UDK-UDC 05:624 GIP »GRADIS« Gradnja novega hotela Central z depandansama v Portorožu L J U B L J A N A , MAREC 1970 LETNIK 19, ŠT. 3, STR. 69— 100 l/ S E B I l i lA - C B f l in U IS Članki, š< udi je, razprave KOLAR JOŽE: Articles, sludies, proceedings n „ i • , ,G radn ja kanalov po tunelskem n a c m u ........................................................69 Building of channels by tunnel m ethod UMEK SM ILJAN: Problem atika inj ektiran j a napetih žic z ap likacijo tov rstn ih del v p raksi 72 Injection problem of stressed cables in concrete TURK SRDAN: Potresni s p e k tro m e te r ....................................................... . 8 0 E arthquake-Spectrom eter P rikazi in ocene B. F.: New books Betonschutz und B e to n k o rro s io n .......................... 79 Vesti STANIČ CIRIL: News Strokovne v e s t i .......................................................................................................... 85 Iz naših kolektivov MELIHAR BOGDAN: From our enterprises Bazenski sestanki gradbene o p e r a t iv e .................................................................. 86 O paževanje s Hiinnebeck opaži se š i r i ........................................................86 10-letnica lista » P r im o r je « .....................................................................................86 2,19 m ilijona za iz o b ra ž e v a n je ................................................................................ 86 Uvoz gradbenih strojev iz I t a l i j e ........................................................................... 86 Kdo bo gradil avtocesto Š entilj—G o r i c a ............................................................86 Proizvodna hala za kam ionske hladiln ike v I z o l i ................................... 86 Že letos pri Gorici štiripasovna c e s t a .................................................................87 Hoteli raste jo kot g o b e .......................................................................................... 87 R a b a c ............................................................................................................................. 87 G radbena podjetja v F ranciji ........................................................................... 87 Dogradili bodo bolnišnico v Novi G o r i c i ................................... 87 G radn ja novega obrata za pi'oizvodnjo gradbenih betonskih m ontažnih k o n s t r u k c i j .......................................................................................... 87 10 le t am bulan te » K o m g r a d « ........................................... 87 OGP »TEKOL« v D j e r d a p u ................................... 87 Vesti iz inozem stva ING. E. M.: News from foreign countries M ontažne nasilne stenske plošče iz arm iranega b e t o n a ...............................89 . - Novo gradivo za mostove in s ta v b e .......................................................................89 Plan izgradnje je bil ključ za pro jek t le ta la Boeing 747 ......................... 89 Jez M ont-Cenis v F r a n c i j i ................................... 89 Tekoče um etne m ase za gradnjo odtočnih k a n a l o v ...................................89 Dolinska pregrada Turbela v P a k i s t a n u .......................................................90 Iz strokovnih rev ij in časopisov ING. A. S.: From technical review s and A notacije iz jugoslovanskih r e v i j .......................................................................91 new papers M nenje in k ritik a S. B.: Opinions and positions S truk tu ra cene stanovanjskega objekta v letu 1970 91 Inform acije Zavoda za raziskavo KRŽAN JANEZ: m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i P reiskave uporabnosti plastičnih m a s ............................................................93 R eports of Institu te for m ateria l and structures research in L jubljana Uredniški odbor: Janko B leiw cis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur e r dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tom šiča« v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE Gradnja kanalov po tunelskem Izkušnje v Ljubljani UDK 624.196 Za gradnjo kanalov večjega profila v večji globini se je v gosto zazidanih mestnih predelih pogosto treba lotiti gradnje kanalov po tunelskem načinu. K er gre v L jubljani skoraj dosledno za ne- vezljiva tla (aluvialnega izvora ali nasipan teren), je treba gradnjo izvajati tako, da je rov zaščiten pred posipajočim se materialom. Razumlijvo je, da so se izvajalci pri takih gradnjah radi naslanjali na izkušnje iz rudarstva, k a r pomena, da so prevzeli za gradnjo kanalov si­ stem lesnega gnanega opaža. Tak sistem je zaradi enostavnosti in razmeroma velike varnosti (seveda, če je izvedba solidna) zlasti za napravo probojev pod prom etnim i komunikacijami zelo vabljiv. Njegova prednost je tudi v tem, da za realizacijo razen razmeroma velikih količin lesa ne potrebuje­ mo nobene specialne opreme (glej skico 1). Delo napreduje tako, da se paralelno z izkopa­ vanjem zabija v teren lesen gnan opaž. Ta je pod­ p rt z lesenimi okviri. Za ustrezen stik okvira z opažem je poskrbljeno z zagozdami. Iz skice je raz­ vidno, da je masa lesa proti svetlemu profilu pre­ dora razmeroma velika in da je izkopan rov po svoji obliki neprim eren za preoblikovanje v kanal. Po položitvi kanala je treba celoten vmesni pro­ stor med zunanjo steno kanala in opažem izpolni­ ti s polnilnim betonom ali kamenitim zidom. V sipkem terenu je od opaža mogoče odstraniti le manjši del. To je tudi bistvena pom anjkljivost te metode, saj les polagoma razpada in s tem ustvarja prostor ŠT 3 — LETNIK 19 - 1970 načinu JOŽE KOLAR, DIPL. IN 2. za ponovne premike zemljine ob trasi predora in nad njo. Za ta način je torej tipično, da poleg posedkov terena, ki nastopijo že ob gradnji ali neposredno po njej, prihaja tudi do posedkov v daljšem časov­ nem obdobju po dovršitvi del na predoru. Tako naj navedem, da ugotovimo posedanje tal na določenih odsekih, ki so bili grajeni po takem sistemu, tudi še po petnajstih letih. Ce gre torej za intenzivno izrabljene predele mest, taka meto­ da ni prim erna ali vsaj ni priporočljiva, kolikor se ne kombinira z dodatnimi zavarovalnimi ukrepi (naprava preklad, injekcijskih zavarovanj). Po tu opisani metodi smo zgradili v Ljubljani kanal po Kolodvorski ulici, večkratno križanje Ce­ lovške in Titove ceste in križanje železniških tirov na tovorni postaji Vižmarje. Za l m ’ predora smo porabili poprečno 1,5 m’ lesa, dnevni napredek pa je znašal približno 0,5 m. Pri delu je večkrat prišlo do posipov, vendar to ni­ koli ni povzročilo poškodb delavcev v predoru. Po­ membno je dejstvo, da je bilo treba povsod tam, k jer so dela potekala pod komunikacijami s p ro­ metom, prom et glede na osni pritisk in h itrost ome­ jevati. Zaradi navedenih pomanjkljivosti, to je zaradi razmeroma počasnega napredovanja, velike porabe lesa in dolgotrajnega razvoja posedkov terena, smo razvili lastno metodo za gradnjo kanalov, ki je bila prilogojena za naše razmere. Bistvo te metode je razvidno iz skice št. 2. Tu­ di pri tej metodi gre pravzaprav za gnan opaž, ki pa je jeklen in se prem ika paralelno z napredova­ njem izkopa in obzidavo ostenja. Ostenje tunela se zida sproti iz prim erno obli­ kovanih betonskih zidakov, na to ostenje pa se na­ slanja jeklen opaž, ki je sestavljen iz posameznih lamel. Te počivajo na zidu in na enem, oziroma dveh jeklenih remenatih. Glede na to, da je opaž jeklen, je praznina, ki nastaja zaradi pomikanja opaža, razmeroma majhna. Seveda se po tej metodi ni mogoče izogniti temu, da zaradi nastopajočega tren ja ne bi opaž vlekel za sabo tanke plasti m a­ teriala neposredno ob opažu. Posamezne lamele se potiskajo naprej s hidravlično ali mehanično dvi­ galko. Cena opreme za eno delovno mesto je nizka, ker gre za enostavne jeklene konstrukcije, oprema pa je praktično neobrabljiva. Potrošnje lesa pri navedeni metodi ni. Po tej metodi smo zgradili do­ slej približno 2 km kanala od profila 140 cm pa do profila 240 cm. Posedki na terenu, ki se pojavljajo zaradi praznine, povzročene po izrinjenem terenu ob opažu, nastopijo med deli ali neposredno po do­ končanju del. Po opisani metodi smo zgradili številna preč­ kanja komunikacij — cest in železnic kakor tudi kolektor po Titovi cesti med Namo in palačo Sla­ vijo oziroma ploščadjo Borisa Kraigherja. Po tej metodi je bil zgrajen kanal med Ljubljanico pod G rubarjevim stopniščem do palač novega Trga re­ volucije, kakor tudi kanal od Šmartinske ceste do Zelene jame. P ri delu ni bilo nesreč. Normalno napredova­ nje del je približno 1 m na izmeno. Metoda je iz­ redno uspešna pri delu v nehomogenih tleh, ker se potujoči opaž lahko prilagodi vsaki oviri, kar omo­ goča postopno izločanje večjih kamnov in drugih ovir. Kljub opisanim prednostim ima ta metoda tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so v glavnem nasled­ nje: nehomogeno ostenje, sestavljeno iz zidakov, posedki, ki so nevarni zlasti v primeru, če so nad traso predora obstoječe kaverne, in razmeroma po­ časno napredovanje del. Tako smo imeli pri izva­ jan ju gradbenih del po opisani metodi precejšnje težave pri gradnji predora pod staro zgradbo os­ novne šole ob Trgu revolucije. V tem prim eru je šlo za izrazito nesrečno naključje, da je nad pre­ dorom tekla stara kineta za vročevodne cevi. Za obstoj te kinete ni nihče vedel in tako je prišlo zaradi deformacij zemljine pri gradnji tunela do porušenja kinete in s tem do hudega posedanja stebra, ki je nosil dva oboka z razponom ca 4 m, na katerih sloni zunanja stena šole. Šolo smo rešili le s hitro intervencijo tako, da smo nosilno funkcijo stebra začasno izločili. Velike težave smo imeli pri gradnji tunela vzdolž Titove ceste, k jer je prav ta ­ ko prišlo do aktiviranja starih kavern (opuščene kleti), kar je vodilo do hudih deformacij cestišča. Vendar ostaja neizpodbitno dejstvo, da smo po tej metodi realizirali številna dela, ki bi drugače ne bila izvedljiva, oziroma bi bila izvedljiva samo ob največjih stroških. Dalje ne gre zanikati dejstva, da je napredovanje del po tej metodi praktično za polovico hitrejše kot napredovanje del pri metodi z lesenim gnanim opažem in da smo s to metodo prihranili doslej vsaj 3.000 m3 lesa. Vgrajena masa betona p a je vsaj za 60 % manjša, kot bi bila pri metodi z lesenim gnanim opažem. Pri vseh doslej izvršenih delih n i bilo nobene nesreče, kakor tudi ni bilo opaziti posedkov, ki bi nastopili po konča­ nju gradbenih del. V želji, da bi. potek del p ri napravi predorov še pospešili, in da bi praktično eliminirali poseda­ nje, smo poskusili z razpoložljivimi sredstvi reali­ zirati gradnjo predorov s potiskanjem (glej sk. 3). Že nekaj let se v nekaterih industrijsko razvi­ tih državah ukvarjajo s poskusi, da bi gradili pre­ dore manjšega profila tako, da bi ostenje sestav­ ljali v posebnem jašku in ga nato v horizontalni smeri potiskali v teren, podobno kot je to pri po­ grezanju vodnjakov iz prefabriciranih elementov. Lastno težo vodnjaka in eventualno dodatno obtež­ bo v tem prim eru nadomeščajo hidravlične razpore velike moči. Za organizacijo delovišča po tej metodi je bilo treba zagotoviti predvsem ustrezne cevne elemen­ te, ki bi dovoljevali obremenitve 600—800 t v sme­ ri, identični z osjo cevi, hidravlične razpore s po­ trebno potisno silo (do 3 t na m2 zunanje površine ostenja