Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji Večina ljudi je in gotovo tudi mnogo naših bralcev, ki pij6 pivo (ol), a nikdar jim ne pride na misel, po-zvedovati, kako se ta pijača dela, —kaj se godi, da 184 iz suhega ječmena dobimo dobro pijačo, in koliko trpi ubogi ječmen, predno je tako podelan, da se sok njegov v mokri obliki prilega suhim grlom. Kdo je prvi kuhal iz ječmenovega zrna pijačo, se za gotovo ne vč. Pač figurira tu neki Gambrin, katerega ao Nemci povzdignili do kralja — se ve da le do „kralja pivcev"; al znano je, da Nemci radi vse pome aljive iznajdbe prisvojujejo sebi; isto tako jim je Nemec vsak, kdor je kaj koristnega iznašel, če prav je bil po rodu Slovan, Francoz ali celo Kitajec. Le čast iznajdbe žganja prepuščajo Rusom, čeravno je gotovo, da pačijo ga oni in Francozi največ. Ruska ,,vodka" je gotovo boljša od Nemškega „fuseina" in Francoskega „likera". Pivo mora biti že starodavna iznajdba, ker strokovnjaki kakor Balling, Habicht i. dr. trdijo, da so ga že stari Egipčani zelo obrajtali, da tedaj nikakor ni dokazano, da bi ga bil iznašel Gambrin, ki je bil neki Burgunški knez. To le za uvod. Moj namen nikakor ni, dražiti koga ali celo trditi, da je pivo iznašel kak Slovenec ali vsaj Slovan; jaz miJim le vstreči marsikomu s popisom, kako se napravi j a ta dobra pijača v največi pivarni na Kranjskem, v pivarni bratov Kozlerjevih v Ljubljani, ki ni le na čaat, temuč tudi na korist deželi, Pivarna bratov Kozlerjevih je bila zidana leta 1867. in napravljena po najnovejših iznajdbah in skušnjah ter je v tem obziru izgledna lahko vsaki drugi, kar jih je v Avstriji. Poslopje obstoji iz srednjega dela, v katerem je varil niča (kjer se pivo kuha), zraven pa prostor za stroje (mašine), v katerem je parni stroj in parni kotli, in iz dveh postranskih delov; v desnem so hrami za ječmen in slad in cimnica, v levem pa kleti za ježanje ali madenje in nad temi hladilnice. Tik teh so podzemeljske kleti, kjer je pivo shranjeno v sodih, in ledenice. Podajmo se zdaj v te prostore in poglejmo po vrsti, kako iz ječmena postane pivo. Najprej je treba napraviti slad. Za to namenjeni ječmen se po vlaku (ki se tudi po svoji podobi imenuje „pater noster") in po porivalcih ali potiska-čih spravi kviško do čistilnega stroja. To je sila važen stroj , ki čisti ječmen in izvrže vse , kar ni pripravno za slad. Da se more napraviti enakoličen in dober slad, je treba le dobrega in težkega ječmena, ki tehta 74 do 76 funtov vagan in ki je rastel ves v enem kraji, skoro bi se reklo, na eni njivi. Čeravno se ječmen že pri mlatvi očisti s prevejenjem in retanjem, vendar ne odpadejo še vsa tako zvana gluha zrna. Taka, ker niso popolnoma dozorela, majhna, niso za seme in ne kale, zato pa tudi za slad niso. Ta zrna mora previdni pivarničar odstraniti, in to opravlja čistilni stroj, ki obstoji iz vreteu in drotenega sita; vretena izmečejo vsa predrobna in snitjeva zrna in tako pridejo le debela, težka in popolnem zdrava zrna v zgornje shrambe ali skednje (kašče), kar pa odpade, je dobra krma za živino. Kar se ječmena za enkrat dene v sladenje, mora biti ves iz enega kraja, da ves ob enem kali; če bi pa bil iz raznih krajev, bi ta kalil prej, oni pozneje prav po tem, kakor je dozorel tu ali tam, in tako bi se slad spridil. Iz zgornjih shramb gre potem očiščeni ječmen po cevih do namak, to je, kadi, kjer se namaka po 42 do 48 ur v čisti vodi; voda se mora večkrat odtočiti in ječmen zaliti z novo. Iz kadi se spusti namočen ječmen v cimnice pri tleh, kjer začne kaliti. V ta namen se naspe na kupe po 30 do 40 cm. visoke, pa ga je treba večkrat