pozna dobro isto pesem: »Jat, pe tl, pa... parasol«). Znlo je deževno vreme pre-črtalo načrt, da se na vrh ni povzpel. — Pri turistih in domačinih je zapustil prevzviieni najgloblji vtis s svojo prijaznostjo in domačnostjo; še zapel je tisto: Po jezeru bliz' Triglava. Hvalil je lepoto slovenske zemlje — tako slovenski Semtnering — Jezersko, kjer se je mudil več dni |>o evharistič-nem kongresu in se povzpel do češke koče — enako pa tudi svežost triglavskega zraka, divno planinsko floro — romantična triglavska pota. V torek se je vrnil brez znaka najmanjše utrujenosti v smučarski dom na Pokljuki, od tu pa »z visoke gora, dole na more, v Dubrovnik«. * Pozdrav z vrha Triglava. Dne 15. in 16. t. m. sta bivala v kraljestvu Triglava du-brovniski skof g, dr. Josip Carevič in g. župnik Dodič. Ko sta si okoli Vodnikove koče nabrala planink in drugih cvetov naše prekrasne alpske flore kol spomin na naj« le[>o Slovenijo, sta na daljnem potu n« Kredarici darovala sv. maši in se potem vz|*sn]aia na vrli Triglava, od koder sta našemu uredništvu poslala prisrčen pozdrav. Naj bi visoki gost, ki toli ljubi in ceni naš narod in deželo, odnesel iz nje najlepše spomine v starodavni svoj Dubrovnik. Huda nesreča v Celju Celje, 18. julija. V četrtek ob 10.45 jc vozil šofer Viktor Že-leznik s tovornim avtomobilom tvrdke Westen nic Oaberja po Aškerčevi ulici nn celjsko postajo. Ko je privozil do hotela Pošta , mu je prišel izpod železniškega vijaduktn nasproti na motornem kolesu s precejšnjo brzino 18 letni trg. pomočnik Mirko I.ednik iz Čreta, ki j<> na križišču Cankarjeve ceste in Aškerčeve ulice zadel v zadnji del avtomobila s tako silo. da je prelomil na avtomobilu desko. Lednika je vrglo na hodnik ob nasadili, priletel je ob betonski obzidek in mu je pri tem počila lobanja. Z reševalnim avtomobilom so prepeljali Lednika v celjsko bolnišnico in je nje- jeta v omejenem obsegu. V Mariborski tiskarni iz- j ' v'0 sUu,je „,)o rPsllo. i>,.ecej je poškodovano I udi hajajoči dnevniki so izšli včeraj v omejenem ob- | ,notorno ii(,i0. segu: Večemik . na dveh, »Marihorer Zeitung pa na 4 straneh. □ Zlatomašuišlii jubilej bo obhajal prihodnji ponedeljek v frančiškanski baziliki g. Frane Šc-gula, upokojeni župnik pri Sv. Roku ob Sotli. V Mariboru živi zlatomašnik že več let v pokoju ter je splošno znana osebnost. V svoji veliki skromnosti hofee obhajati svoj lepi dan kur tiho sam s svojim Gospodom. □ Dekletce utonilo v studencu. V Jablancih pri Sv. Barbari v Slov. goricah je utonila dveletna Jerica Murko v studencu. Dekletce se je igralo brez nadzorstva. □ Mariborčan v helgrajskem radiju. Jutri, v soboto, ob 17 poje v belgrajskem radiju znani naš koncertni pevec, gospod Avgust Živko. Pel bo jugoslovanske narodne pesmi. □ Gradili bodo v Mariboru: Dr. Mnrinič eno-midslropno vilo v Koroščevi 26, Dergunc Angela dvonadstropno stanovanjsko hišo v Gosposvetski, dr. Ivan Schmiderer bo preuredil gospodarsko poslopje v Vrbanovi ulici v športno dvorano za klub Rapid. p Gozdarska šola sklenila šolsko leto. V sredo se je sklenilo šolsko lelo na tukajšnji gozdarski šoli'. Gojenci so dobili šolska obvestila. Sklepni izpiti se bodo vršili od 22. do 28. t. lil. pred posebno komisijo. Iz dveletne šole jih je pripuščenih k izpitom 14 (vsi), iz enoletne pn 8, ponavljnlni izpit imata 2. □ Smrt kosi. V Bresternie.i je umrla gospa Herta VVeiler, lastnica znane mariborske trgovine s cvetlicami v Gosposki ulici 26. Naj počiva v miru. □ Malega bolnika. 