tunela), napravo za pravilno začetno usme­ ritev in korekturo predora, kakor tudi napravo za kontrolo smeri in višine pri napredovanju del. Končno ni bil najm anjši problem zagotoviti ustrez­ no sidrno ploskev za prevzem reakcijskih sil h i­ dravličnih razpor. Glede na to, da je metoda v naših razm erah pomenila določen riziko, smo se odločili, da poskusimo realizirati prvo gradbišče ob najm anjših možnih stroških. Tako smo upora- bili hidravlične razpore, ki so bile konstruirane za povsem drugačne namene in katerih bistvena po­ m anjkljivost je v tem, da je njihov hod le 15 cm. Lafeto za začetno nastavitev je predstavljala raz­ meroma preprosta konstrukcija iz jekla in železo- betona. Kot material za ostenje smo uporabili stan­ dardne cevne elemente iz vakuum iranega betona s tem, da smo dvignili marko betona od norm alnih MB 300 na MB 540. Edina večja investicija je bilo čelo predora, ki je v bistvu jeklen valj dolžine pri­ bližno 1500 mm. Doslej smo po tej metodi z improvizirano opremo, kot je opisana, izdelali dva predora v dol­ žini po 25 m. V enem prim eru smo gradili predor pod starejšo zgradbo, ki je v zelo slabem stanju in je praktično brez tem eljev s tem, da je bilo teme predora ca. 5,5 m pod površino. V drugem prim eru smo gradili približno ob istih pogojih predor pod Celovško cesto. K ljub naštetim začetnim težavam se je izka­ zalo, da brez uporabe posebne mehanizacije za izkop v čelu predora in za transport izkopanega m ateriala že z improvizirano opremo lahko dose­ gamo njen napredek do 2 m na dan. Dalje se je izkazalo, da se podatki ne pojavljajo v praktično zaznavni obliki, saj niti na imenovanem objektu n iti na cestišču nismo opazili nobenih znakov pose­ danja. Tudi meritve, opravljene med delom in po delu, niso pokazale kakršnihkoli zaznavnih defor­ macij. Naj navedem, da je delo pri prečkanju Celov­ ške ceste potekalo ves čas tako, da se je promet po cesti odvijal popolnoma normalno, tj. brez ka­ kršnihkoli omejitev. UDK 624.196 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) ST. 3, STR. 69—71 K olar Jože: GRADNJA KANALOV PO TUNELSKEM NAČINU Za gradnjo kanalov večjega profila v večji globini se je v gosto zazidanih m estnih predelih pogosto treba lo titi g radnje kanalov po tunelskem načinu. Gradnjo je treba izvajati tako, da je rov zaščiten pred posipa­ jočim se m aterialom . A vtor opisuje v članku sistem lesenega pomičnega opaža, kot ga poznajo tudi. v ru ­ darstvu. Č lanek podrobno navaja prednosti in po­ m anjk ljivosti tega načina p ri g radnji tunelskih k a ­ nalov. Največ problemov je med delom dajala korek­ cija smeri, oziroma nivelete. Praksa je pokazala, da je naša domneva, iz katere smo izhajali že v začetku, to je, da je treba korekcijo izvršiti ob mi­ nimalnih odklonih, pravilna. Težava je v tem, da doslej ne razpolagamo z dovolj uspešnim načinom za permanentno natančno kontrolo smeri in padca. Kljub navedenemu se je izkazalo, da ima ta metoda velike prednosti. Med drugim tudi zato, ker je možno dela opravljati praktično nemoteno celo ob pritoku talne vode, kar bi pri prej opisa­ nih načinih povzročilo velike probleme. Ne glede na to, da je oprema za eno delovno mesto razmeroma draga, sodimo, da bo ta metoda tudi pri nas našla zelo široko uporabo. Zaradi tega smo se lotili postopnega izpopolnjevanja elemen­ tov opreme. Pričakujemo, da bomo po tej metodi z upora­ bo mehaniziranega čela dnevno zgradili tudi do 8 m predora in da bo razdalja med delovnimi jaški lahko znašala nekoč tudi do 100 m. Dalje je gotovo, da bo mogoče posamezne elemente pri opremi za gradnjo predorov, katerih profil je prehoden, upo­ rabiti za horizontalno zabijanje jeklenih cevi m anj­ šega profila v teren. Menimo, da bosta zlasti zadnja dva opisana načina gradnje predorov mnogo pripomogla k te­ mu, da se bo število prekopov na najbolj frekven- tiranih površinah mestnih središč lahko zmanjšalo na minimum. Dalje je gotovo, da se bo globina, v kateri je še ekonomsko utemeljeno graditi pre­ hodne kanale v odprtem izkopu, bistveno zmanj­ šala. UD C 624.196 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 3, PP. 69—,71 K olar Jože: BUILDING OF CHANNELS BY TUNNEL METHOD F or the building of channels w ith bigger profile in great depth it is frequently necessary to bu ilt channels by the tunnel m ethod in densely populated town territories. The building m ust be executed in the way th a t the channel is protective from the sinking down m aterial. In the paper the author describes the system of wooden movable planking which is also known in m ining industry. In the paper there are shown in details the advantages' and defectivenesses of this m anner by building of tunnel channels. Problematika injektiranja napetih žic v betonu z aplikacijo tovrstnih del v praksi UDK 621.315 : 666.972 1 Sm i l j a n u m e k , d i p l . i n Z. UVOD Z uvajanjem prednapetih konstrukcij v grad­ beništvu se v vse večji meni pojavlja problem kva­ litetne zaščite in popolne povezave napetih žic z ob­ dajajočo betonsko maso. V praksi se to običajno izvaja s pomočjo injektiranja, bodisi s cementnim vezivom oziroma umetnimi smolami. Ker pred­ stavlja uporaba um etnih smol v ekonomskem po­ gledu manj ugodno tehnično rešitev, bomo v kon­ kretnem prim eru obdelali postopek injektiranja s cementnim vezivom. Pri injektiranju prednapetih žic, katere so obi­ čajno v ceveh, vloženih v betonsko konstrukcijo, je namen in jek tiran ja naslednji: — doseči absolutno zaščito napetih žic oziroma kablov proti koroziji; — doseči popolno povezavo napetih žic z obda­ jajočim betonom, s čimer se omogoči kasnejši pre­ nos napetosti žic V betonsko konstrukcijo prek vse njihove površine. Injekcijska masa, katero vtiskujemo v cev z na­ petimi žicami, m ora im eti torej to lastnost, da tudi po vezanju oziroma otrditvi popolnoma obda vse naipefe žice te r z 'ustrezno trdnostjo in kom pakt­ nostjo doseže neprekinjeno povezavo prek cevi z obdajajočo maso betona. 1. REOLOŠKE LASTNOSTI IN KONTROLA KVALITETE INJEKCIJSKE MASE Cementne suspenzije lahko uvrstimo v skupino »plastičnih« tekočin, katere so karakterizirane z naslednjim razm erjem : dz kar pove, da iztok mase ne more nastopiti prej, preden ni prekoračen notranji strižni odpor f. Fak­ to r U pa predstavlja «•plastično viskoznost« mase. Prav obstoj m eje strižnega odpora f predstavlja težave, katere se pojavljajo večkrat v praksi pri injektiranju (tvorbe zamaškov in odcejanja vode). Tako pri cementnih, kakor tudi pri drugih mine­ ralnih suspenzijah obstoji torej neka ostra meja, pod katero se masa (pasta) obnaša kot bolj ali manj elastična trdna snov. Ta veličina, 'izražena v dy- nah/cm2, tvori enega izmed dveh »reoloških koefi­ cientov«. Drugi koeficient pa je že omenjena »pla­ stična viskoznost«, m erjena prav tako v dynah/cm2. katero obravnavamo enako kot klasične oziroma Newtonove tekočine. Obstoji še drug kriterij obravnavanja reološ- kega obnašanja suspenzij, tj. z uvedbo pojm a »mož­ nosti injektiranja«. Ta pojem bolje ustreza prak­ tičnim potrebam za izvedbo čim kvalitetnejšega injektiranja v praksi. Možnost injektiranja suspen­ zije cementa je odvisna predvsem od dveh faktor­ jev, in sicer: — tekočnosti (dinamična komponenta) — stabilnosti (statična komponenta) 1.1 Tekočnost (viskoznost) Tekočnost (viskoznost) cementne suspenzije ugotavljamo v praksi s. pomočjo Marshovega lija­ kastega viskozimetra vsebine 1500 cm3. P ri tem se ugotavlja čas, v katerem 1000 cm3 suspenzije pre­ teče skozi zoženo lijakasto cevko norm iranih pre­ merov 0,48; 0,80; 1,0 in 1,10 cm. Izbor prem era cevke je odvisen predvsem od izbrane gostote in­ jekcijske mase v odvisnosti od velikosti odprtin v objektu, katere nameravamo injektirati. V sploš­ nem injektiram o večje odprtine z bolj gosto maso kot pa ožje. Z upoštevanjem obeh reoloških koefi­ cientov oziroma komponent suspenzije prehajam o in ^ < — v pojem »navidezne viskoznosti« mase, kar ni v bistvu nič drugega kot rezultat kombiniranega učinka realnih koeficientov U in f. Navidezna viskoznost j; je podana v naslednji obliki Y] — C . q . t . . . 1 pri čemer pomeni: C = konstanta mase q — prostorninska teža mase (g/cm3) t = čas iztoka 1000 cm3 mase skozi Marshov lijak 1.2 Stabilnost Stabilnost cementne suspenzije se določa na­ čeloma s preizkusom »potenja« tj. m erjenja koli­ čine vode, katera se izloči nad mirujočo injekcijsko maso po preteku določenega časa (več ur). V praksi se za ugotovitev »potenja« uporablja običajno po­ krita steklena posoda cilindrične oblike s premerom 10 cm te r višino 10 cm. Iz diagram a (sl. 1) je razvidno, d a s ta visko­ znost in stabilnost (potenje) injekcijske mase bi­ stvena faktorja, vezana na vsebino vode v cementni suspenziji te r potekata medsebojno v nasprotnem smislu. 1.3 Velikost m ineralnih zrnc Zaradi čim boljše tekočnosti mase se za injek- tiran je ozkih kanalov (kablov) priporoča uporaba cementa s čim finejšo granulacijo. Zahtevi po ustrezni finoči zrnc je možno ugoditi že z izbiro prim ernega cementa, s tem da velikost m ineralnih zrn ne presega 150 /i. Z'Uporabo koloidnega cementa pa so razm ere še ugodnejše. Stabilnost mase je možno izboljšati tudi z dodatki finejših koloidnih materialov, prav tako pa tudi s prisotnostjo gro- bejaih zm (finega peska) s čimer se poveča tudi n jena adhezivnost. 2. TEORETSKE OSNOVE INJEKTIRANJA NAPETIH ŽIC V CEVEH V praksi obstajata v bistvu dva principa raz­ poreditve napetih žic v ceveh, in sicer: — sistem »STUP« po Freyssineju, pri katerem so žice razporejene v obliki kolobarja okrog osi cevi ali vrtine; — sistem »CIPEC«, p ri katerem so žice v cevi razporejene v obliki mreže. SISTEM „STUP SISTEM CIPEC K er se v praksi najpogosteje uporablja sistem napenjanja po Freyssineju, bomo v nadaljnjem obravnavali problem atiko injektiranja v sistemu STUP. 2.1 Poiseuillejcv zakon pretakanja injekcijske mase Pretok injekcijske mase, opazovan v lijaku z iztočno cevko dolžine L in prem era d, je sm atrati pri manjših količinah (do 500 cm3) konstanten ter je po Poiseuillu podan. n 0 * h q g 128 L rj .. .2 Ce pomeni h . g = p = hidrostatični pritisk mase rj = navidezna viskoznost oziroma n 0 4 g 128 L ?j je količina pretoka podana v splošni obliki q = k . p Pri vtekanju injekcijske ma.se skozi šobo ozi­ rom a cev obstoji linearno razm erje med količino mase te r tlakom v naslednji obliki Q = k (P — P u) . . . 3 Injekcijska masa nam reč ne začne iztekati prej, preden tlak ne doseže neke začetne vrdnosti P 0 imenovane »začetni tlak pretoka«, kateri znaša ob upoštevanju linearnega razm erja iztekanja V lijaku, iz katerega izteka injekcijska masa, se m enjata tako gladina kakor tudi tlak. S padajočo galdino se torej čas iztoka podaljšuje ob zmanjše­ vanju tlaka. S poizkusi je bilo ugotovljeno, da so razlike v tlaku lahko zanemarljive do količine ca. 500 cm3. Pri večjih uporabljenih količinah pa na­ stopajo izgube na tlaku, katere ocenimo kot sledi: Z' upoštevanjem vrednosti P„ pišemo zakon iz­ toka v obliki n 0< g / 1,1?? L) v j r 0 2 Q raCN 0 J_ 4 kjer pomeni v — srednja hitrost p re takanja 0 = ekvivalentni prem er 'iztočne cevi Razmerje — znaša po poenostavitvi L _ v 0 2g (32 v + 1,1 0 g) Ce vzamemo za kvalitetno zapolnjevanje z in ­ jekcijsko maso ustrezno m anjšo hitrost npr. v = 30 cm/sek oizroma 32 v = g, dobimo zm anjšanje p riti­ ska v odvisnosti od dolžine injektirane cevi (L), njenega prem era (0 ) te r viskoznosti mase (j?) v naslednjem razm erju: P _= ̂ 1 + !,! 