preobrniti, da ves enako kali. To traja po 8 do 10 dni, potem je zrno popolnoma ska- ljeno, naredi se koreninica in cim. Kar se naravno z vsejanim ječmenom godi v zemlji, to se godi tukaj na umetnem potu. Tako pripravljeno zrno se imenaje ,jeleni slad". Od tod se po posebnem vlaku spravi na sušilnico, kjer se po hudi gorkoti kal umori in se zrno tako pripravi, da se zamore hraniti do tje, ko se porabi. Sušilnica ima dva oddelka, druaega nad drugem; tla so železna in prevrtana, a ljuknice ne tako velike, da bi zrnje skoz padati moglo. Gorkota znaša 60 do 70 stopinj R. in prihaja iz peči pod sušilnico po železnih cevih in vzame zrnom mokroto. Da se pa slad se bolj posuši, se spusti čez kakih 24 ur iz zgornjega oddelka na spodnjega, se vsake 3 do 4 ure premeša in čez 24 ur je popolnoma posušen. Po dosedaj popisanem ravnanji z ječmenom se iz kisline, ki je v zrnu, naredi sladkornina in odslej se ječmen imenuje slad, ker nima več kalilne moči v sebi. Slad se da narediti tudi iz ovsa, pšenice, tur-šice (koruze), riža itd., vendar je ječmen najbolji za to, ker ima v sebi veliko več sladkorja, kakor vse drugo žito. Pri sušenji že odpade od zrna koreninica in kal, vendar slad od tod gre po porivačih še do stroja za Čiščenje sladu, kjer se popolnoma očisti. Tu odpadle sladnekali so prav dobra piča za prešiče, ,še boljše pa za govejo živino, ker ao sladke in imajo v sebi veliko beljaka; ravno zato so boljša krma ko otrobi. Po Nemškem in Ceskem živinorejci to prav dobro vedo , zato plačujejo sladne kali dražje ko otrobe. V Pragi na pr. zdaj velja 100 kil 4 gold. 50 kr. do 5 gold., otrobi pa so skoro za 1 gid. cenejši. Za krmo je treba kali po 10 do 12 ur v Čisti vodi namakati, da začno vreti, potem se dajo prešičem ali same ali pa med drugo krmo, goveji živini pa z re-zanico (skopo) zmešane. Vrnimo se nazaj k sladu. — Iz čistilnice pride slad, kar ga je namenjenega koj za kuho, po porivaču v mlin, ki je nad varilnico; tukaj se zmečka ali prelomi (a ne zmelje), potem se spusti dol v čebre za zon-tanje. V varilnici ali kuhinji (katero videti je prav zanimivo, ker je napravljena po najnovejših iznajdbah), se prične še le prava kuha. Najprej se slad v obširnem čebru dobro premeša in raztepe , da se naredi žonta, potem pride v kotel, kjer se kuha s hmeljem, na hladilnice in slednjič v klet, kjer se sam prekuha ali vre. (Dal. prib.) 194 Popotne črtice. Na P e h 1 i c a h. (Dalje.) „Jaz prodajam srečke (lože) na obroke (rate)" — mi odgovori tujec in začne razkladati, kako strašno dobro bi bilo, če bi vsak človek ali vsaj vsaka hiša imela par deležnic (Antheilscheine) na take srečke, ker le tako mu je mogoče brez truda obogateti ali vsaj pozneje mora kaj zadeti. „Po nemških krajih sem veliko takih listov spečal, tu pa že štiri dni hodim od vasi do vasi, pa ne enega nisem spečal." „Ljudje naši so pač preneumni" — opomnim jaz — „drugače bi se sreče ne branili." „Je li, je li?" — poprime tujec radosten besedo — „prenevedni so; in človek jim še nič rozložiti ne more, ker ne umejo nemški." „Da, da", prikimam jaz — „naši ljudje so pač pre-neumni, da bi svoje težko zaslužene krajcarje na cesto metali in hodili tujim judovskim sleparjem na li-maniee." Menite mar, da ne vem iz lastne skušaje, kako ravnajo take družbe? Vsilijo človeku delnični list, za katerega ima plačevati po toliko in toliko goldinarjev na mesec. Za to mu obljubijo, da bo dobil čez 20 ali 21 mesecev „izvirno sječko" (Originallos), med tem pa igral na 20 sreček. Če kaj zadenejo, dobi on 20. del; ali ni tako?" „Res je tako!" — pritrdi možic — „je mar to goljufija?" „To ne, ako bi se to res