11 letnega Rudolfa Lešar-ia, ki ga je ob priliki obiska izseljencev v Mariboru zadela kap. so njegovi starši srečno pripeljali v daljni Meerlebacb v Aizaciji. Včeraj je prejel mestni sanitetni svetnik dr. \Vankmflller od staršev malega Rudolfa pismo, v katerem se mu prisrčno zahvaljujejo z« dovolitev prevoza bolnika z izseljenskim vlakom. □ Roka v mlatllnici. V tlOCftb se je ponesrečil 12 lelni Frane Urlnub pri hilntilnlei. Zobovje mu je odtrgalo štiri prste desne roke. Reveža so prepeljali v mariborsko bolnišnico. _ Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Fran/ dosef srenčice. Odobr. od. Min ser. pol. in mir zdr. S. br. 15.485 od 25 maja 1935. Celie 0 Sejniske in tržne pravice mestne «Wiine celjske. Kr. banska uprava v Ljubljani Je odločila. da so pravno veljavno pridobljene za mesto Celje sledeče sejniske in tržne pravice: za živinski in kramarski sejem prvo soboto po srediposta. dne 21. oktobra in 30. novembra; za svinjski sejem vsako sredo in soboto; zu tržne dneve vsako sredo in soboto. Če je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik. Ker se sejem že nad dve leti zaporedoma ni vršil, je prestala nn podstavi § 193 , orlst. 1 obrt. zak. sejmska pravica za živinski sejem vsak prvi ponedeljek v meseni; za živinski in kramarski sejem 1. maja, 15. junija, 10. in 28. avgusta. if Slab sadili in zelenjftdni trg. Sadja je letos na celjskem trgu zelo malo in še to je jako drago. Češnje so po 10 Din kg, hruške 8—10 Din, marelice, breskve in gozdne jagode po 14 Din. jabolka pa 10 Din. ZpIo malo je tudi novega krompirju, ki se prodaja po 2 Din. Istotako je le v malih količinah opažati na trgu piščance, katerim se suče cena od 8 do 13 Din. Prav tako je na trgu tudi zelo malo različne zelenjave. £S lire je kradel. 22 letni Josip iz Velenja je ukradel 2 uri. 1 ura. ki je specijelni izdelek, in je lasi drž. vremenske opazovalnice v Novem Sadu. Ta ura, ki je vredna 800 Din, je bila ukradena nekemu vojaku tukajšnje garnizi|e Druga tira, ki je bila ukradena re.dovu Mirniku. je nikljnsta in je vredna 200 Din. Vojaško uro so oblasti dobile pri nekein urarju, jo zaplenile, o drugi še ni sledu 0 Znana maniifakturna trgovina Valentin lila ' din pripravlja kupnjočemu oMinstvu lepo izneiiu i denje. Že več dni se sprašujemo, zakaj so vse ir i ložlie zagrnjene, zakaj za radovedno oko ni tist. i paše, kakor smo jo bili vajeni? Zvedeli smo, dn I Ima tvrdka novega aranžerja, ki se je pravi;;.-I vrnil s študijskega potovanja po Nemčiji ter sede skrivnostno odmaknjen radovednim očem, po n dernih načelih kot pravi umetnik urejuje izlo' I ki bodo za nekaj dni vzbujale pozornost in ol rtovanje. 0 Umrl je včera j ns svo jem stanovati i - Kralja Petra cesti 23 znani hišni posestnik ii tlik tovarne kisa v /.uvodni g. Viktor Seli visoki starosti 81 let. Pogreb bo v soboto popoldne od domu uu mestno .pokopališč«. Nn. čiva v miru. Spori Drž. prvenstvo v kajaki h na Savi Kajaška zveza Jugoslavije je priredila na Savi pod pokroviteljstvom R. bana dr. Dinka 1'uca dne 14. julija 1935 tekmo za državno prvenstvo v kajakih na progi Sava Hrastnik. Tekme so se udeležili številni kajakaši iz Kajak kluba Ljubljana in Zagreb. Proga je bila dolga 19 km. — Tekmovalnih čolnov je bilo 5 dvosedežnih in 5 enoeedežnih čolnov,med temi 5 iz Ljubljane in 5 iz Zagreba. Vodstvo tekme so vršili sledeči gg.: dr. Leo Gollob, predsednik Kajakaške zveze, ing. Ciril Pogačnik, podpredsednik Kajakaške zveze in dr. M. 1'anda-kovič, član Zveze. — Rezultati tekme so sledeči: 1. Dvosedežni čolni: 1. mesto Tinta I.ado in Mahnič Lojze v času 1:13,34 član KK Ljubljana. 