0 g Razm erje P/L v odvisnosti od prem era d li­ jaka podano na sliki 2. Šrafirana površina na diagramu predstavlja za in jektiranje prim erne viskozitete injekcijskih mas, pri katerih naj znaša čas iztoka skozi lijak s p re­ merom cevke 0,8 do 1,1 cm v intervalu 17 do 25 sek. rom a cev določimo ekvivalentni prem er cevi, kate­ ri ustreza praznini med premerom cevi te r vloženi­ mi žicami empirično v naslednji obliki 0 e = 0,8 (0 cevi — 2 0 žic) . . . 6 Ob upoštevanju te veličine je na sl. 3 podana odvisnost med vrednostjo P/L in 0 e za vrednosti d (cevke lijaka) 0,8 do 1,1 cm. 2.3 Navodilo za praktično uporabo na grad­ bišču 2.2 Aplikacija Poiseulllejevega zakona pri in- jek tiran ju žic v ccvch Ob upoštevanju Poiseulllejevega zakona o p re­ takanju cementnih suspenzij skozi šobo lijaka ozi- a) na osnovi podanega notranjega prem era cevi ter preseka vloženih žic določimo ekvivalentni prem er 0 e po enačbi 6; b) po poznani dolžini injektirane cevi s kabli (L) izberemo injekcijski tlak P, potreben za poti­ skanje cementne suspenzije v notranjost cevi, ka­ teri naj bo v splošnem manjši od 10 kp/cm2; c) izberemo vrednost P/L, katera se za prakso običajno voli P/L = 2. Razmerje m ed P/L in 0 e je podano v sil. 3; d) določimo vrednost »a« te r po diagram u na sl. 2 prem er »d« iztočne cevke lijaka, in sicer za Območje s časom iztoka med 17 in 25 sek; e) na osnovi ugotovljenega časa iztoka (t) iz­ računamo navidezno viskoznost (rj) po enačbi (1) ter minimalno potrebni tlak P 0 po enačbi (4). 3. SMERNICE ZA KVALITETO INJEKCIJSKE MASE TER IZVEDBO INJEKTIRANJA 3.1 Materiali C e m e n t : Priporoča se uporaba srednje fino mletega čistega portland ali žMndrinega portland cementa, kateri ne sme vsebovati CaClo zaradi ne­ varnosti korozije. P o l n i l o : Po potrebi je možno injekcijski masi dodajati fini dolomitni pesek 'zmiavoati- 0 0 do 300 [i v maksimalnem iznosu 25 % ina težo cementa. Pesku je možno dodajati finejši koloidni m aterial v količini do 3 °/o na težo cementa. Pesek je možno nadomestiti tud i z elektrofilirskim pepelom, Alfe- silom in podobno. 3.2 Injekcijska masa 3.21 Viskoznost V splošnem je izbrati čim nižjo vrednost vo- docementnega faktorja (v/c = 0,45—-0,60) v odvis­ nosti od viskozitiete. Čas iztoka 1000 cm3 mase iz lijaka skozi cevko ipremera 0,8 do 1,1 a n naj se gib­ lje v območju med 17 in 25 sek. 3.22 Stabilnost V cilindrični posodi s prem erom 10 cm te r vi­ šino 10 cm ne sme znašati p ri tem peraturi 18° C »potenje« (izločanje vode) iinjeikcijske m ase po treh urah mirovanja več kot 2 °/o oziroma maksimalno 4 «/o. Izločena vodia m ora biti poskrkana najkasneje v 24 urah. Masi je možno dodajati aerante, p ri če­ m er pa nastalo povečanje prostornine .ne sme pre­ segati 10 %. Dodajanje Al prahu se ne priporoča zaradi izločevanja vodika, 'kar pospešuje korozijo. 3.23 Tlačna trdnost Tlačna trdnost kocke injekcijske mase 7 X 7 X X 7 cm po 28 dneh pri tem peraturi 18° C z relativno vlago 70 °/o ne sme b iti nižja od 300 kp/cm2. 3.3 Injektiranje 3.31 Mešannje Mešanje oz. čas mešanja injekcijske mase naj bo po možnosti 'kratek te r naj znaša le 2 do 4 m i­ nute. Zato se naj uporabljajo le ustrezni stroj .ni (turbulentni) mešalci. 3.32 Injektiranje In jektiranje žic v ceveh je treba vršiti nepre­ kinjeno. Pri cevi prem era manj kot 10 cm mora črpalka potiskati maso s hitrostjo 6—12 cm v m i­ nuta pod tlakom manjšim od 10 kp/cm 2. 3.33 Tem peraturni pogoji In jektirati je možno pod pogojem, če predvi­ devamo, d a v nadaljnjih 48 urah tem peratura ne bo nižja od + 5° C. P ri nižjih tem peraturah se nam ­ reč čas vezanja in strjevanja, cementov zelo podalj­ šuje oziroma so reakcije vezanja zelo neizrazite. V tem prim eru je že nujno oskrbeti umetno ogreva* n je betonskih elementov, najbolje s toplo vodo al> zrakom, nikakor pa ne z vročo paro. 4. PRAKTIČNA IZVEDBA INJEKTIRANJA NAPETIH ŽIC DRSALNE PLOŠČE V TIVO­ LIJU Nova betonska drsalna plošča pred športno halo v Tivoliju je izdelana na stari betonski pod­ lagi v velikosti 30 X 60 m in debelini 14 cm. Da bi se glede na veliko površino preprečili negativni vplivi krčenja betona pri strjevanju oziroma vpliva velikih temperaturnih razlik, je 'bila plošča po za­ la ,tt i t l:W'' v' J / f / / f f / & ■ ' v /,Vfi . • • "M.4 $ ’ . ¥ J■ ¥ / j iV - / f ■ ■ / m ‘m2/ . V , ' '-1S/ // / - k j B"*«v , / / t «'l * k . N. X te/* m t Sl. 4. Montaža in jekcijsk ih priključkov na dvojne kabelske cevi v vzdolžni smeri plošče. betoniranju napeta' v obeh pravokotnih smereh njene ravnine. V ta namen so ibili v vzdolžni smeri plošče vgrajeni kabli, in sicer po dva v vertikalni smeri simetrično glede na debelino plošče v med­ sebojni horizontalni razdalji 90 cm. V prečni smeri Sl. 5. Sistem vloženih hladilnih cevi (debelejši profili) in mrežno položenih rebrastih cevi z vloženim i kabli pred beto­ niranjem. p l o š č e p a j e b i l v g r a j e n p o 1 k a b e l v s r e d i n o n j e n e d e b e l i n e . R a z s t o j m e d t e m i k a b l i j e z n a š a l 5 0 c m . V b l i ž i n i z g o r n j e g a r o b a p l o š č e s o b i l e v v z d o l ž n i s m e r i n a m e š č e n e t u d i b r e z š i v n e k o v i n s k e c e v i 0 2 8 m m z a c i r k u l a c i j o h l a d i l n e t e k o č i n e ( a m o n i j a k a ) . P o s a m e z n i k a b e l j e t v o r i l s n c i p 6 n a p e t i h ž i c 0 5 m m i z v i s o k o v r e d n e g a j e k l a , k a t e r e s o b i l e v l o ­ ž e n e v r e b r a s t o c e v 0 1 9 m m , i z d e l a n o i z t a n k e p l o č e v i n e v o b l i k i s p i r a l e . R e b r a s t a c e v j e t o r e j o m o g o č i l a d o b r o s p r i j e m n o s t z b e t o n o m , v e n d a r p a z a r a d i s p e c i f i č n e g a n a č i n a i z d e l a v e ( z n a v i j a n j e m ) b r e z s p a j f c a n j a , n i b i l a p o p o l n o v o d o t e s n a . 4 . 2 1 S e s t a v a — c e m e n t P C 2 0 P — 3 5 0 T r b o v l j e — v o d a — b e n t o n i t P e t r o v a c — c e m e n t o l D e l t a P r o b l e m i n j e k t i r a n j a j e t o r e j o b s t a j a l v k v a l i ­ t e t n e m z a p o l n j e v a n j u r a z m e r o m a d o l g i h k a b l o v ( 3 0 d o 6 0 m ) z z e l o m a j h n i m s v e t l i m p r e s e k o m m e d c e v j o i n v l o ž e n i m i ž i c a m i . 4.2 Projekitranje in kvaliteta injekcijske mase O b u p o š t e v a n j u n a v e d e n i h z a h t e v o k v a l i t e t i u p o r a b l j e n e i n j e k c i j s k e m a s e j e b i l a n a o s n o v i v e č p r a k t i č n i h p r e i z k u s o v z a i n j e k t i r a n j e n a p e t i h ž i c u p o r a b l j e n a i n j e k c i j s k a m a s a n a s l e d n j e s e s t a v e i n k v a l i t e t e : 100 k g 5 4 l i t r o v 4 0 0 g = 0 , 4 % n a t e ž o c e m e n t a 7 0 g = 0 , 7 % n a t e ž o c e m e n t a 4 . 2 2 K v a l i t e t a s v e ž e i n j e k c i j s k e m a s e V o d o c e m e n t n i f a k t o r v / c = 0 , 5 4 p r o s t o m i n s k a t e ž a 1 7 0 0 g / d m 3 p H v r e d n o s t 1 1 v i s k o z i t e t a p o M a r s h u ( d c e v k e = 4 , 8 m m ) : Z a r a d i v s e b n o s t i m a n j š e k o l i č i n e b e n t o n i t a j e č a s i z t o k a 9 4 6 c m 3 ( A P I n o r m e ) z n a š a l : o b i z d e l a v i p o 10 m i n p o 20 m i n t = 4 0 s e k t = 4 2 s e k t = 4 2 , 5 s e k p o 3 0 m i n t = 4 3 s e k ( č i s t a v o d a t = 2 6 s a k ) Stabilnost V c i l i n d r u p r e m e r a 1 0 c m t e r v i š i n e 1 0 c m j e z n a š a l o » p o t e n j e « o z i r o m a i z l o č a n j e v o d e n a p o v r ­ š i n i p o 3 u r a h m i r o v a n j a 1 , 5 m m a l i 1 , 5 % . Vezanje p o t r e b a v o d e z a č e t e k v e z a n j a k o n e c v e z a n j a 3 2 , 3 % p o 4 u r a h 5 0 m i n p o 6 u r a h 0 5 m i n 4 . 2 3 K v a l i t e t a s t r j e n e i n j e k c i j s k e m a s e V z o r c i z a k o n t r o l o t l a č n e t r d n o s t i s o b i l i i z d e ­ l a n i v o b l i k i v a l j e v p r e m e r a 4 c m i n v i š i n e 8 o n s p o m o č j o o d f i l t r a c i j e v s p e c i a l n e m k a l u p u p o d p r i ­ t i s k o m 4 a t m v č a s u 1 0 m i n , v s k l a d u z a m e r i š k i m i n o r m a m i A P I ( A m e r i c a n P e t r o l e u m I n s t i t u t e ) . t l a č n e t r d n o s t i p o 2 8 d n e h ( v a l j i ) p o p r e č n o 3 6 2 k p / c m 2 t l a č n e t r d n o s t i p o 2 8 d n e h ( k o c k a 7 X 7 X 7 c m ) p o ­ p r e č n o 4 0 0 k p / c m 2 ( o c e n j e n o ) p r o s t o m i n s k a t e ž a p o p r e č n o 1 9 8 0 k g / m 3 4.3 Teoretski izračun elementov injektiranja po Poisseuilleju — sistem Stup I m a m o n a s l e d n j e p o d a t k e : — d o l ž i n a i n j e k t i r a n e g a k a b l a — p r e m e r c e v i — p r e m e r ž i c e — n e t o p r e s e k — i n j e k c i j s k i p r i t i s k L = 3 0 , 0 m 0 = 1 9 m m ; F = 2 , 8 c m 2 0 Ž = 6 0 5 m m ; F j = 1,2 c m 2 F — F * = 1 , 6 c m 2 P = 5 a t m — d o l o č i m o e k v i v a l e n t n i p r e m e r k a b l a p o e n a č b i ( 6 ) . 0 e = 0 , 8 (0 c e v i — 2 0 ž i c ) = 0 , 8 ( 1 , 9 — 2 X 0 , 5 ) = = 0 , 7 2 c m v r e d n o s t — = L 5 0 0 0 3 0 0 0 - = 1 , 6 7 — i z d i a g r a m a v s l . 3 i z b e r e m o z a r a z m e r j e — i n L 0 e p r e m e r d n a s t a v k a l i j a k a ( k o n k r e t n o d = 0 , 4 8 c m i n t e r p o l i r a n a l i n i j a ) — d o l o č i m o v r e d n o s t » a « = P 0,722 . a L ' 1 + 1,1 X 0,72 0 , 5 0 . . . 1 I z d i a g r a m a n a s l . 2 d o l o č i m o i z r a z m e r j a a i n d . p o t r e b n o v i s k o z i t e t o o z i r o m a č a s i z t o k a i n j e k ­ c i j s k e m a s e s k o z i l i j a k z n a s t a v k o m » d « ( v s l i k a h 2 i n 3 s o v r e d n o s t i z a d = 0 , 4 8 c m l e i n t e r p o l i r a n e , k o r s o k r i v u l j e r a č u n a n e s a m o z a d > 0 , 4 8 c m ) . — D o l o č i m o n a v i d e z n o v i s k o z n o s t p o e n a č b i ( 1 ) : z a d = 0 , 4 8 c m ; c = 0 , 0 0 6 g = 1 , 7 g / c m 3 ; t ' = 4 0 s e k r) = c . e ■ t = 0 , 0 0 6 . 1 , 7 . 4 0 = 0 , 4 — D o l o č i m o z a č e t n i t l a k p r e t o k a P 0 p o e n a č b i ( 4 ) L 0 , 7 2 P 0 = 1 , 1 » - = 1 , 1 . 0 , 4 ----- = 1 8 0 0 g / c m 2 = 1,8 a t m 0 3 0 0 0 4 . 4 I z v e d b a i n j e k c i j s k i h d e l n a t e r e n u 4 . 4 1 P r i p r a v e z a i n j e k t i r a n j e D a b i s e d o s e g l o k v a l i t e t n o p o l n j e n j e k a b l o v t e r č i m m a n j š e i z g u b e n a ( t l a k u , s o b i l i z a i n j e k t i - r a n j e i z d e l a n i p o s e b n i m o n t a ž n i n a s t a v k i v o b l i k i c e v k 0 1/2 c o l e , k a t e r i s o s e p o d k o t o m 6 0 3 ž e p r e d b e t o n i r a n j e m p r i v i h n a i z d e l a n e o d p r t i n e n a z g o r n j i s t r a n i c e v i z v l o ž e n i m i n a p e t i m i ž i c a m i . V p r e č n i s m e r i d r s a l n e p l o š č e ( L i = 3 0 , 0 m ) s e j e z a p o s a ­ m e z n i k a b e l m o n t i r a l l e p o e n p r i k l j u č e k , m e d t e m k o s e j e p o t r e b n o o d z r a č e v a n j e v r š i l o p r e k o , m a n j ­ š i h o d p r t i n i c v s i d r n e m č e p u . 6 ž i c n a n a s p r o t n i s t r a n i p l o š č e . K e r s m o i z b r a l i m a k s i m a l n o d o l ž i n o i n j e k t i r a n j a L i = 3 0 , 0 m s e j e i n j e k t i r a n j e k a b l o v v s m e r i d o l ž i n e p l o š č e ( L a = 6 0 , 0 m ) v r š i l o z d v e h s t r a n i h k r a t i . V t a n a m e n s o s e v p o l o v i c i d o l ž i n e v s a k e g a k a b l a m o n t i r a l e o d a r a č e v a l n e c e v k e p o ­ d o b n o k o t i n j e k c i j s k i p r i k l j u č k i n a k o n c e h , s k o z i k a t e r e - b i b i l o i n j e k t i r a n j e p o p o t r e b i p r a v t a k o m o ž n o . 