zgodilo. Zgodi pa se navadno dvoje. Prvo je to, da se vdeležnik naveliča ali ne more več plačevati, potem pa zapade ves vplačani denar vam. Drugo pa je to. če kdo tudi do konca ostane natančen z vplačevanjem, mislite, da dobi obljubljeno izvirno srečko — da že o kakem dobičku ne govorim?" „Jo mora dobiti po pravilih". , Res? Imenujte mi le enega, ki jo je dobil." „Vi ste predrzen, ne zamerite!" „Ker take lumparije tako dobro poznam, menda? Naj vam vse povem, čeravno vam je to samim znano. Ko je deležnik plačal zadnji obrok, pošljejo mu mesto obljubljene izvirne srečke kak nič vreden papir — tako so na pr. poslali nekaterim pri nas, ki so jim sli na limanice, Turške srečke (Tiirkenlose). — Ni li vse tako, prijatelj?" „Sem ter tje že", — se izgovarja mnžic v vidni zadregi — ,,a naša družba je dobro znana firma--------" „Gre na goljufijo, kakor druge. Glejte, ko bi po vsem tem kraji ljudje nemški znali, bi bili vi vsaj katerega vjeli. Tako pa niste nobenega. Zato je vsaj v tem slučaji dobro za naše kmete, da ne znajo nemški." Mož ni vedel, je li kuhan ali pečen. Brisal si je s čela pot, ki ga mu je izganjalo deloma solnce, deloma moje besede. Bil je v vidni zadregi in morda bi bil še iskal besedi za odgovor, kar zagledava Mengeš. ,,Kaj je to?" — me vpraša. „Trg z imenom Mengeš" — pojasnujem. ,,No, v trgu bo vsaj kdo nemški znal" — zdihne in pristavi: „mene je pot malo vtrudila. Bom tu nekoliko v senci." Ker pa moje noge še niso trudne bile, pustil sem „mučenika slovenske trdoglavnosti" v senci, sam pa se pomikam proti Mengšu, kamor pridem okoli štirih popoldne. Tega trga ne bom popisoval, vsaj je že kolikor toliko znan. Omenim naj pa — kar je jako veselo — da ta trg, ki je imel poprej več let župana nemškutarja, je zdaj, kakor lansko leto o deželnih volitvah, pokazal se narodnega ter ima župana domačega, to je, Slovenca vkljub silnim prizadevam necega moža, ki bi rad iz nas Slovencev Nemce naredil, pa bi bil tudi silno rad sam župan. (O tem pozneje še več.) Do lanskega leta so imeli Mengšani tudi svoje narodno „bralno društvo"; to je sicer propalo, a kar se je sejalo, zdaj zori. Po prihodu poiščem prijateljev, ki mi tudi tukaj žive. Pri teh mi preteče večer v prijetni družbi med živahnimi razgovori še prenaglo. Zlezli smo tudi v veliki zvonik, kjer vise težki in dobri zvonovi (B, Des, E, A3). S tega se vidi vsa Mengiška fara s Kamniškimi gorami in planinami ter veliko cerkvic po vrhih hribov in ob sredi; tudi Kamniško me3to se pokaže v severnem kotu. Razgled je bil čarobno lep, vsa narava zelena in v cvetji. Komaj sem se te lepote nagledal. Drugo jutro mi predlaga prijatelj, naj bi se peljala v Kamnik, V popotnem programu mojem sicer Kamnika ni bilo, al vreme je bilo tako kislo, kakor obraz kakega kandidata, ki je pri volitvah zmagal z manjšino. O takem vremenu hoditi po svetu, ni prijetno, ker se vsak hip utegne dež vliti in potem si še z dežnikom v roki moker in umazan. Zato se udam prijatelju; sedeva na voziček in pohleven konjiček naju vleče proti Kamniku. Cesta je zelo nasuta, streseva se dobro, a pot nama vendar ni dolgočasna. Nad gorami vise sive megle prav do sv. Primoža doli. Ta cerkvica stoji nad Kamnikom v sredi gor&, nad njo je videti še kapelica. Tam je neka skala, ki ima podobo meniha in nune. Ljudska fantazija je krstila ti podobi za ,,Lutra Martina" in „Katro njegovo". 