2. mesto dr. Weber Walter in Kneževič V. v času 1:15,46, član KK Zagreb. 3. mesto Li>\vy Robert in Mara-kovič Z. v času 1:17,26, član K K Zagreb. 4. mesto Zorga R. in Škrabar Janez v času 1:18,52, član KK Ljubljana. — Peti dvosedežnik je odstopil med tekmo, ker se mu je zlomilo veslo. — 2. Eno-sedežni čolni: 1. inesto Zidarn Jože v času 1:9,6. član KK Zagreb, 2. mesto Deutschmann Herbert v času 1:10,2(7, član KK Ljubljana. 3. mesto Sabljič Zvoniniir v času 1:14,44. KK Zagreb. — Ostala tekmovalca sta radi čolnov odstopila. Iz doseženih rezultatov in iz tekme same je razvidno, da kajakaški šport uspešno napreduje, kar je ugotoviti posebno za Kajak klub Ljubljana. Za napredek Ljubljančanov je mnogo pripomoglo, da jim je omogočen reden trening na Ljubljanici, kjer ima Kajak klub Ljubljana po hvalevredni zaslugi mestne občine ljubljanske svoj prostor, da zamore redno vršiti svoje športno udejstvovanje. n. mednarodni teniški turnir v Rogaški Slatini za mednarodno prvenstvo Rogaške Slatine 1935 pod pokroviteljstvom g. ministra n. r. in senatorja dr. Otona Frangeša in častnega damskega komiteja. Turnir se bo vršil od 19. do 21. julija 1935 na igriščih zdravilišča v Rogaški Slatini. Vodstvo turnirja: predsednik ravnatelj zdravilišča, g. Ivan Gračnar, podpredsednika: prot. Mirko Seunik in Radovan Sepec, vrhovni sodnik: ravnatelj TPZ v Mariboru Josip I. Loos, vodstvo turnirja: VI. Pu-šenjak. akademik, tajništvo in blagajna: podrav-naiolj TPZ v Mariboru Aleksander Pfeifer in Jacky Pečnik. — Pogoji: 1. Pravico sodelovanja imajo vsi igralci, verificirani pri mednarodni teniški zvezi. 2. Prijave se sprejemajo do vključno 18. julija oj>ol-dne. Dopisi na Putnik, Rogaška Slatina. Žrebanje se bo vršilo dne 18. julija ob 20. 3. Vsak igralec je obvezan soditi igre. 4. Prijavnino je treba plačati pred prvim nastopom. 5. Nagrajeni bodo prvi in drugi, v slučaju več kot 16 prijav tudi tretji, tj. Razdelitev nagrad bo 21. julija ob 22, ob priliki velike teniške soareje v veliki zdraviliški dvorani. 7. Naknadne prijave se bodo vzele na znanje proti doplačilu zneska 10 Din za posamezno disciplino. 8. Igra se s »Spencer Moulton« žogami. — Prijavnina: Gospodje posamezno 40 Din, dame posamezno 40 Din, gospodje v dvoje 25 Din, gospodje in dame v dvoje 25 Din, juniorji 15 Din, kategorija B 20 Din. — Vsem udeležencem bodo na razpolago sobe in kompletni pansijoni po zelo znižani ceni. Igračem bodo na želje preskrbeli tudi partnerja za igro v dvoje. Kolesarska zveza, podzveza Ljubljana obvešča vse klube, da se vrši v nedeljo 21. julija prvenstvo dravske banovine: za prvorazredne vozače na progi Ljubljana—Maribor s startom točno ob 6 pri km 1 pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda na Dunajski cesti v Ljubljani in ciljem v Mariboru pri km 134. Za juniorje na progi Celje—Maribor s startom točno ob 8 v Celju pri km 71.090 in ciljem v Mariboru pri km 134. — Zn to važno prvenstvo so razpisana krasna darila, katere sta razpisala ljubljanska in mariborska podzveza. — V petek 19. t. m. se vrši redna odborova seja v lokalu gostilne pri »Amerikancu« in se pozivajo V9i funkcionar ji posameznih klubov, da se seje polnoštevilno udeleže. — Vse potrebne informacije se dobe pri tajniku podzveze g. Gregorcu. Zboljšan svetovni rekord. Črnec Peaoock je tekel 100 m v 10.2 sek., torej za eno desetmko sekunde bolje od obstoječega svetovnega rekorda. Rekorda mu pa seveda ne bodo priznali, ker mu je pomagal močan veter v hrbet. Obenem poročajo iz