4 . 4 2 I n j e k t i r a n j e I n j e k c i j s k a m a s a s e s t a v e p o d a n e v t č . 4 . 2 1 s e j e p o 3 m i n u t e t r a j a j o č e m m e š a n j u p r e k o i n j e k c i j s k e - S l- 6. I n j e k t i r a n j e c e v i z n a p e t i m i k a b l i v p r e č n i s m e r i p lo š č e . S l . 7. I z s t o p a n je i n j e k c i j s k e , m a s e s k o z i k o v in s k e s i d r n e č e p e n a n a s p r o t n i s t r a n i i n j e k t i r a n j a p lo š č e v p r e č n i s m e r i . g a k o t l a z z r a č n i m r u a d p r i t i s f c o m v t i s k o v a l a v c e v n i n a s t a v e k k a b l a ž e p o d t l a k o m P 0 = 2 a t m ( P o r a č . = 1,8 a t m ) , n a k a r s e j e t l a k p o s t o p o m a p o v e č e v a l d o v r e d n o s t i 3 a t m ( s l . 6 ) . N a n a s p r o t n i s t r a n i p l o š č e p r i d o l ž i n i ' k a b l a 3 0 m s e j e p o j a v i l o i z s t o ­ p a n j e s t a b i l n e i n j e k c i j s k e m a s e p o č a s u 2 — 3 m i n u t ( s l . 7 ) , i z č e s a r s l e d i i , d a j e z n a š a l a h i t r o s t n a p r e d o ­ v a n j a i n j e k c i j s k e m a s e v k a b l u c a . 1 0 — 1 5 m / m i n . I z s t o p a n j e i n j e k c i j s k e m a s e s e j e v n a s l e d n j i f a z i z a u s t a v i l o s s u h i m h i t r o v e z o č i m c e m e n t o m , k a r j e o m o g o č i l o d v i g i n j e k c i j s k e g a p r i t i s k a n a k o n č n o v r e d n o s t 5 a t m . T a p r i t i s k s m o s t a g n i r a l i v č a s u 2 0 m i n u t . P o d t a k o k o n s t a n t n o v z d r ž e v a n i m p r i ­ t i s k o m s e j e i n j e k c i j s k a m i a . s a v k a b l u s k o m p r i m i - r a l a d o m a k s i m a l n o m o ž n e m e j e p r i č e m e r j e p r i š l o t u d i š e d o o d f . i l t r a c i j e m a l e n k o s t n e k o l i č i n e v o d e S k o z i s p i r a l n o p l o č e v i n a s t o c e v v o k o l i š n j i b e t o n . P o j a v m i n i m a l n e o d f i l t r a c i j e s m o n a m r e č z a z n a l i t u d i p r i p o i z k u s n e m i n j e k t i r a n j u 3 0 m d o l g e g a k a b l a v l a b o r a t o r i j u Z R M K . P o d o b n o k o l t v p r e č n i s m e r i , s o s e i n j d k t i r a l i k a b l i t u d i v v z d o l ž n i s m e r i p l o š č e d o l ž i n e 6 0 , 0 m l e s t o r a z l i k o , d a s e j e p o s a m e z n i k a b e l i n j e k t i r a l z o b e h s t r a n i h k r a t i . P o t r e b n o o d m i k a n j e z r a k a p r e d n a p r e d u j o č o i n j e k c i j s k o m a s o v c e v i s e j e v r ­ š i l o s k o z i o d d u š n e c e v k e m o n t i r a n e v s r e d i n i k a b ­ l o v . K e r s o s e h i t r o s t i n a p r e d o v a n j a i n j e k c i j s k e m a s e z o b e h s t r a n i p r o t i o d d u š n i c e v k i m e d s e b o j ' m a l e n k o s t n o r a z l i k o v a l e , s m o z r o č n i m z a p i r a n j e m c e v n i h v e n t i l o v i z m e n i č n o n a o b e h s t r a n e h d o s e g l i , d a j e m a s a i z s t o p a l a s k o z i o d d u š n o c e v k o b r e z v s a ­ k i h z r a č n i h m e h u r č k o v . Š e l e p o t e j o b o j e s t r a n s k i k o n t r o l i p o l n j e n j a k a b l a s e j e o d d u š n a c e v k a z a ­ č e p i l a , t a k o j n a t o p a p o v e č a l k o n č n i i n j e k c i j s k i p r i ­ t i s k d o v r e d n o s t i 5 a t m t e r v z d r ž e v a l 2 0 m i n u t , k a r j e o m o g o č i l o p o t r e b n o k a m p r i m a c i j o m a s e . V d o k a z , d a j e i n j e k c i j s k a m a s a p o p o l n o m a z a ­ p o l n i l a v e s p r a z e n p r o s t o r m e d ž i c a m i i n r e b r a s t o p l o č e v i n a s t o c e v j o , n a m j e s l u ž i l t u d i p r e d h o d n o i z v r ž e n i p o i z k u s i n j e k t i r a n j a 3 0 m d d l g e g i a k a b l a v l a b o r a t o r i j u Z R M K . T a k o j e n a s l . 8 v i d n a s t r j e n a i n j e k c i j s k a m a s a ! k a t e r a o b d a j a v l o ž e n e ž i c e p o o d ­ s t r a n i t v i p l o č e v i n a s t e g a i p l a š č a ( c e v i ) . 5 . T E H N I Č N I P O D A T K I Oprema D v e k o m p l e t n i i n j e k c i j s k i a p a r a t u r i — i n j e k c i j s k i k o t e l 100 1 z d v e m a g u m i j a s t i m a c e v e m a — p r i k l j u č k o m a d o l ž i n e p o 3 , 0 m — k o m p e r s a r T R U D B E N I K 6 a t m — t u r b u l e n t n i m e š a l e c 1 5 0 1 Delovna sila D v a v i s o k o k v a l i f i c i r a n a i n t r i j e p o l k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i S l . 8 . S t r j e n a i n j e k c i j s k a m a s a p o o d s t r a n i t v i r e b r a s t e g a p lo ­ č e v in a s t e g a p la š č a c e v i s š e s t im i ž i c a m i 0 5 m m n a k o n c u 30 m d o lg e g a k a b l a p r i p r e d h o d n e m p r e i z k u s u v Z R M K . Delovni čas: 1 2 u r d n e v n o Dolžina kablov — V v z d o l ž n i s m e r i : 68 k o m X 6 0 = 4 0 8 0 m — v p r e č n i s m e r i 1 2 1 k o m X 3 0 = 3 6 3 0 m s k u p a j 7 7 1 0 m 6 . Z A K L J U Č E K I z p r i m e r j a v e n a v e d e n i h z a h t e v k o v o k v a l i t e t i i n j e k c i j s k e m a s e z r e z u l t a t i p r e i s k a v t e r t e h n i k e i z v a j a n j a d e l n a d r s a l n i p l o š č i j e r a z v i d n o , d a s o b i l e r a č u n a n e k o m p o n e n t e k v a l i t e t e i n j e k c i j s k e m a s e v s e k a k o r v s k l a d u s s t v a r n i m i . T e u g o t o v i t v e t e r o m e n j e n a k o n t r o l a p r i i z v a j a n j u i n j e k c i j s k i h d e l n a m d o k a z u j e j o , d a j e i n j e k t i r a n j e n a p e t i h ž i c u s p e l o p o p o l n o m a . P o l e g m e h a n s k e z a š č i t e ž i c p r o t i k o r o z i j i s k o m p a k t n o i n č v r s t o i n j e k c i j s k o m a s o j e f u n k c i j a k o r o z i j s k e z a š č i t e o b e n e m u g o d n a t u d i s k e m i j s k e g a s t a l i š č a , s a j j e i n j e k c i j s k a m a s a o b d r ­ ž a l a š e v e d n o s v o j o v i s o k o b a z i č n o r e a k t i v n o s t (ipH = 11). O č i t n o j e , d a s e p r i u p o r a b i p r e d n a p e t i h b e ­ t o n s k i h k o n s t r u k c i j p o s v e č a v s e p r e m a l o p o z o r n o s t i p r a v z a š č i t i t e r k v a l i t e t n i p o v e z a v i n a p e t i h k a b l o v z o s t a l o b e t o n s k o k o n s t r u k c i j o , k a r j e p o v z r o č i l o ž e m n o g o r e s n e j š i h o k v a r . S t e m d a s o ž i c e v c e v e h s l a b o o v i t e s c e m e n t n i m v e z i v o m o z i r o m a , j i h o b ­ d a j a z r a k a h p a c e l o v o d a , k a t e r a j e o s t a l a p o i n - j e * k t i r a n j u , b o d i s i z a r a d i n e u s t r e z n e g a i n j e k c i j s k e g a p o s t o p k a , p r e d v s e m p a z a r a d i u p o r a b e m a s e z v i ­ s o k o v s e b n o s t j o v l a g e — v o d e , o o i z p o s t a v l j e n e m o č n e m u v p l i v u k o r o z i j e . K e r s e b e t o n n e m o r e s m a t r a t i k o t a b s o l u t n o v o d o t e s n i m a t e r i a l , o b s t o j i m o ž n o s t p o j a v a v l a g e n a ž i c a h , k a t e r e p o t e k a j o v s i c e r s u h i h s l a b o i z p o l n j e n i h ( i n j e k t i r a n i h ) c e v e h t u d i ž e z a r a d i p o j a v a k o n d e n z a t a , p r i n e n a d n i h s p r e m e m b a h t e m p e r a t u r n i h p o g o j e v . V p r i m e r u , d a ž i c e k a b l o v n i s o m e h a n s k o s p o ­ j e n e z o b d a j a j o č i m b e t o n o m , s e n a p e t o s t i n a s t a l e p r i n a p e n j a n j u k o n c e n t r i r a j o p r e d v s e m o b s i d e m i h t o č k a h i n j e n j i h o v r a z n o s p o d o l ž i n i n o s i l c a v s e ­ k a k o r m a n j i z r a z i t i n u g o d e n k o t p a v p r i m e r u k v a l i t e t n e p o v e z a v e z n o s i l c e m p o c e l o t n i d o l ž i n i . K v a l i t e t n o p o l n j e n j e c e v i z v l o ž e n i m i ž i c a m i s č v r ­ s t i m m a t e r i a l o m b i v v s a k e m p r i m e r u b i s t v e n o z m a n j š a l o r e l a k s a c i j o ( p o p u š č a n j e n a p e t o s t i ) n a p e ­ t i h ž i c , k a r j e z n a n p o j a v p r i n a p e t i h b e t o n s k i h k o n s t r u k c i j a h p o p r e t e k u d a l j š e d o b e . I z p o d a n i h a n a l i t s k i h r e š i t e v o b d e l a v e p r o ­ b l e m a i n j e k t i r a n j a n a p e t i h ž i c k a k o r t u d i o p i s a n e p r a k t i č n e i z v e d b e j e r a z v i d n o , d a j e p r i i z v a j a n j u t o v r s t n i h d e l v s e k a k o r u m e s t n o i n m o ž n o p r o b l e m o b d e l a t i n a j p r e j t e o r e t s k o i n š e l e n a p o d l a g i i z r a ­ č u n a o s n o v n i h e l e m e n t o v , p r i s t o p i t i k p r a k t i č n i i z v e d b i b r e z r i z i k a z a d o s e g o p o t r e b n e k v a l i t e t e d e l . Efektivni delovni čas injektiranja — b r e z p r i p r a v l j a l n i h d e l : 10 . 11 . d o 1 8 . 11 . 1 9 6 9 = 9 d n i T e m p e r a t u r a v č a s u i n j e k t i r a n j a : + 1 2 d o + 1 8 ° C . L i t e r a t u r a Revue des materiaux — Ciments et betons — sept. 1962, mars 1969.: Publication du Centre d’Etudes et de recherches de l’industrie des liants hydrauliques: »Contröle rheo- logique des mortiers d’injection utilises dans la teh- nique du beton precontraint«. U D K 621 .315 : 666.972 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1970 (19) S t . 3 , S .T R . 72— 79 Umek Smiljan: PROBLEMATIKA INJEKTIRANJA NAPETIH ZlC V BETONU Z uvajanjem prednapetih konstrukcij v gradbe­ ništvu se v vse večji meri pojavlja problem kvalitetne zaščite in popolne povezave napetih žic z obdajajočo betonsko maso. V praksi se to običajno izvaja s po­ močjo injektiranja, bodisi s cementnim vezivom ozi­ roma umetnimi smolami. Uporaba umetnih smol pred­ stavlja v ekonomskem pogledu manj ugodno tehnično rešitev. Članek obravnava v podrobnostih postopek injektiranja s cementnim vezivom. priiiozl in eceee BETONKORItOSION UND BETONSCHUTZ (Korozija betona, zaščita betona), 2. izdaja, VEB Verlag für Bauwesen, Berlin 1969, strani 396, slike, skice in tabele, 316 bibliografskih podatkov. Zaradi kemijske korozije betona nastajajoče po­ škodbe kot tudi odnos med čim večjo trdnostjo grad­ benega dela in gospodarnostjo v izvedbi so odprli pro­ bleme, s katerimi se danes strokovnjaki za beton vse intenzivneje ukvarjajo. Avtor prikazanega fundamentalnega dela je znani madžarski teoretik na področju betonske tehnologije in je njegovo delo najprej izšlo v založbi madžarske Akademije znanosti v Budimpešti. V svoji knjigi po­ daja današnje stanje te problematike ob uporabi raz­ iskovalnega materiala in izkoriščanju najnovejših mednarodnih dognanj. Zaščita betona pred uničeval­ nimi vplivi namreč pridobiva vsako leto na pomenu. Vzrok temu je po eni strani dejstvo, da se beton kot gradbeni material uporablja v vedno večjem obsegu, po drugi strani pa temelji živo zanimanje za vprašanja korozije v stremljenju, da bi omejili velike izgube, ki jih kemijska korozija na betonskih zgradbah povzroča narodnemu in svetovnemu gospodarstvu. Dosedanja strokovna literatura je obravnavala samo parcialna vprašanja tega kompleksa in manjkalo je delo, ki bi gradbenim strokovnjakom v vsakem posameznem pri­ meru nudilo dober odgovor na njihova vprašanja glede izdatne in najustreznejše antikorozijske zaščite. Obravnavana knjiga vsebuje kompleten pregled nad dognanji eksperimentalnega in aplikativnega raz­ iskovanja korozije, kar jih je bilo doseženih v zadnjih letih v najpomembnejših deželah na tem področju. V knjigi je obdelano mednarodno raziskovalno gradivo, obogateno z lastnimi izkušnjami in spoznanji v posled­ njih 20 letih. Namen knjige je bil, da najprej teore­ tično pojasni korozijske pojave in na tem temelju predloži zaščitne ukrepe za posamezne primere koro­ zijskih napadov. Tako je nastal vzporedno s teoretič­ nimi obravnavami odličen priročnik za uporabo grad­ benim inženirjem, arhitektom, gradbenim delovodjem, podjetjem in ustanovam. V ta namen je v knjigi po­ U D C 621.315 : 660 ,972 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1970 (19) N R . 