195 Na levi ob cesti je videti Križ k i grad, lastnina vodje nemskutarskih velikih posestnikov, barona A p-f al trema. Ob desni je videti nad Kamnikom se nekaj podrtij grada ,,Gal len ber g". Kdaj je postal razvalina, ne vem; pred 24 leti pa sem jaz videl še kapelico sv. Janeza, tudi že zelo razpadlo, in nekako ječo, v katero so jetnike spuščali po vrvih. Imela je podobo „špa-rovca", v katerega se krajcar labko dene, a sila težko zopet ven vzame. Zdaj neki že tudi teb dveb reči ni več videti. O Kamniku naj povem le to, da sva se podala v ondotni samostaD, kjer me je veselilo posebno dvoje: izvrstne orgije Ljubljanskega mojstra Goršiča, ki so res mogočno, umetno delo, in prijaznost častitih gospodov očetov Frančiškanov. Tu je mir, ki človeku posvetnega ropota nevajenemu ali celo že presitemu prav dobro de. Zabavali smo se prav prijetno; prekmalu je bila ura dve, ki je klicala častite očete v šolo. Gospodje so učitelji glavne šole, gotovo boijši kakor marsikateri drugi posvetni no-vošegoi. Kamnik je tedaj srečen zato, da ima tako dobre učitelje in tako po ceni. Ta sreča vsaj nekoliko zmanjša nesrečo, da župan „Joban" K e cel j spada v red nemčurjev. A propos, K e cel j! Tam-le je, ravno pred svojo štacuno pije tobak, ko greva memo. Jaz ga poprej nisem poznal; misli si pa, dragi čitatelj , človeka s zabuhlim obrazom, debelim vratom, obilnim trebuhom in sicer Čokastim životom, pa imaš fotografijo župana Kamniškega. Morda ga bo „Brencelj" kdaj namalanega pokazal svetu. (Dal. prih.) 217 Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji. (Nadaljevanje iz 25. lista.) Po postavi od 18. maja 1875. leta je od vsakega hektolitra (100 litrov) in od vsake stopinje sladkomera pri žonti (skuhani juhi) plačati po 16*7 kr. Srarnega davka, tedaj od piva, ki je 13 stopinj močno, 2 gold. 18 5 kr. od 15 stopinj močnega 2 gold. 50*5 kr. itd. V nobeni deželi Evrope ta davek ni tako velik, kakor v Avstriji, ker je trikrat, štirikrat visi, kakor po dragih Evropskih državah; če se k temu računa še po več krajih vpeljana vžitnioska priklada (v Ljubljani na pr. po 2 gold. 9 kr. na hektoliter), pride plačati od hektolitra samo davka in priklade po 4 gold. 27*5 kr., tedaj je liter dražji za več ko 4 kr., močnejše pivo ce!6 za O in 6 kr. Ta visoki davek, naložen na to življenju zdaj že potrebno pijačo, ki jo zel6 podražuje v primeri z drugimi kraji, je silno napoti povzdigi tega obrtništva; škoduje pa tudi v tem, da zavoljo slabega zaslužka pri vseh strokah ljudje ne morejo toliko lotiti se zdrave pijače — kakoršna je dobro pivo, ker jim je predrago. Zato se lotijo ceneje pijače, škodljivega žganja in narejenega vina, kar je — se ve da — telesu in duhu škodljivo. Take pijače niso v stanu nadomestiti piva; pivo je redivno, po vsaki drugi slabi pijači pa truplo slabi in organizem gre v nič. Ni izmišljen izrek: ,,da pivo je kruh v tekoči podobi." — Davno je že dokazano, da je žganje, ki se čedalje bolj razširja zlasti pri nižem ljudstvu, hudo zl6 v zdravstvenem, družbenem in gospodarskem obziru. Zdrave, urne in trdne delavce najdeš le med tistimi, ki se piva drže — med žganj ar ji ne, ti hirajo kar vidno na telesnih moččh, katere raz-deva špirit. Temu je pripisati to, da se cel6 po vinskih krajih pivo širi bolj in bolj; naj bo tu še omenjeno , da modra vlada Norveška na vso moč gre pivar-nam na roko, da bi s pivom pregnala škodljivo žganje. Pri nas pa gre v tem obziru vedno le navzdol. Visoki davek je ceno piva kviško pognal, zato se ga veliko manj popije. To kažejo tudi statistični izkazi , iz katerih je razvideti, da vsako leto po 318 do 424 pi-vam — tedaj 14 do 19 odstotkov od vseh — ne dela, več pa jih popolnoma neha. Zadnja tri leta je šla kuha piva nazaj za 1,271.791 hektolitrov (2,119.651 veder), državi pa je odšlo 4,361.623 gold. pivnega davka; ta davek ima nadomestiti zdaj davek na kavo in