Liincolna, da je skočil isti atlet v daljo 8.84 metra, kar znači tudi nov svetovni rekord. Neverjetni uspehi, ki nam jamčijo za razne senzacije na berlinski olimpijadi. Mednarodne dirke na Grossglocknerju. Ce potujemo danes kot turisti po cesti na pobočju Gross-glocknerja, kjer so pred nekaj tedni plazovi ogrožali promet in življenje pasantov, kjer ležijo danes precejšnji kupi snega, skoraj ne moremo verjeti, da se bo na teh zasneženih pobočjih in radi snežnih plazov nevarnih krajih na 3000 meterski coni čez dobre štiri tedne, v dneh 3. in 4. avgusta vršila borba motornih vozil vseh držav na eni izmed najmodernejših prog srednje Evrope. Cilj sto in sto delavcev pod vodstvom najboljših inženjerjev je, da se to doseže, kajti le-ti pioznajo samo eno nalogo, namreč, da vse napravijo, kar se sploh napraviti da, to je cesto dogotoviti do te dirke. Na cesti se dela s podvojenimi silami, da bo do 3. avgusta gotova. Zanimanje za te dirke je povsod velikansko, prijav iz raznih držav, zlasti iz Severne ter Južne Amerike, Egipta, Perzije, celo iz Indije, je mnogo. Kolesarske juniorske dirke za državno prvenstvo, ki so se vršile preteklo nedeljo v Zagrebu na 80 km dolgi progi, so prinesle naslednje rezultate: 1. Ilantberger (Hennes, Ljubljana) 2:50:26; 2. La-vrih (Hermes, Ljubljana) 2:50:27,0; 3. Penčev (Orao, Zaereb) 2:50:28; 4. Brioelj (Ljubljanica, Dobrunje) 2:50:58. Kamnik O občinskih volitvah v Kamniški Bistrici izvajajo pristaši liste dosedanjega župana g. Pavlina povsem napačne zaključke. S posebnim lelakom so !>roglasili abstinenco, zdaj pa kažejo na uspehe svojega poziva, čeprav so volitve pokazale, da Pav-linova lista nima niti polovico toliko pristašev, kolikor je bilo oddanih glasov pri lanskih občinskih volitvah. Takrat je namreč Pavlinova lista dobila 176 glasov, Koširjeva pa 312, volilna udeležba f» je bila 68 odstotkov. Kakor znano, je potem lani bil ]x>narejen rezultat v korist Pavlinove liste, f>o razsodbi upravnega sodišča pa so se morale volitve ponoviti v nedeljo, 7. julija. Ker so pristaši Pavlinove liste razglasili neudeležbo, je bil za to listo oddan samo 1 glas, za Koširjevo listo pa 428 glasov. Volilna udeležba je znašala 60 odstotkov 'n je bilo za Koširjevo listo oddanih samo 60 glasov manj kakor pa lani pri bojnem glasovanju za obe listi skupaj. Letak torej ni dosegel svojega namena. Cas bi bil že, da se tudi na tej strani napravi energičen red. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsako beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2°—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm ilsoka pelltna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovor-; glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. Službodobe i Perica Absolventi srednje tehnične šole ec sprejmejo v službo. Samo pismene ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Takojšnja služba« Pekovski pomočnik ki dela tudi pri peči, se sprejme takoj. - Preželj, Litija. Sotrudnika mešane stroke, prvovrstno moč, vojaščine prostega, sprejmem za Ljubljano čimpreje. — Ponudbe s sliko pod »Agilen« na upravo »Slovenca«. 8530 Zdravo, suho seno Noušak, v balah, proda I, Bos. Dubica. Zahvala Iskrena zahvala vsem, ki ste spremili našo dobro, drago mamo Kušar Frančiško k večnemu počitku. Osobito se zahvaljujemo č. gosp. župniku P. Teodorju Tavčarju in p. Henriku za duhovno tolažbo in obiske v njeni dolgotrajni bolezni, »Pevskemu krožku", godbi, »Ljudskemu odru" Vič, Gasilnemu društvu, vsem mnogoštevilnim darovalcem vencev in šopkov. Končno se iz dna srca zahvaljujemo vsem in vsakemu, ki so za našo mamo molili, jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti ter na kakršen koli način izkazali sožalje. Vič, 18. julija 1935. žalujoči ostali. Telefon 2059 PREMOG KAR110PAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š|. 