3, P P . 72— 79 Umek Smiljan: INJECTION PROBLEM OF STRESSED CABLES IN CONCRETE With introduction of prestressed constructions in the building industry more and more appears the problem of a qualitative protection and connection of stressed cables which are enclosed by concrete mass. In the practice it is usually executed by the injection method with cement bindings or with plastic materials. The use of the plastic materials presents a less fa­ vourable technical result from the economical point of view. The paper treats in details the process of injec­ tion with cement bindings. danih tudi veliko število praktičnih primerov korozije na gradbenih objektih, ki so bili ugotovljeni na mestu in nato laboratorijsko obdelani. Navajamo poglavitna poglavja iz knjige: — Cementi in njihova korozijska obstojnost — Dodajni materiali — Zamesna voda —• Hidrologija nizkih gradenj — Preiskava korozije v betonu — O korozijskih pojavih na splošno — Korozija betona, ki jo povzroči mehka voda — Korozija betona zaradi korodirajočih spojin —- Faktorji, ki korozijo povečajo ali zmanjšujejo — Podrobna obdelava zaščitnih možnosti in pri­ jemov zoper učinek korozije: pasivni zaščitni ukrepi, aktivni zaščitni ukrepi. Korozijska obstojnost betona in armiranega betona je v veliki meri odvisna od dobrega projektiranja be­ tona in od kvalitete v izvedbi betonskih del. Pri izbiri zaščitnih metod upošteva knjiga predvsem 'cenejši in preprostejši postopek. K temu spada določitev ustreznega cementa, izdelava gostega betona, obliko­ vanje za vodo zaporne vrhnje betonske plasti, prepre­ čitev prodiranja agresivne talne vode, nevtralizacija agresivne vode itd. Z vsemi temi problemi se ukvarja prikazana knjiga. Prav gotovo pa leži temeljno spoznanje pri štu­ diju korozijskih pojavov na betonu v ugotovitvi, da se začenja tehnologija izdelave korozijsko obstojnega be­ tona v proizvodnji kvalitetnih in najustreznejših ce­ mentov, končuje pa se v ustreznih metodah in prije­ mih za naknadno obdelavo vgrajenega betona. B . F . Potresni spektrometer UDK 550.3 : 699.841 1 . U v o d E n a i z m e d g l a v n i h t e ž k o č p r i p o t r e s n o v a r n i g r a d n j i j e p o m a n j k a n j e z a n e s l j i v i h p o d a t k o v o a k - c e l e r a c i j a h , k i j i h j e t r e b a p r i č a k o v a t i n a n e k e m p o d r o č j u i n n a n e k e m t i p u z g r a d b e . T e ž a v a j e z l a s t i v t e m , d a s o - s o i z m c m e t r i i n a k c e l e r o m e t r i r a z m e ­ r o m a d r a g i i n s t r u m e n t i , i n p r i t e m j e š e z l a s t i d r a g o v z d r ž e v a n j e s k o z i d o l g a l e t a , k e r , n a s r e č o , n e m o r e m o v s a k o l e t o p r i č a k o v a t i n a d o l o č e n e m p o d r o č j u t a k o m o č a n p o t r e s , d a b i n a m m o g e l n u ­ d i t i v s e p o t r e b n e p o d a t k e . T a k o j e s e d a j t u d i v p r i ­ m e r u p o t r e s a v B a n j a l u k i , k o i m a m o o b č a s n o š e d o k a j m o č n e p o t r e s n e s u n k e , t o d a - n i v m e s t u s a ­ m e m , n i t i v o k o l i c i , d o v o l j u s t r e z n i h a p a r a t u r , k i b i m o g l e r e g i s t r i r a t i p o t r e s n e v p l i v e , i n b i r e z u l t a t i m o g l i s l u ž i t i z a z a n e s l j i v e j š e - u g o t a v l j a n j e p o t r e s n i h s i l n a s t a v b e r a z n i h t i p i n z - r a z n i m i o k o l i š č i n a m i f u n d i r a n j a . P r e d l o g , k i g a - t u k a j d a j e m , p r e d s t a v l j a p o s v o j i k o n s t r u k c i j i z e l o e n o s t a v n o i z v e d b o , k i j e o b e n e m t u d i c e n e n a , z l a s t i v s e r i j s k i - p r o i z v o d n j i . P o d r u g i s t r a n i p a d o p u š č a v p o g l e d - u m e r i t e v s k o r o p o l j u b n o n a t a n č n o s t i n j e v t e m p o g l e d u m o ž n o u r e d i t i n a t a n č n e j š e , a d r a ž j e n a p r a v e z a p o t r e b e s e i z m o l o š k i h p o s t a j , a - t u d i m a n j n a t a n č n e , a c e ­ n e j š e i z v e d b e z m n o ž i č n o r a z m e s t i t e v p o v s e h k r a ­ j i h , k i j i h j e p r i z a d e l p o t r e s , t j . t u d i v v a s e h v o k o ­ l i c i B a n j a l u k e . K e r n e z a h t e v a p r e d l a g a n a n a p r a v a n o b e n e n e g e , n o b e n e g a v z d r ž e v a n j a v p o g l e d u n p r . p r i k l j u č k a n a e l e k t r i č n i t o k a l i p o d o b n o , b i m o g l e b i t i t a k e , m n o ž i č n o r a z p o r e j e n e n a p r a v e n a m e š č e n e n p r . v š o l a h , k j e r b i t a m o š n j i u č i t e l j i l e o č u v a l i d o s t o p d o n j i h . V p r i m e r u p o t r e s a p a b i - p o t e m o d č i t a l i u s t r e z n e p o d a t k e s t r o k o v n j a k i i z - b l i ž n j e g a s e i z m o l o š k e g a c e n t r a . N e p r a v e s o p o d r u g i s t r a n i t o l i k o p r e p r o s t e , d a b i j i h b i l o m o ž n o v k r a t k e m č a s u i z d e l a t i v e č j e š t e v i l o , i n ; b i t o r e j š e m o g l i i z k o r i s t i t i s e d a n j e s e i ­ z m i č n o s t a n j e v B a n j a l u k i i n o k o l i c i . N a p r a v a , k i j o v t e m s m i s l u p r e d l a g a m , j e o z n a č e n a d o s l e j k o t » p o t r e s n i s p e k t r o m e t e r « , i n s e ­ s t o j i i z s e r i j e » t o r n i h - p r e d m e t o v « . , k i s o i z b r a n i t a k o , d a i z k a z u j e j o z o z i r o m n a p o d l a g o , n a k a t e r i l e ž e , r a z l i č n e t o r n e ' k o e f i c i e n t e » K « . Z a p r e p r o ­ s t e j š o n a p r a v o , b i z a d o s t o v a l i p r e d m e t i s t o r n i m i k o e f i c i e n t i v o b l i k i s e r i j e n p r . K = 0 , 0 1 ; 0 , 0 2 ; 0 , 0 0 ; 0 , 1 ; 0 , 2 ; 0 , 5 ; 1 , 0 ; 2 , 0 ; 5 , 0 . Z a z a h t e v n e j š e n a p r a v e , k i b i s e u p o r a b l j a l e v s e i z m o l o š k i h p o s t a j a h , b i s e s e ­ r i j a š e z g o s t i l a ; z a m n o ž i č n e n a p r a v e , n a m e š č e n e š i r o k o p o s e i z m i č n e m p o d r o č j u , b i m o g l i m o r d a i z ­ p u s t i t i n e k a t e r e o d n a š t e t i h v r e d n o s t i , n p r . p r v o i n z a d n j i d v e . C e j e n a p r a v a z o m e n j e n i m i t o r n i m i p r e d m e t i n a m e š č e n a n p r . v k l e t n e m i D - i w t n m j c A -i»-» 'Ktt+t—r~t~ % v r i ronlin p r e d : - ■ • s e p r e m a k n i l i , i n - k a t e r i s o o b s t a l i . C e s o s e n p r . p r e m a k n i l i p r e d m e t i s t o r n i m k o e f i c i e n - I ' D R . I N Z - S R D A N T U R K t o m » K « o d 0 , 0 1 d o 0 , 0 5 ( p o z g o r n j e m p r i m e r u ) i n s e n i s o p r e m a k n i l i p r e d m e t i s t o r n i m k o e f i c i e n t o m K « o d 0 , 1 d o 5 , 0 , p o m e n i , - d a b i - b i l n a m e j i p r e ­ m a k n i t v e o d n o s n o n e p r e m a k - n i - t v e p r e d m e t s t o r n i m k o e f i c i e n t o m » K « m e d 0 , 0 5 i n 0 , 1 , č e b i t a k p r e d ­ m e t i i m e l i . T a m e j n - i t o r n i k o e f i c i e n t o z n a č i m o s s i m b o l o m K m , i n v e l j a ( p r i b l i ž n o : k j - e r j e K g [ k - g o r n j i ] - t o r n i k o e f i c i e n t p r e d m e t a , k i s e š e n i p r e m a k n i l , i n s i c e r t i s t e g a o d n e p r e m a k - n j e n i h p r e d m e t o v , k i i m a n a j n i ž j i » K « ; i n j e K j [ k - d o l n j i ] t o r n i k o e f i c i e n t p r e d m e t a , k i s e j e p r e ­ m a k n i l , i n s i c e r t i s t e g a , k i i m a o d p r e m a k n j e n i h p r e d m e t o v n a j v i š j i k o e f i c i e n t t r e n j a » K « . V n a š e m p r i m e r u v e l j a K g = 0 , 1 i n K < i = 0 , 0 5 i n o c e n i m o K m — 0 , 5 . [ 0 , 1 + 0 , 0 5 ] = 0 , 0 7 5 . M o ž n a - n a p a k a j e , p r i t e m K g — K m = K m — K j = 0 , 0 2 5 . C e i b i i m e l i b o l j z g o š č e n o s e r i j o t o r n i h p r e d m e t o v , I b i s e s e v e d a m o ž n a n a p a k a u s t r e z n o z m a n j š a l a . V s e k a k o r d o ­ b i m o -z - o p a z o v a n j e m s p e k t r o m e t r a p o - p o t r e s u m e j n i t o r n i k o e f i c i e n t K m [ z v e č j o a l i m a n j š o n a t a n č ­ n o s t j o , p r i d o v o l j o b š i r n i s e r i j i s s k o r o p o l j u b n o n a t a n č n o s t j o ] . I n t a m e j n i k o e f . t r e n j a n a m d i r e k t n o p o d a j a f a k t o r » f « , s k a t e r i m m o r a m o p o m n o ž i t i t e ž o s t a v b e [ e t a ž e , - t e l e s a ] V , - d a d o b i m o z a t a p o t r e s r a č u n s k o v o d o r a v n o p o t r e s n o s i l o H : f = K m . V . s e t o j e m o ž n o v - s m i s l u s i k . 1 p o d a t i v e n a č ­ b a h , k o t s l e d e , i n v e l j a t o r e j : H = f . V f = K m H = K m . V . . . 2 a : b c T a r a č u n s k a v o d o r a v n a - p o t r e s n a s i l a . H j e d e f i n i ­ r a n a t a k o , d a d a j e o b u p o š t e v a n j u - p o l - n e v e r t i k a l n e t e ž e s t a v b e ( e t a ž e , t e l e s a ) i s t o e k s c e n t r i č n o s t r e z u l ­ t a n t e » e « , k o t b i j o d a l a f a k t i č n a v o d o r a v n a p o - i r o s n o - s i l a H r o b u p o š t e v a n j u f a k t i č n e v e r t i k a l n e o b t e ž b e V f , k i j o p r e d s t a v l j a v e r t i k a l n a t e ž a V , k o ­ r i g i r a n a z a v p l i v v e r t i k a l n i h p o s p e š k o v , k i s e t u d i j a v l j a j o o b p o t r e s u . N a t a n a č i n n a m ' d a j e s p e k t r o m e t e r p o t e j z a ­ s n o v i n a j n e u g o d n e j š i v p l i v p o t r e s a n a s t a v b e , u p o ­ š t e v a j o č n a j n e u g o d n e j š o ' k o m b i n a c i j o k o m p o n e n t p o t r e s n i h p o s p e š k o v v v s e h t r e h k o o r d i n a n t n i h s m e r e h . N a j n e u g o d n e j š i v p l i v k o m p o n e n t v v o d o ­ r a v n i s m e r i ( s e v e r - j u g , v z h o d - z a h o d ) j e o m o g o č e n s t e m , d a j e k o e f . t r e n j a m e d t o r n i m p r e d m e t o m i n p o d l a g o v v s e h s m e r e h i s t i , i n s e t o r e j p r e d m e t p r e m a k n e v t i s t i s m e r i , v k a t e r i j e v o d o r a v n i v p l i v p o t r e s a n a j v e č j i , k e r s e , n a m r e č p r e d m e t l a h k o p r e ­ m a k n e v p o l j u b n i v o d o r a v n i s m e r i . P r e d m e t p a s e l a ž j e p r e m a l e n e v d a n i s m e n i , č e j e r a d i i v e r t i k a l n i h p o s p e š k o v p r i t i s k p r e d m e t a n a p o d l a g o m a n j š i , i n j e t o r e j e v i d e n t i r a n i m e j n i . k o e f i c i e n t t r e n j a K m t i s t i , k i n a s t o p i o b n a j n e u g o d n e j š i k o m b i n a c i j i v s e h t r e h k o m p o n e n t p o t r e s n e g a p o s p e š k a , t j . t i s t i , k i d a j e n a j v e č j o e k s c e n t r i č n o s t r e z u l t a n t e v p o l j u b n i v o d o r a v n i s m e r i . T u s m o t o r e j n a v e d l i g l a v n e k a r a k t e r i s t i k e i z v e d b e i n u p o r a b e p o t r e s n e g a s p e k t r o m e t r a p o p r e d l a g a n i i z v e d b i , i n b o m o v n a s l e d n j e m p o d a l i š e r a č u n s k o a r g u m e n t a c i j o n a v e d e n i h u g o t o v i t e v . 