petrolej. Tej rakovi poti je pa — ne gledč na slabi zaslu žek, zarad katerega se piva manj popije ¦— deloma vzrok tudi nas nepraktični davkovski sistem pri pivu in ž njim zvezano nadzorstvo (kontrola). Po drugih deželah plačuje pivo veliko manj davka, pa tudi način, po katerem se določuje in pobira, je veliko boljši od našega. Na Nemškem se plača davek le po hmelju, kolikor se ga porabi, od centa po 2 marki (1 gold.); na hektoliter 13 stopinj pride le po 41 kr., tedaj 400 do 600% ^anj, ko v Avstriji. Na Angleškem se proračuna davek le po namočenem ječmenu, na Francoskem, v Belgiji in Holandiji le po večini ali obsegi kadi ali kotlov t v katerih se kuha, na Ruskem tudi po kotlu in žontnih kadeh, po 6 kopek (9 kr.) od Ruskega vedra (29'5 kopek od Avstrijskega vedra). Od gotovega piva 15 stopinj se plačuje tedaj po 75 kr. na hektoliter. Še manjši je davek na Švedskem in Norveškem. Iz tega je razvideti, da ni davek od piva nikjer tako visok, kakor v Avstriji. Po tem se ravna pa tudi cena piva in po tej pivci; počez pride namreč v Avstriji le po 33 litrov na leto na vsakega Človeka (na Ogerskem ce!6 le po 3 litre), na Nemškem pa po 63, na Bavarskem po 216, na Virtemberškera po 228, v Alzaciji po 54 litrov. Po Amenkanskih državah, v deželi največe svobode, se ni mogel vdomačiti fiskalni sistem Evrope. Če more shajati posamezni, lahko shaja vse, ker svota je le produkt iz posamesnih stvari. V severni Ameriki veljd davek le od tega, kar se povžije. Od piva se davek plačuje še le , kedar in predno se res povžije, tedaj toči. Tam imajo pivne znamke (marke). Pivarnar namreč pritisne na luknjo soda, ki se ima iztočiti, posebno kolekovano (štempljano) zDamko, katero je bil kupil pri finančnem uradu po tem, kolikor sod drži. Skoz to znamko mora vtakniti pipo v sod in tako postane znamka nerabljiva; da se to na tanko zgodi, je odgovoren pivarnar in vsak, ki toči pivo. Ali ni ta Amerikanski način ravno tako priprost in jasen, kakor kontrola lahka? Prav tako priprosta je dotičoa postava — brez vseh pozneje pritaknjeoih ukazov, paragrafi se ne dajo sukati, kakor drugej. Davkar se pri nas pač raduje velikega davka na pivo, ki znaša še zmiraj čez 20 milijonov, a žalib<>g ni sluha ne duha o kakih naredbah za varstvo in pospeševanje pivne obrtnije, čeravno ima ta vso pravico zahtevati jih. Tedaj je vse hvale vredno , da je o razpravi zarad državnega proračuna v preteklem zasedanji državnega zbora Avstrijskega strokovnjak v narodnem gospodarstvu, vitez Proskovec, predlagal premembo sedanje naše fiskalne sisteme in vpeljavo Amerikanskega načina z znamkami. Ta predlog je vtemeljil z veliko strokovnjaško znanostjo in je posebno razložil napake sedanjega zadavkovanja piva s sledečimi besedami: „Po-vsod cvete pivno obrtnijatvo, povsod se vzdiga: v Ameriki, na Laškem, Nemškem, Francoskem; le v Avstriji vidno propada, dohodki iz pivne obrtnije so čedalje manjši, pri tem pa se kuha Čedalje manj piva, ki je tudi čedalje slabši." — Daljni njegov predlog: naj bi vlada po nasvetu posebnega shoda predložila v ustavi primerno obravnavanje postave na podlagi Amerikanskega zadavkovanja piva po znamkah (markah), je bil sprejet z veliko večino. Toraj je upanje, da bo tudi v Avstriji vpeljala se postava manj trda. — Po teb razpravah vrnimo se nazaj k hladilnicam. Pivo , zdaj po financi glede množine in moči natančno pregledano, ki je bilo od 70 do 75 stopinj R. bladno speljano na hladilnice, se mora kolikor mogoče ohiad ti, navadno do 10° R. Hladi pa se, če je vreme prevroče, po posebnih napravah ob ledu; če je pa dosti hladno, ob samem zraku. Ko je zadosti ohlajeno, se