5. 1 kozarec »PERICE« zadostuje za škaf vode, da bo Vaš pod lep in bel brez truda. Dobite povsod za Din 4— steklenico luga. Naroč. za trgovce Tel. 35-65 IMImMIilB Stanovanje, dvo- ali trisobno z vsemi pritiklinami, oddam v dvostanovanjski vili. Zg. Šiška, Špančeva pot 210, Stanovanje v L nadst. oddam s 1. avgustom stranki 2 oseb. Ljubljana, Lepodvorska 23. iiil] Lahek motorček 125 ccm, v dobrem stanju poceni prodam ali zamenjam za navadno kolo — najrajši za dirkalno. — Okoren Ivan, Celovška 43 PRAGA - BflBY 1935 idealno malo štirisedežno vozilo, porabi 8 litrov na 100 km, nenavadno elegantno, odgovarja vsem zahtevam. Ponudbe pošlje Zastopstvo »Praga« auto-mobilov, Zagreb, Svači-čev trg 12. Ugod-ni plačilni pogoji na mesečne obroke. Že nitbe Vdovec, 60 letnik z nekaj gotovine poroči vdovo, ki ima hišo. Po- IC2333 I ■MBOHU f II Milila I Ente! - ažur izvrši ekspres plise Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela StrukeL (t) lEBSBI Prodam mlin ob cesti v vasi Pišece. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 8496. ESEgl Knjižice Vzajemne posojilnice ljubljanske od Din 40.000— kupim za takojšnjo gotovino. Stavite ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Vzajemna« št. 8541. Kupim vlogo Lj. kredit, banke do zneska 22.000 Din na obročno odplačilo. Cenj ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 16—8509. Posojila ... . „ „„ vložne knjižice daje nudbe pod »Jesen« pošt-1 Slovenska banka, Ljubno ležeče, Slov. Bistrica, liana, Krekov trg 10 Tin čk o ve in Tončkove prigode 81. Čez vrhove dreves. Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13, Kolizej — Ljubljana. (1) Ia. sveže hruške, slive in jabolka po 4.— in 4.50 kg, razpošilja frc. voznina po 40 kg — G. Drechsler, Tuzla. Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti Lister suknjiči 145 Din, športni 98 Din, Ia. pumparce 98 D, svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1 PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Naročajte VSLOl/EfICA najcenejši I sfot/ensb' dnevnik Tako je prilomastila do široke, umazane vode, iz katere so grozeče dvigali svoja zobata žrela velikanski krokodili. Nobona rastlina ovijalka ni bila zvezana z drevjem na drugi strani. Gorila pa ni dolgo premišljevala. V silnem zaletu se je z dečkoma pod pazduho pognala čez vodo in brez nezgode pristala na nasprotnem bregu. Kraj je bil ves močvirnat. Da bi še hitreje hodila, je gorila vzela dečka izpod pazduhe in zgrabila enega z desno, drugega pa z levo taco. Dečka je spreletavala smrtna zona. Nič kaj prijeten in zabaven se jima ni zdel ta »izlet« ... Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše Zdaj pa, ko njegov nemir raste, ne more hrepenenja več krotiti. Njena podoba mu stoji noč in dan pred očmi in — sam ne ve kako — vedno in vedno spet ga prevzema tisti nepremagljivi zanos, ko občuti v njem svojo dušo, kakor da je napev in pesem, ki jo obsega z vsemi čuti in jo čara v gosli. Tedaj ga žene, da zagode tuje napeve, ki diha iz njih tako obila sladkost, da fantički prisluhnejo in se gospe Lilji vlijejo solze po licih. — Če bo kdaj frančiškan, ne Im> utegnil gosti. In muzike ne more pustiti nikdar! Odkar je takrat godel z Vera-•inijem, šele