2. Teoretične osnove potresnega spektrometra U p o š t e v a m o t o r n i p r e d m e t n a d a n i p o d l a g i , t a k o d a j e k o e f i c i e n t t r e n j a K = K m . V t e m p r i ­ m e r u j e o b č a s u p o t r e s a p r e d m e t n a m e j i p r e m i ­ k a n j a , i n j e p o t r e s n a s i l a H ' f e n a k a t o r n i s i l i T ' f = K m . V ' f . S l e d i t o r e j i z t e g a ( s k . 2 ) : H ' f = T ' t = K m . V ' , t j . K , n = H W ' f . - . 3 a b k j e r j e f a k t i č n i v e r t i k a l n i p r i t i s k V ' f . A k o j e n a t e m m e s t u p o t r e s n a a k c e l e r a m j a e n a k a » a « , i n j e » m « m a s a t o r n e g a p r e d m e t a , t e r j e g r p o s p e š e k p r o s t e g a p a d a , k o r i g i r a n r a d i v e r t i k a l ­ n i h p o s p e š k o v , k i j i h d a j e p o t r e s , s l e d i : H 'f = m . a , V ' f = m . g f K m = H ' f A T f = a / g f . . . 4 a b c I z t e g a d o b i m o p o s p e š e k , k i g a d a j e p o t r e s , p o e n a č b i 4 c : 0 - K m . g f . . . 5 S e d a j u p o š t e v a m o c e l o s t a v b o ( p r e d p o s t a v l j a m o , d a j e p o p o l n o m a t o g a ) , č e s m o i z m e r i l i v r e d n o s t K ;n v k l e t i , a l i p a c e l o e t a ž o ( č e s m a t r a m o , d a j e s t a v b a g i b k a ) , č e s m o i z m e r i l i v r e d n o s t K m s s e r i j o p r e d ­ m e t o v , n a m e š č e n o v z a d e v n i e t a ž i . T e ž a s t a v b e o d n . e t a ž e n a j b o o z n a č e n a z V, r e d u c i r a n a t e ž a ( z a r a d i v e r t i k a l n i h s u n k o v p o t r e s a ) z Vf i n h o r i z o n t a l n a s i l a , k i d e l u j e n a c e l o s t a v b o , o d n . v d r u g e m p r i ­ m e r u n a e t a ž o , n a j b o o z n a č e n a z H f . M a s a s t a v b e ( o z . v d r u g e m p r i m e r u m a s a e t a ž e ) n a j b o M . S l e d i i z t e g a : H t = M . a , Vf = M . gf, V = M . g = V f. g/gf . .. 6a:bc k j e r j e » g « p o s p e š e k p r o s t e g a p a d a . N a s p a p o s e b e j z a n i m a v r e d n o s t H , k i d a j e o b u p o š t e v a n j u o b i č a j n e v e r t i k a l n e o b t e ž b e V i s t o e k s ­ c e n t r i č n o s t » e « r e z u l t a n t e p o s k . 1 . P o t e j s k i c i v e l j a , d a j e o b t e m p o g o j u : H / V = H f / V f . . . 7 i n z u p o r a b o e n . 6 a i n 6b t e r e n . 5 : H / V = M . a / M . g f = a / g f = K m . . . 8 T a k o d o b i m o p o t r j e n o e n . 2 c : H = K m . V . . 9 k j e r j e H r a č u n s k a v o d o r a v n a s i l a , k i n a m d a j e o b u p o š t e v a n j u o b i č a j n e v e r t i k a l n e o b t e ž b e V = M . g i s t o e k s c e n t r i č n o s t r e z u l t a n t e , k o t f a k t i č n a h o r i z o n ­ t a l n a s a l a Hf o b u p o š t e v a n j u f a k t i č n e v e r t i k a l n e s i l e Vf = M . gf. T a r a č u n s k a h o r i z o n t a l n a s i l a j e t o r e j m e r o d a j n a z a n a š s t a t i č n i r a č u n , k i u p o š t e v a k o t v e r t i k a l n o o b t e ž b o n e r e d u c i r a n e s i l e V. A k o g r e z a t o g o s t a v b o , z a d o s t u j e t o r e j , d , a n a ­ m e s t i m o s e r i j o t o r n i h p r e d m e t o v v k l e t i t e s t a v b e , č e g r e z a g i b k o s t a v b o , j e t r e b a n a m e s t i t i p o s a ­ m e z n e s e r i j e t o r n i h p r e d m e t o v v v s a k i e t a ž i , v k l j u č n o v k l e t i ( s k . 3 ) . D o b l j e n e v r e d n o s t i K n, k v v s a k i e t a ž i ( o z n a č e n i z » k « ) n a m d a j e j o f a k t o r j e , s k a t e r i m i m o r a m o p o m n o ž i t i n e r e d u c i r a n e t e ž e z a ­ d e v n i h e t a ž V k , d a d o b i m o r a č u n s k e h o r . s i l e H k z a z a d e v n e e t a ž e ( H k = V k . K m k ) , k i d a j e j o i s t o e k s c e n t r i č n o s t r e z u l t a n t e , k o t p r a v e h o r . s i l e H f k o b u p o š t e v a n j u p r a v i h v e r t i k a l n i h s i l V f k = M k . g f , v s e z a n a j n e u g o d n e j š e m o ž n e r a z m e r e o b u p o š t e ­ v a n e m p o t r e s u . Z a t e o r e t i č n o o b r a v n a v a n j e u č i n k a . p o t r e s a n a s t a v b e m o r a m o v p o d a n e m s m i s l u o p a z o v a t i c e l o o» = S e ti ja farnih fe/es S k . 3 k o l e k c i j o s t a v b , i n s i c e r s i s t e m a t i č n o o d v i s n o o d š t e v i l a e t a ž i n o d n a č i n a g r a d n j e ( o p e č n a , b e t o n s k a p a n e l n a , b e t o n s k a s k e l e t n a , j e k l e n a i p d . ) . N a t a n a ­ č i n d o b i m o k o n k r e t n e v r e d n o s t i K m k , k i j i h m o ­ r e m o t a k o j u p o r a b i t i v n a š i h r a č u n i h . V t e h v r e d ­ n o s t i h j e t u d i ž e v k l j u č e n v p l i v d u š e n j a , k i j e , r a ­ z u m l j i v o , r a z l i č e n p r i r a z n i h n a č i n i h g r a d n j e . O e j e b i l p r i o p a z o v a n j u v r e d n o s t i K „ l k p o t r e s m a n j š i o d p o t r e s a , k i g a p r i č a k u j e m o z o z i r o m n a d r u g e k r i t e r i j e , j e s e v e d a t r e b a i z m e r j e n e v r e d n o s t i K m k p o m n o ž i t i s k v o c i e n t o m 2 P / 2 E , k j e r j e P p o ­ t r e s n a s t o p n j a p r i č a k o v a n e g a p o t r e s a , E p a p o ­ t r e s n a s t o p n j a e v i d e n t i r a n e g a p o t r e s a , p r i k a t e r e m s o b i l e i z v r š e n e m e r i t v e . R a č u n s k e v r e d n o s t i K „ , - Kp s o p o t e m : K lu k P = K m U . ( 2 P / 2 E ) = K m k . 2 p - E . . . 1 0 T o j e s i c e r p r i b l i ž e n p o s t o p e k , t o d a č e n i b o l j š i h p o d a t k o v , j e t u d i t a n a č i n b o l j š i , k o t p r e p r o s t o u g i ­ b a n j e . T a n a č i n j e z a s i s t e m a t i č n o o b r a v n a v a n j e u č i n ­ k o v p o t r e s a n a č e l n o i n i z v e d b e n o n a j , p r e p r o s t e j š i , v e n d a r z a h t e v a o p a z o v a n j e p r e m i k o v t o r n i h p r e d ­ m e t o v v v s e h e t a ž a h š t e v i l n i h z g r a d b . T e m u s e i z o g n e m o , č e s i , z l a s t i v v e č j i h n a s e l j e n i h k r a j i h ( k o n k r e t n o n p r . v B a n j a l u k i s a m i ) , k o n s t r u i r a m o k o m p l e t n i p o t r e s n i s p e k t r o m e t e r , k i n a m p o d a j a v r e d n o s t i K m ; v o d v i s n o s t i o d l a s t n e p e r i o d e n i ­ h a n j a z a d e v n e k o n s t r u k c i j e , T j , i n t o z a p r i m e r , d a j e d u š e n j e z a n e m a r l j i v o m a j h n o . O) 'h K M \^tnetj&no i / / p r ii • • i računano Kj»,- i 1 j 4 ! j t | t? ‘r<■ tu r/ tj n Primer £ ± 0 (spektrom eter) T a k p o t r e s n i s p e k t r o m e t e r s e s t o j i i z o a . 1 0 k o ­ l o n » d « p e r e s n i h n i h a l p o s k . 4 , v s a k a k o l o n a i m a p o 1 0 e n a k i h n i h a l . T o d a n a p o s a m e z n i h n i h a l i h i s t e k o l o n e s o t o r n i p r e d m e t i z r a z l i č n i m i k o e f i c i ­ e n t i t r e n j a K . K o l o n e p a s e m e d s e b o j r a z l i k u j e j o z ' r a z l i č n i m i l a s t n i m i p e r i o d a m i T j . P r e d n o s t n o u v e ­ d e m o k o l o n e z v r e d n o s t m i T ; : 0 , 0 ; 0 , 1 ; 0 , 2 ; 0 , 3 ; 0 , 4 ; 0 , 5 ; 0 , 7 ; 1 , 0 ; 1 , 4 i n 2 , 0 s d k . T o r n i p r e d m e t i p o s a ­ m e z n e k o l o n e p a n a j b i i z k a z o v a l i k o e f i c i e n t e t r e n j a n . p r . K = 0 , 0 0 1 ; 0 , 0 1 ; 0 , 0 2 ; 0 , 0 5 ; 0 , 1 ; 0 , 2 ; 0 , 5 ; 1 , 0 ; 2 , 0 ; 5 , 0 . P i t i p o t r e s u s e u g o t o v i j o p r e m i k i , i n z a v s a k o k o l o n o » i « z l a s t n o p e r i o i d o T ; d o b i m o m e j n o v r e d ­ n o s t k o e f i c i e n t a t r e n j a p o e n . 1 , i n t o v r e d n o s t o z n a č i m o z K m , . S t e m d o b i m o o d v i s n o s t ( s k . 5 ) : K m i = K „ , i ( T i ) . . . 1 1 k i p r e d s t a v l j a s p e k t e r p o t r e s a , z a p r i m e r , d a n i ­ m a m o d u š e n j a . P r i t e m n a m r e z u l t a t K m o z a T ; = 0 , 0 ( d o l ž i n a s t e b l a n i h a l a = n i č ) d a j e o r i g i ­ n a l n i r a č u n s k i p o s p e š e k p o t r e s a a „ = K m o . g f z a d a n o t e r e n s k o o k o l j e ( s k a l a , n a p l a v i n s k i s l o j d a n e d e b e l i n e ) , t j . z a t e r e n s k o o k o l j e , k j e r j e s p e k t r o ­ m e t e r . I z p o d a n e g a . s l e d i , d a b i b i l o v v e č j i h m e s t i h k o r i s t n o p o s t a v i t i v e č p o t r e s n i h s p e k t r o m e t r o v , n a v s a k e m m d k r o r a j o n u p o e n e g a . V d o b l j e n e m p o t r e s n e m s p e k t r u ( s k . 5 ) d o b i m o t u d i m a x . r e z u l t a t K l n j - m .ix = K m r z a n i h a l o z l a s t n o n i h a j n o d o b o T r . T a m p r e d v i d e v a m o r e s o n a n c o m e d u č i n k i p o t r e s a i n z a i d e v n i m n i h a l o m . T a k o m o r e m o č a s T r o c e n i t i k o t p r e v a l e n t n o p e r i o d o p o t r e s n e g a n i h a n j a . K e r s o . p e r e s a k o n s t r u i r a n a z č i m m a n j š i m m o ž n i m d u š e n j e m , j e v r e d n o s t T r l a h k o z e l o i z r a ­ z i t a . V s m i s l u e l a b o r a t a L - l m o r e m o n a o s n o v i t e g a o c e n i t i o r d i n a t o p o t r e s n e g a s p e k t r a z a d a n o n i h a j n o d o b o T , i n l o g a r i t m i č r i d a k r e m e n t d u š e n j a q p o e n a č b i : K m jq = K m o - - - - - - - - - - - - - - 1 - - - - - - - - - - - - • • ■ 1 2 a . V ( 1 — R i )2 + R j / Q 2 k j e r j e v r e d n o s t R ; d a n a z i z r a z o m : R i = ( T i ' / T j - ) 2 , T j ' g r a f i č n o p o s k . 5 , t a k o d a K ' m i ( T V ) = K m i ( T i ) . . , 1 2 b K ' m i = K „ , o / l / ( l — R i ')2 + h ^ 7 r t J 7 R i ' = ( T i / T , ) 2 ; n . . . e n . 1 4 V r e d n o s t Q d o b i m o p o e l a b o r a t u L - l p o e n a č b i : Q = 2 / ( q + n ) . . . / 1 2 c N e z n a n a v r e d n o s t » n « s l e d i z a p r i m e r r e s o n a n c e T ; = T r , k o p o s t a v i m o R i = 1 , 0 0 i n s l e d i p o e n . 1 2 a p o t e m ( p r i K , , , ; , = K m r ü z a q = o ) : N m r o K m 0 . Q „ ~ K m o . 2 / n ; Q 0 “ 2 / n . . . 1 3 k j e r j e K m r o m e j n i t o r r n i i k o e f i c i e n t n a š e g a s p e k t r o ­ m e t r a ( q = 0 ) p r i T ; = T r . I z e n a č b e 1 3 d o b i m o p o t e m n = 2 . K m o / K m r . . . 