spusti v kadi, ki so postavljene po vrelni kleti. Te kleti so v Kozlerjevi pivarni zelo prostorne, z obokom na železnih tramovih, tla pa so iz Portlandskega cementa tako narejena, da se mokrota ne more odcejati skozi do kleti, ki so pod njimi. Tu žonta (zdaj že pivo) vre. Po tem vrenji se spremeni sladkor v vinski duh in ogljeno kislino , tudi se izvržejo vse zadušne stvari v smetano ali pene. Vinski duh (ali vinska moč, cvet) ostane ves, ogljene kisline pa le nekoliko v pijači. Več ko ima pivo ogljene kisline v sebi, boljše je; ta kislina pa se sčasoma z-kadf, Če tudi počasneje ko pri vinu, še ce!6 iz zabitih sodov skoz luknjice v dogah in pivo postane potem jalovo, neokusno, prazno. — Nikjer ni treba veče skrbi, 218 kakor tu, ko pivo vre; vse mora redno goditi se, vse z največo pazljivostjo. Temu pa je kos le skušen mojster kuhe, kateremu morajo biti dobro znana vsa pravila kemije. Ko je pivo izvrelo, kar trpi 16 do 22 dni, se pretoči po cevih pivo v spodnje kleti ali shrambe. Razen prostorne kletne veže je v Kozlerjevi pivarni se 9 vlož-nih shramb z ledenicami. Viože se sodi tako, da se jih spravi kolikor mogoče v vsako klet. Zato je v vsaki kleti po 3 vrste velikih sodov, vsak drži po 100 — 120 veder; na te pa ste položeni na sedlo dve vrsti manjših sodov po kakih 60 veder; tako ee zamore spraviti v vsako klet po kakih 4000 veder. V teh sodih se mora pivo vsaj po 3 do 4 mesece vlegati (maditi) , da med tem časom popolnoma izvre ; tako pivo se imenuje „vležano pivo" za razloček od „mladega piva", ki ga manjše pivarne prodajajo in točijo že čez 3 do 4 tedne, ko je prišlo v sode, in ki tedaj ne more biti tako okusno in se tudi tako dolgo ne drži, kakor vležano. Za vsako vložno kletjo je ledenica enako široka, a za 2 metra više od tal; v to se naloži čez 5000 centov ledu, da je povsod enako hladno (1 do 2° R. gorkote). Ker je tudi za vrenje treba ledu, so preko vrelnic tudi majhne ledenice; v vse te gre 6000 do 7000 centov ledu. Vse te kleti so pod zemljo s sila trdnimi oboki, da morejo držati nasip iz 6 cm. debele in stlačene gline in skoro dva metra visoke zemlje in sodre; ta nasip je namreč zato, da so kleti hladne in unanja gorkota ne more do njih. Tu je popolna tema, kakcr v podzemljski jami, da Človek more le z lučjo noter. — Ko smo tako če tudi le površno, ogledali vse shrambe in priprave, po katerih pride surovi ječmen do okusnega piva, nam bo dovoljenih še nekoliko opazek. Po vseh popisanih prostorih so v Kozlerjevi pivarni vodovodi za gorko in mrzlo vodo, pa tudi cevi za pivo in par tako napeljane, da niso nikomur napoti in zveze ne motijo, pa tudi tako, da se voda in par dobi naglo tje, kjer se potrebuje. (Dal. prih.) Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji. (Dalje in konec.) Razen tu omenjenih prostorov so pa v poslopji se vsi drugi, kar jih je treba za delovanje pivarne; tu je pisarna, stanovališča za kuharsko osobstvo, za ključarje, sodarje in za smoienje sodov. Predno pride pivo v veči ali manjši sod, vselej se mora zasmoliti. To dela posebna po najnovejših iznajdbah izdelana smolna osnova, po kateri se stara smola v sodih po vročem zraku raztopi in iz sodov spusti; tako očisteni sodi se zalijč potem z novo smolo. Ko se je to zgodilo, pridejo na stroj z valerji, da se smola po vsem sodu enako razdeli. Smole" pa se sodi zato, da je sod čednejši in in les ne gnjije ter da se pivo dalje drži. Prav tako se smole tudi manjši sodi, predno se napolnijo in kam pošljejo. Tudi potem se, ko se pivo dobi iz pivarne, je treba ž njim skrbno ravnati in nikakor ga prepustiti samemu sebi. To se pa le redko zgodi, kajti