odtedaj ve, kaj je to biti umetnik. Pronikav žvižg preseka glasove zvonovom. Ivan skoči z zidu in spet presname Peterčka. Še četrt ure zvone, da so jim roke trudne, potem sklene mali z blaženim, tenkim vzdihljajem. Brž nato se Jurko oprime vrvi, da ga zvon nosi gori in doli, in ker je to kaj kratkočasilo, »bije« srednji še čeden čas »vkraj«. Potem odpoje še veliki sam zadnje glasove. s Ivan ga ne moti, naj izzveni mirno in glasno. Potem je tiho v zvoniku. Vedno tiše brni v zvonovih. Tedaj si pljune Jurko v roke in košato reče: »Na, vse sama otiska! Iii zdaj daj jutri, pišči Misso solemnis!« »Lejte si — otiske? Kaj si punčka!« se norčuje Da-mijanček. >Ne čenčaj, če ne te porinem s kostmi in mesom doli v Mesarsko ulico!« Vsi se zastnejejo. Pa taka ljubeznivost nič ne kali ljubezni. Oba Štajerca odcepetata doli po stopnicah. Jurko pa | pravi Ivanu: »Saj se ne splača, hoditi domov. Čez pol ure moramo vabiti.« »Saj res,« meni Ivan in stopi spet k oknu. Jurko se vkeri na bruno in bi rad povedal dovtip. Toda komu naj ga pravi? Kembljem? Ti poslušajo bolj pazljivo kakor Ivan! Nestrpljivo begajo Jurku oči po postavi prijateljevi. Vedel bi mu povedati lepo vrsto zbadljivih besed, ki se mu zbirajo na jeziku. Pa neka neprijetna bojazen mu brani, da jih ne more spraviti iz ust. Rjave strehe dobivajo topel sijaj. Ljudem, ki hodijo po ulicah sem in tja, se pisane obleke globoko in veselo svetijo. Čudovit mir večera pred praznikom prihaja v vetrovno zvonišče in se krade tudi Jurku v srce. Vse je tako jasno in veselo, tako snažno in tiho, ljudje, nebo, hiše, poljane, — in prav za prav vse zastran Svetega Duha. »Slednji mir in sleherno radost deli 011 in vsa vednost in vse spoznanje prihaja od njega,« tako je danes dopolde rekel v šoli pater Caharija. Tako je gotovo tudi Sveti Duh naredil, da se letos Jurko bolje uči in da ni več tako silno hudoben. »Te prav lepo zahvalim.« moli Jurko čisto potihem v srcu. Jutri bo pisal materi. To lx> vesela! »Jurko,« reče Ivan hipoma čudno hlastno, »Veracini meni, da bi jaz postal goslar, — tako kakor on.« Začudeno se ozre Jurko kvišku in nato hladno odvrne: »No Ie, ampak potlej ne moreš postali frančiškan.« »Saj prav to je,« vzklikne Ivan s povsem tujim glasom. Tovariš ga pogleda malce dvomljivo. Nato reče oprezno: »Bo bolj pametno, da postaneš frančiškan. Si dosti bolj prikladen za to.« »Kaj ti veš! Tudi nikomur nič mar, če grem z njim v Draždane!« Jurko odpre usta. »Kaj — kaj misliš odtod?« Ivan skomigne z rameni in gleda ven skozi okno. Tedaj skoči Jurko z bruna in potihoma vpraša: »Ampak ti, slišiš, — kaj nimaš — nič več veselja?« Ivan ničesar ne odgovori. Samo kipeča rdečica mu šine v obraz. Tedaj stisne Jurku srce tesan obroč. Ne izpregovori nobene besede več. Tudi bi kar ne vedel, kaj naj bi še rekel k vsemu temu. * Peterček prisopiha gori po polžastih stopnicah. »Ivan, brž domov! Hlapec s «Pošte» je prišel! Moraš brž s signorjem v Kolnhof. Gosli moraš vzeti sabo!« Ivan plane kvišku in hoče odvihrati doli. Jurko reče skoraj zaskrbljeno: »Ivan, ne hodi! Danes si tako na vrsti za zvoniti. Saj veš, kakšen je cerkovnik!« Za trenotek Ivan okleva, potem reče: »Gospoda vendar ne morem pustiti čakati!« »Sam naj gre! Reci, da prideš za njim!« »Bedarija! Boš pa ti zvonil!« Jurka pogreje, da udari z nogo ob tla. »Nak, jaz že ne bom zvonil Pa če mi glavo odtrgaš! Mlnistrirat grem.« In še ne pogleda Ivana, temveč odropota doli po stopnlcan. »Čas bo,« meni Peterček in prime za vrv. > <« :s2. — E >c/> G nt .£3 2 ~ rt rt C ^ G