1 4 O p o m b a : t e o r i j a v e l a b o r a t u L - l j e g r a j e n a n a o s n o v i p r e d p o s t a v k e , d a j e p o i t r e s n o n i h a n j e k o n ­ s t r u k c i j e z e n o m a s o a n a l o g n o n i h a n j u i s t e k o n ­ s t r u k c i j e z v s i l j e n i m h a r m o n i č n i m n i h a n j e m . Z o z i ­ r o m n a n e p r a v i l n o s t p o t r e s n i h s u n k o v j e v r e d n o s t R ; d a n a z e n . 12b , p r i p r a v i l n e m v s i l j e n e m n i h a n j u b i b i l a t a v r e d n o s t T j - 7 T r 2 ; i n j e v r e d n o s t Q d a n a z e n a č b o 12 c , p r i p r a v i l n e m v s i l j e n e m n i h a n j u b i b i l a t a v r e d n o s t 3 , 1 4 / q . Z a s p e k t r o m e t r e p r e d v i d e ­ v a m o q = o , i n s t e m v z v e z i Q 0 = 2 / n . P o d r o b n e j š e o b r a z l o ž i t v e s o v L - l . C i m s o z n a n e v r e d n o s t i K m jq , j i h l a h k o t a k o j u p o r a b i m o v r a č u n u , n e s m e m o p r i t e m p o z a b i t i , d a i m a m o v p r i m e r u v e č m a s š e d i s t r i b u c i j s k e f a k t o r j e ( g l e j p r e d p i s L - 2 , t č . 2 , 5 4 ) i n f a k t o r 2 P " E p o e n . 1 0 . K o n č n i r e z u l t a t z a i —t i t o n k - t e e t a ž e j e p o t e m : Hik = K mjq . 2p-E . m . Vk . . . 15 ( S e š t e v a n j e v p l i v o v p o s a m e z n i h t o n o v p o t o č k i 2 , 9 v p r e d p i s i h ) . O p o m b a : F u n k c i j o K , „ j = K m ; ( T j ) j e t r e b a p r a k t i č n o u p o r a b o z a o b l i t i t a k o , d a d o b i o b l i ­ k o p o s k . 5 . V s m i s l u L - 3 i n L - 4 j e m o ž n o s p e k t r o m e t r e g r a d i t i t u d i v o b l i k i v i s e č i h n i h a l ( s k . 6 ) o d n . v o b l i k i t r o s t e b e l n i h p e r e s n i h n i h a l ( s i k . 7 ) , m o ž n o j e v g r a d i t i t u d i d u š e n j e i n s o š e n a d a l j n j e m o ž n o s t i i z p o p o l n i t v e . V i s e č a n i h a l a i m a j o p r e d n o s t m a j h n e ­ g a d u š e n j a i n t o č n e i z v e d b e g l e d e z a h t e v a n e n i h a l n e d o b e , t r c s t e b a l n a p e r e s n a n i h a l a p a o m o g o č a j o , d a j e z g o r n j a p l o s k e v m a s e v e d n o v o d o r a v n a , k a r j e v a ž n o z a t o č n o s t m e r i t e v p r t i m a j h n i h t o r n i h k o e f i ­ c i e n t i h . P e r e s n a s t o j e č a e n O i S t e b e l i n a n i h a l a s m o n a j p r e j o m e n i l i z a t o , k e r s o n a j b o l j p o d o b n a k o n ­ k r e t n i m s t a v b a m v p o g l e d u n i h a n j a , i n s o b i l a z a t o i z v a j a n j a m a n j t e ž a v n a . Z a k l j u č n o o p o z o r i m o n a t o , d a i m a l a h k o s p e k ­ t r o m e t e r t u d i v e č a l i m a n j k o i t 10 k o l o n ( z a v e č j o a l i m a n j š o n a i t a n č n c i s t ) i n d a i m a k o l o n a l a h k o v e č a l i m a n j k o t 10 n i h a l ( s p e t z a v e č j o a l i m a n j š o n a ­ t a n č n o s t . ) . 3. Praktična problematika izvedbe potresnega spektrometra K a k o r j e i z p o d a n e g a r a z v i d n o , b a z i r a p o t r e s n i s p e k t r o m e t e r , b o d i s i v p r e p r o s t i i z v e d b i p o s a m e z ­ n i h s e r i j t o r n i h p r e d m e t o v , b o d i s i v o b š i r n e j š i i z ­ v e d b i k o l o n n i h a l , v m e r j e n j u t o r n i h k o e f i c i e n t o v . Z a t o j e n a j p o m e m b n e j e , d a s i u s t v a r i m o t a k e s e r i j e tornih predmetov, k i b i č i m b o l j e z a j e l e c e ­ l o t n o u p o r a b n o s t n o o b m o č j e . T a k a s e r i j a j e p o d a n a k o t p r e d l o g v p o g l . 2 i n p e g i . 3 . Z a n i m a n a s š e , k a k š n e p r e d m e t e o d n . p o d l a g e j e u p o r a b i t i , d a t a k o s e r i j o i z v e d e m o . T u b i n a v e d l i n e k a t e r e p r i m e r e , k i u s t r e z a j o d o l o č e n i v e l i k o s t n i s t o p n j i z a ž e l e n e g a t r e n j a . R a z u m e s e , d a j e m o ž n o u s t v a r i t i t u d i v s e p o l j u b n e v m e s n e k o e f i c i e n t e t r e n j a . P r e g l e d b i b i l t a l e :S k . G J e k l e n a k r o g l i c a n a s t e k l e n i p o d l a g i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 0 , 0 0 1 i n š e m a n j J e k l e n a t k r o g l i c i a n a j e k l e n i ( p o d l a g i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K ~ 0 , 0 1 J e d c i e n a p l o š č i c a n a j e k l e n i p o d l a g i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K — 0 , 1 5 K a m e n n a j e k l e n i p o d l a g i . K = = 0 , 4 0 K a m e n n a k a m n i t i p o d l a g i K 0 , 7 0 Š č e t k a n a b l a g u ( n p r . ž a m e t ) K - = 1 , 0 0 Š č e t k a . n a š č e t k i . . . . ' . K d o 1 0 , 0 0 i n v e č P r i p e r e s n i h n i h a l i h z a v i s i n i h a j n a d o b a T i o d p o m i k a D ; , k i n a s t o p i v v o d o r a v n i s m e r i , č e d e l u j e n a p e r o v o d o r a v n a s i l a v i z n o s u t e ž e , k i j o i m a m a s a n a k o n c u p e r e s a . P i r i t e m j e v p l i v s t e b l a z a n e ­ m a r j e n , k e r b i ž e t a k o v e d n o o m e r o s o d i l i l a s t n o n i h a j n o d o b o , i n p r i t e m m a l o o d s t o p a n j e o d z a ž e ­ l e n e n i h a j n e d o b e n e i g r a n o b e n e v l o g e . U s t r e z n a e n a č b a D j j e d o c e l a . a n a l o g n a e n a č b i z a L g D; = Ti2 . g / 4 . n 2 ~ T r / 4 (m, s e k ) . . . 17 V i d i m o t o r e j , d a g r e z a n a j r a z l i č n e j š e m o ž n o ­ s t i , i n d a p o d a n e m o ž n o s t i n e z a h t e v a j o n o b e n i h p o s e b n i h s t r o š k o v . S p e k t r o m e t e r j e m o ž n o p o c e n i t i t u d i t a k o , d a s o n a i s t e m n i h a l u r a z n i t o r n i p r e d ­ m e t i e v e n t , c e l o c e l a s e r i j a , l e t o j e t r e b a p a z i t i , d a b i e n p r e d m e t p r i p r e m i k u n e v p l i v a l n a d r u g e g a . G l e d e o b č u t l j i v o s t i s p e k t r o m e t r a j e z l a s t i t r e b a o p o z o r i t i n a u p o r a b o k r o g l i c n a g l a d k i p o d l a g i . T u g r e z a z e l o m a j h n e k o e f . t r e n j a , k i b i r e g i s t r i r a l i ž e p o t r e s e z a k c e r a c i j a m i o k o l i e n e t i s o č i n k e p o i s p e š k a p r o s t e g a p a d a . P o s e b n a p r e d n o s t t a k i h t o r n i h p r e d ­ m e t o v j e v t e m , d a g r e t u z a k o t a l n o t r e n j e , k i j e z e l o m a j h n o . P r e d s t a v e g l e d e i z v e d b e n i h a l , k i b i u s t r e z a l a r a z n i m z a ž e l e n i m n i h a j n i m d o b a m T i , d o b i m o v n a s l e d n j i p r e g l e d n i c i . T u s o u p o š t e v a n a v i s e č a n i ­ h a l a i n p e r e s n a n i h a l a . P r i v i s e č i h n i h a l i h z a v i s i n i h a j n a d o b a o d d o l ­ ž i n e n i h a l a L ; : T ; = 2 . ji . j/E j/g k i = Tj2 . g / 4 . n- = Tj2/4 ( m , s e k ) k a r j e z n a n o ž e i z o s n o v f i z i k e i n s m o i e u p o š t e v a l i , d a j e n 2 š t e v i l č n o p r i b l i ž n o e n a k e v r e d n o s t i g ( 9 , 8 1 m / s e k 2) . C e g r e p r i t e m z a p r e p r o s t o i z v e d b o S t e b e l v o b l i k i k o n z o l , i n i m a m a s a n a k o n c u s t e b l a t e ž o P , p o t e m v e l j a z a v i š i n o s t e b l a k o n z o l e S ; e n a č b a : 3 D; E , . J Sj3/3, S i = y > • D i~ -— . . . 1 8 E n a č b a 1 7 j e z n a n a n p r . i z k n j i g e B e z u h o v d i n a ­ m i k a s o o r u ž e n i j , s t r . 7 , e n a č b a 1 8 p a i z v s a k e g a p r i r o č n i k a z a s t a t i k o , n p r . H ü t t e I , 2 5 . i z d a j a s t r . 6 0 9 . A k o u p o š t e v a m o n p r . m a s o 1 0 k g , t j . P = 1 0 k p , j e k l e n o i z v e d b o t r e h s t e b e l p o s k . 7 ( s p r e m e r o m l e m , t j . J = 3 X 0 , 0 4 9 1 c m 4 = 0 , 1 4 7 3 c m 4 , E s = = 2 , 1 0 0 0 0 0 k p / c m 2 ) , s l e d i 3 . E s . J / P = 9 3 0 0 0 c m 2 A k o v s t a v i m o p o t e m D , v c m , s l e d i : S i 4 5 . 2 Y D i ( S ; . D j v c m ) A n a l o g n e r e z u l t a t e d o b i m o z a d r u g a č n o i z b i r o t e ž e P . i n d r u g a č n e i z m e r e p r e m e r o v s t e b e l . T u d i s e i z - p r e m e n e e n a č b e , č e n e l e ž i m a s a p r o s t o n a s t e b l i h , a m p a k s o s t e b l a v m a s o v p e t a . V s e t o s o p r e p r o s t e v a r i a c i j e , k i n e d a j e j o n o b e n e p o s e b n e t e ž a v e v r a č u n a n j e v r e d n o s t i S i . V s p o d n j i t a b e l i s o r e z u l t a t i z a z g o r a j o b r a v n a v a n i p r i m e r z a r a d i p r e g l e d a : Ndhajna doba Tj . . . . 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,7 1,0 1,4 2,0 sek Dolžina visečih nihal Lj . 0,0 0,25 1,0 2,25 4,0 6,25 12,2 25,0 50,0 100 cm Dolžina peresnih nihal po zgor. dimenzijah S; . . . 0,0 28 45 59 72 83 103 131 166 209 cm Z a n i ž j e n i h . d o b e j e p r i p o r o č l j i v o i z b r a t i p e ­ r e s n a , z a v i š j e p a v i s e č a n i h a l a . G l e d e t o č n o s t i r e z u l t a t o v j e p o s e b n a p r e d n o s t t o , d a m o r a m o t a k o k o e f i c i e n t t r e n j a , k a k o r t u d i n i h a j n e d o b e n a p r e p r o s t n a č i n p r e v e r i t i o b i z d e ­ l a v i s p e k t r o m e t r a , k a k o r t u d i k a s n e j e , p o p o t r e s u . Z a p r a š i t e v b i n a m r e č m o g l a p o v e č a t i t r e n j e , r j a n a n i h a l i h a l i p o d o b n o m o r d a i z i p r e m e n i t i m a l e n k o s t n o n i h a j n e d o b e i n p o d o b n o . G l a v n o p r e d n o s t t e i z v e d b e s p e k t r o m e t r o v p a v i d i m v p r e p r o s t i , c e n e n i i z v e d b i , i n s t e m v m n o ­ ž i č n e m n a m e š č a n j u n a r a z n i h s t a v b a h v r a z n i h m i - k n o r a j o n i h , v m n o g i h k r a j i h , n e l e v g l a v n i h m e s t i h r e p u b l i k , a m p a k t u d i r a z t r e s e n o p o v a s e h . Š e l e n a t a n a č i n , m i s l i m , b o m o m o g l i p r i t i d o p o g l o b l j e n e g a z n a n j a o s e i z m i č n i h o k o l i š i h p o s a m e z n i h p r o k r a j i n . N e n a m e r a v a m o n a t e m m e s t u p r e t i r a n o p r o ­ p a g i r a t i p r e d l o g , k a t e r e g a u p o r a b n o s t s e k a ž e s a m a p o s e b i . V e n d a r j e p r a v , č e p o v z a m e m o n e k a t e r e p r e d n o s t i , ' k i b i o l a j š a l e š i r o k o p r o d u k c i j o t e h n a ­ p r a v . I n č e s p o g l o b l j e n i m z n a n j e m o p o t r e s n i h v p l i v i h r e š i m o l e e n o ž i v l j e n j e , j e š t u d i j i n n a p o r z m o r a l n e s t r a n i ž e b o g a t o p o p l a č a n . T u b i n a v e d l i s t e g a s t a l i š č a š e n a s l e d n j o k a ­ r a k t e r i s t i k o : 1 . R e g i s t r a c i j a n a j n e u g o d n e j š e k o m b i n a c i j e v e r ­ t i k a l n i h i n h o r i z o n t a l n i h p o s p e š k o v p o ' t r e s n e g a n i ­ h a n j a , k o t j e ž e p o u d a r j e n o v u v o d u . 2 . O d p a d e v s a k o o s k r b o v a n j e a p a r a t u r e , k o t j e n p r . p o t r e b n o p r i s t r o n g - m o t i o n a p a r a t u r a h . 3 . O d p a d e v s a k o r a č u n a l n i š k o o b d e l o v a n j e r e ­ z u l t a t o v , k e r a r a m d a j e s p e k t r o m e t e r ž e k o n č n e r e ­ z u l t a t e . 