na kmetih ima malokater krčmar mrzlo klet, še manj je takih, ki imajo ledenice, v katerih bi se pripeljano pivo vleglo in hladno ohranilo. Zato zgubi ogeljne kisline in postane slabše, in v marsikaterem kraji skoro ni za pijačo, čeravno je morda samo na sebi najljubše in iz dobro znane pivarne; to se godi posebno, če pivo ne teče naglo in sod po več dni stoji na pol prazen, predno poteče pivo. Da se toraj pivo dobro ohrani, je vsakako treba mrzlih kleti ali pa ledenic. Ledenico napraviti ni težko; če je klet količkaj prostorna, se naredi 10 do 15 cm. od zida stena iz desk: prostor med zidom in steno iz desk se napolni s stolčenim ogljem, žaganjem, listjem ali slamo; te reči zabranijo, da ne more zračna ali zemeljska gorkota blizo. Prav tako se zadelajo tla in oboki ali strop. V tak prostor se navozi ledu, katerega je najbolje stleči, a ne v velike skladovnice zložiti; led se namreč potem vsede in stopi v veliko kepo , ki se dolgo ohrani. Zraven tega prostora se naredi drug, isto tako zadelan, za pivne sode. Ako ni lahko ali celo nemogoče napraviti takih kleti z ledenicami, so dobre posebno tako imenovane amerikanske ledenice. Te se napravljajo na naravnih tleh po gori popisanem navodu, le je treba dvojne stene iz desk; prva unanja je namreč na mestu zida. Ce so take shrambe za led dobro narejene, se v njih 232 mrzlota in led še dalje držita, kakor po podzemeljskih ledenicah. Kakor je iz vsega tega razvideti, je led silno važna stvar priČenši z vrenjem do tje, ko se pivo toči; zato mora skrb za-nj pivarnarjem kakor krčmarjem vedno živa biti. Po naših deželah se — izvzemši kako posebno gorko zimo — led ne dobi težko, tudi so v rabi že stroji (mašioe), ki led delajo po umetni poti; ta led je prav tako dober, kakor oni, ki se sam naredi. Taki stroji pa, ker se splačajo le, če se ima narediti veliko ledii na enkrat, so pri nas predragi; imajo jih zato le po vročih deželah, kjer ledu po naravnem potu ni dobiti. Ko gostilničar prejme pivo iz pivarne, naj sode postavi v svojo ledenico, — če pa za-nje nima posebnega prostora v nji, nikakor ne naravnost na led ali tik njega, temveč nekoliko v stran. Vsakako naj pa bo sodček 20 do 30 ur tu pri miru, da se pivo dobro vstavi. Tudi se sodček tje, kjer se ima točiti pivo, ne sme valiti, ampak prenesti, kar se stori lahko na drogu z dvema kljukama — tako, da je pušča luknja zgorej. Za tok se položi potem naravnost v omaro z ledom, ki jo ima dandanes že vsak krčmar, kateremu je na dobrem pivu kaj ležeče. Taka omara potrebuje malo prostora, napravljena je za 4, 2 pa tudi le za 1 sodček, in se postavi kamor koli. Znotraj je podložena 8 kositarjem ali plošami iz cinka, ima za sodčke odločen prostor tudi iz cinka, zraven katerega je oddelek — tudi s cinkom ograjen, ki se po luknji vrh njega vsak dan dopolnuje po potrebi z ledom, kateri hladi pivo v sodu. Pipa mora biti primerno dolga in se zabije v točno luknjo sodčka; po tej naj teče pivo. Ko se sodček dene v omaro z ledom, se zgornja luknja ne sme odpreti ali prevrtati, da skoz njo ne uide preveč ogeljne kisline in pivo ne postane jalovo. Zato imajo že sploh mesingaste peteline s spuščkom, katere zabijajo v zgornjo luknjo. Spušček Be odpira le takrat, kedar se odpira pipa. Na ta način se ogeljna kislina, glavna dobrota piva , najdalje obrani v sodih. Po tem lahko razvidi vsak, da je treba skrbno ravnati tudi z majhnimi sodi, ki se dobe iz pivarn , da pivo ostane dobro in ne zgubi svojega prvega okusa. Preduo pridemo do konca, zdi se nam prilično, črhniti nekoliko še o tem , koliko se povživa piva po naših slovenskih deželah, po našem cesarstvu in po Nemškem — in to po natančnih uradnih zapiskih. Po teh izkazih je razvidno tudi to, da se po deželah z velikim obrtnijstvom povžije mnogo več piva, kakor po drugih. Ali ne sledi iz tega, da je pivo res redivna p i j a c a f Naslednji izkaz spričuje, koliko se je po posameznih deželah piva kuhalo in povžilo leta 1876. in koliko ga je prišlo poprek na eno osebo. Pristaviti bi bilo le še, da 1. 1877. v tem obziru ni bilo skoro nič drugače. Iz tega izkaza, ki obsega razen Dunaja in njegove okolice (brez Doljno Avstrijske dežele) le one kraje, po katerih prebivajo Slovenci, je razvideti, koliko raz-1 čka je med njimi glede povžitja piva. Na Dunaji z okolico vred pride na osebo po 234 litrov na leto, na Kranjskem pa le po 7 litrov. Za Primorsko in Dalmacijo ni vračunjena Dreherjeva pivarna v Tr3tu, ker je zunaj čolnih mej; ona kuha leto in dan po 30.000 do 35.000 hektolitrov, a pošilja svoje blago večidel v tuje dežele; zato se sme za Primorsko in Dalmacijo s Trstom vred računati komaj po 1 liter na enega Človeka za leto in dan. Nasproti temu je opomniti, da je leta 1876. prišlo na Solnograškem (Salcburškem) po 187, na Gorenje Avstrijskem po 104, na Ceskempo96, na Moravskem in Slezkem po 46, v Bukovi ni pa po 8 litrov na enega Človeka. To je pač dokaza dovolj , da na Kranjskem in Primorskem pivo še ni splošno razširjeno, toraj tudi svojih pivcev nima. Nekaj je temu krivo vino, katerega se ta veliko prideluje, še več pa žganje, ki se čedalje bolj razširja posebno med ubožnejšim prebivalstvom. Res zadnji čas je, da se prodaja te škodljive pijače ustavi ali vsaj omeji! Na Koroškem je bilo 1867. nič manj ko 123 pivarn, med temi pač večina majhnih, napravljenih le za lastno potrebo ali k veSemu za kako občino in njeno okolico. Letos bo tudi teh gotovo že veliko manj, ker tudi na Koroškem je jelo prevagovati žganje. Največi razloček glede povžitja piva je pa med Avstrijskimi in Ogerskimi deželami. Za 20 milijonov in 984.000 prebivalcev Avstrijske strani se je 1. 1876. skuhalo 11 milijonov in 671.378 hektolitrov piva, to je, po 33 litrov na osebo; na Ogerski strani, ki ima 15 milijonov in 509.500 prebivalcev, se je pa skuhalo le 505.507 hektolitrov, tedaj je prišlo na enega človeka le po 3 litre. Temu pičlemu številu vzrok ao največ žganj arije, katerih imajo po Ogerskem Judje vse gost6. Davka od piva se je plačalo leta 1876. po deželah Avstrijskih 21 milijonov in 734.660 gld., po Ogerski hv pa le 995.051 gold. Kak velikansk razloček! Ce po vsem tem pogledamo v druge države , koliko se ondi piva povžije, posebno v Nemčiji, se pokaže razloček neprimerno velik. V najbližnji nam deželi Bavarski pride na osebo po 216, na Virtemberškem po 228, na Saksonskem po 118 litrov na leto; sploh pa v nobeni nemški državi ne pride manj ko po 40 litrov piva na osebo. Čeravno je davek od piva nižji, ga države vendar več dobivajo, ker se ravno zavoljo manjšega davka in po tem vravnane nižje cene več piva povžije. Slednjič bi bilo le še opomniti to, da se je za kuho piva 1. 1876. porabilo 3 milijone in 226.898 me-tričnih centov ječmena, hmelja pa 21.927 metričnih centov. Po vsem tem je lahko razvideti, koliko pivar-stvo koristi kmetijstvu. Cem več se tedaj ljudje lotijo piva, tem več bo koristi za kmetijstvo. Leta > Število 1876 C3 O Dežela pridela- Davka v goldinarjih 08 «* prebival- pi-var- nega piva hektoli- « M cev nic trov & ?o Dunaj in okolica 1,014 000 23 2,373.541 5,023.121 234 Štajarsko 1,160.000 86 547.236 1,180.690 41 Koroško 344.000 123 103.313 169.073 30 Kranjsko 481.000 11 35.313 77.736 7 Primorsko in Dal- macija 634.000 2 1116 10.677 /10