4 . Z u p o r a b o k r o g l i c n a g l a d k i p o d l a g i j e m o ž n o d o b i t i t u d i z e l o o b č u t l j i v e s p e k t r o m e t r e . 5 . Z u p o š t e v a n j e m r e z u l t a t o v , d o b l j e n i h n a r a z n i h s t a v b a h , j e m o ž n o r a č u n s k o s e s t a v i t i s p e k t e r b r e z p o s e b n i h s p e k f c r o m e t e r s k i h k o l o n n i h a l . P r i m o č n e j š i h e v i d e n t i r a n i h p o t r e s i h d o b i m o s t e m t u d i p o d a t k e , k i v e l j a j o z a p l a s t i č n o o b n a š a n j e k o n ­ s t r u k c i j e . Z a k l j u č n o b i v i z o g i b n a p a č n e m u t o l m a č e n j u p o u d a r i l , d a p r e d s t a v l j a s p e k t r o m e t e r p r a k t i č n o r e š i t e v l e z a e n o p o d r o č j e s e i z m o m e t r i j e , i n n i k a k o r n e m o r e n a d o m e s t i t i s e d a j u p o r a b l j e n i h s e i z m o g r a ­ f o v i n a i k c e l e r o g r a f o v , t e r d r u g i h ž e u p o r a b l j e n i h a p a r a t u r . N a s p r o t n o , v k o m b i n i r a n e m p r i m e r j a n j u i n i z v r e d n o t e n j u p o d a t k o v , d o b l j e n i h n a r a z n e n a ­ č i n e , s e b o z a n e s l j i v o s t d o b i j e n i h r e z u l t a t o v p o v e ­ U D K 550 .3 : 699.841 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1970 (19) St. 3 , S T R . 80— 85 Turk Srdan: POTRESNI SPEKTROMETER V članku podaja avtor nov predlog za konstruk­ cijo enostavnega in cenenega seizmometra, ki pa bi vendar deloval z zadostno natančnostjo. Na ta način bi bila naprava primerna za množično uporabo na po­ tresnih področjih, s čimer bi dobili brez večjih stro­ škov zaželene podatke o pospeških, na katere je po­ trebno dimenzionirati zgradbe. vesti JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO ZA CESTE JE PRIREDILO xVII. KONGRES CEST« Prireditev je bila poverjena društvu za ceste re­ publike S. B. I. H., vršil se je v Mostarju v času od 21. do 24. septembra 1969. Na kongresu je bilo v treh oziroma sedmih komisijah obdelanih nad 40 referatov in koreferatov. Strokovnjaki iz Slovenije so prispevali zelo bogato in pestro gradivo. Poleg tega je še Cestni skad SR Slovenije izdal obnovljeno dokumentacijo »Hitre ceste Slovenije« ter »I. B. T.« iz Trbovelj lastna referata »Problematika v programiranju cest« in »Uporaba mo­ dernih instrumentov pri projektiranju« v posebni, krasno opremljeni brošuri. Zaključke, katerih teža sloni na ekonomiki, zna­ nosti, mehanizaciji in turizmu, so dostavili vsem upravnim organom Jugoslavije, ki so zadolženi z vpra­ šanji cest. * Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slove- nije je priredila 26. in 27. novembra 19G9 v Mariboru »Posvetovanje o inventarizaciji prostora«. Pokrovitelj posvetovanja lov. Boris Vadnjal, pred­ sednik komisije izvršnega sveta SR Slovenije za č a . l a , k a r b o v o d i l o k z a n e s l j i v e j š i p r o t i p o t r e s n i g r a d n j i . L I T E R A T U R A L-l: Turk, Prispevek k reševanju problema potres­ ne mikrorajonizacije, Ljubljana 1965, Elaborat P-187, Predavanje v okviru Jugosl. društva za mehaniko, Ljubljana, 28. 5. 1965 L-2: Privremeni tehnički propisi za gradjenje u seizmičkim područjima, Sl. list SFRJ, št. 39/1964. L-3: Turk, Potresni spektrometer, Patentni Glas­ nik, letnik 1967, št. 1, str. 42—43. L-4: Turk Potresni spektrometer, Patentni spis št. 26 622, prijava z dne 26. apr. 1965, izdan 30. 9. 1967. U D C 5 50 .3 G 99 .8U G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1970 (19) N R . 3 , P P . 80— 85 Turk Srdan: EARTHQUAKE — SPECTROMETER In the paper the author gives a new proposal for the construction of simple and cheap seismometer but however it would function with sufficient precision. In this way the apparatus would be suitable for ge­ neral use on the seismic areas. With this we could get without great expenses the wished particulars about accelerations on which it is necessary the di­ mensioning of the buildings works. vprašanja prostorskega planiranja, je v nagovoru pri­ kazal vse trenutne in perspektivne specifične momente, ki že in ki bodo še vplivali na razvoj in oblikovanje naše republike. Nad 20 referatov, koreferatov in razpravljavcev je v pripravljeni pisani dokumentaciji prikazalo ve­ liko nujnost za takojšnjo strokovno izvršitev inven­ tarizacije vsega prostora naše republike. * Urbanistična zveza Jugoslavije je priredila XV. posvetovanje z osnovno temo »Jugoslovanski prostor in mesta leta 2000«. Posvetovanje se je vršilo v Mo­ starju 6. in 7. oktobra 1915. Udeležilo se ga je veliko število strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Strokovnjaki z univerz, inštitutov, urbanističnih zavodov, futorologi, ekonomisti, sociaologi itd. so s svojimi pisanimi referati prikazali razvoj našega pro­ stora in mesta tja do leta 2000. Pretežna večina pre­ davateljev in govornikov je v okviru specifičnih refe­ ratov napovedala, da se bo prebivalstvo v naslednjih desetletjih množično selilo Iz podeželja v večja urba­ nistično urejena mesta. Deficitarnost na deželi bosta nadomestili večja strokovnost in popolna mehanizacija. C i r i l S t a n i č , v . g . t . Iz Basils fsolekiim BAZENSKI SESTANKI GRADBENE OPERATIVE Pravkar je zaključen prvi letošnji ciklus bazenskih sestankov gradbene operative v 8. področjih (bazen­ skih) Slovenije v organizaciji določenih podjetij in Biroja gradbeništva Slovenije. Na teh izrazito delovnih ter informativnih sestan­ kih so predstavniki gradbenih, gradbeno-montažerskih in delno tudi projektantskih podjetij najprej ugotovili angažiranost proizvodnih zmogljivosti za 1970 s sta­ njem koncem marca. Ugotovitve so vzpodbudne, saj ima velika večina podjetij že sklenjenih .pogodb za 50 od 70 Vo letnega plana za 1970. Mnogo manj »vzpodbudna« pa je ugotovitev, da investitorji še slabše plačujejo že izvršena dela in zato vrednost neplačanih situacij za­ skrbljujoče narašča. V problematiki gradbene dejavnosti je bilo pou­ darjeno, da bodo letos ozka grla predvsem zaradi po­ manjkanja betonskega železa, cementa, siporexa, lesa, radiatorjev, cevi, pločevine, profitnega železa, itd. in pa pomanjkanje kvalificiranih delavcev, ki nenehno odhajajo v tujino. Predstavniki podjetij gradbene operative so nato obravnavali še izvajanje sprejetih samoupravnih spo­ razumov, izdelavo manjkajočih aktov (statuti, pravil­ niki, sitemizacija delovnih mest idr.), delo zbornice v zvezi z gradbeništvom, osebne dohodke v gradbenih podjetjih, vzgojo strokovnih kadrov in nekatere infor­ macije. Udeležba je bila izredna in so sestanki v celoti uspeli. OPAŽEV ANJE S HÜNNEBECK OPAŽI SE ŠIRI Poleg SGP »Konstruktor« Maribor, ki je prvo uvedlo uporabo HÜNNEBECK opažev in to z izrednim uspehom zlasti pri izgradnji hotelskih naselij v Rabcu, se je tudi SGP »Primorje«, Ajdovščina odločilo za na­ bavo teh opažnih elementov. Za začetek so kupili srednji tip nosilcev AZ-25, kateri imajo najširšo možnost uporabe dn kombinacij pri delu na srednje velikih gradbenih objektih. Naj­ prej jih nameravajo uporabiti pri 2. fazi gradnje tu­ rističnega centra pri Postojnski jami. 10-LETNICA LISTA »PRIMORJE« Pravkar je poteklo 20 .let od takrat, ko je izšla prva žepna številka glasila delovnega kolektiva SGP PZ »Jugoslavija put« GP »Mavrovo«, Združenje »GAST«, Združenje »GAST«, Združenje »GAST«, Združenje »GAST«, PZ »GIPOSS« PZ »Jugoslavija put« Skupna vrednost vseh navedenih del je preraču­ nana na 439 milijonov dinarjev. Slovenska gradbena operativa bo izvršila od tega za nekaj več kot polovico celotne vrednosti. Največji delež odpade na združenje GAST (123 milijonov dinarjev), ki vključuje podjetja GIP »GRADIS«, SGP »Primorje« Ajdovščina, TIG »Tehnogradnje« Maribor in SGP »Slovenija ceste«. Če­ prav to združenje še nima dolge tradicije, vendar je že doslej opravljalo precejšnja dela. Med vsemi podjetji in grupacijami, ki so se udeležila licitacije, je le GAST pripravil kompletno ponudbo za celoten odsek od Vrh- »Primorje«, ki je zaoral ledino informiranja v pod­ jetju. Še isto leto je ciklostirano glasilo prenehalo izhajati in se je ponovno pojavilo v letu 1960. V tej desetletni dobi se je časopis močno spreme­ nil. Format je sicer takšen kot pred 10 leti, vse dru­ gačna pa je vsebina, ki ni več tako splošna, temveč mnogo bližja kolektivu. Tudi je danes list poln foto­ grafij, ki nazorno govore o naporih in uspehih. OB JUBILEJU GLASILA »PRIMORJE« TAKO VSEMU KOLEKTIVU, KAKOR TUDI UREDNIŠKEMU ODBORU ISKRENO ČESTITAMO! 2,19 MILIJONA ZA IZOBRAŽEVANJE je odobril UO centra za izobraževanje pri GIP »Gradis« za letošnje leto. Predračun centra je sestav­ ljen na podlagi realnih potreb po kadrih dn vsebuje vse oblike izobraževanja. Vsako leto gre skozi tečaje, ki jih center organizira, 600 do 700 delavcev, redne šti­ pendije prejema več kot 30 študentov. 100—120 vajen­ cev vseh poklicev pa letno napravi zaključni izpit v poklicni šoli. Od 219 milijonov dinarjev je center namenil 38 mi­ lijonov za štipendiranje, 56 milijonov za delovodske in druge šole, večjo vsoto za izobraževanje odraslih, 32 milijonov za pripravnike, itd. Program je v skladu s samoupravnimi sporazumi v gradbeništvu. Dosedanji uspehi izobraževanja ponovno dokazu­ jejo povezanost in odvisnost med stopnjo izobraže­ vanja in kvaliteto ter storilnostjo pri delu. UVOZ GRADBENIH STROJEV IZ ITALIJE Tržaški tednik »Gospodarstvo« št. 786 piše o znat­ nem izvozu blaga, strojev in opreme v Jugoslavijo. Med drugim navaja tudi, da bo italijanska firma SpA LORO & PARISINI iz Milana dobavila Jugosla­ viji za 167 milijonov lir strojev za gradbeništvo. KDO BO GRADIL AVTOCESTO ŠENTILJ—GORICA? Sedmega aprila 1970 so bile sklenjene pogodbe med investitorjem CESTNI SKLAD SRS in izvajalci avto­ ceste Šentilj—Gorica, odsek Vrhnika—Postojna in si­ cer: nike da Postojne. V delo so se vključili tudi projek­ tanti in pripravili več projektivnih zamisli ter izvirnih rešitev na tem odseku. PROIZVODNA HALA ZA KAMIONSKE HLADILNIKE V IZOLI Tik pred samo Izolo, približno 100 m od morske obale in 200 m južno od objektov »Mebanotehnike« so buldožerji SGP »Slovenija ceste« iz ilovnatega terena pododsek Vrhnika—Logatec, 9.223 m pododsek Logatec—Unec, 11.947 m pododsek Unec—Postojna 10.820 m ter most čez Ljubljanico, viadukte »Ivanje selo«, »Unec« in »Ravbarkomanda ter nadvoz nad avtocesto v Postojni, viadukt »Verd« in nadvoz nad železniško progo »Derviše«. izkrčili plato za proizvodno halo za kamionski hladil­ nike. Investitor, transportno podjetje > Sirnik« iz Kopra, je sklenil pogodbo, po kateri bo izvi il=e zgra­ dil halo 96 X 21 m. Hala bo imela ločno kr:vr.o kon­ strukcijo in bo enaka, kot so hale zgrajene v >Javnih skladiščih« v Ljubljani. Predvideni so tud: ;ekti za upravo, energetski objekt idr. Z deli so pr.ieli šele 16. januarja letos, rok dovršitve gradbenih del pa je letošnji 1. maj, torej zopet izredno> kratek is upošte­ vamo nestalno in slabo vreme v tem času. Vse pro­ jekte je pripravilo podjetje »PROGRES« inženiring iz Ljubljane. ŽE LETOS PRI GORICI ŠTIRIPASOVNA CESTA Medtem ko bo pri nas šele čez nekaj tednov oži­ velo veliko gradbišče prve slovenske »prave avtomo­ bilske ceste s štirimi voznimi pasovi med Vrhniko in Postojno (kje je še čas, ko bo takšna magistrala spe­ ljana prav od Šentilja skozi Maribor, Celje. Ljubljano in nato vse do Nove Gorice ter Trsta) — bedo naši zahodni sosedje morda že letos speljali sodobno štiri­ pasovno cesto Villesse -— Gorica prav do meje pri Novi Gorici. Morda bo graditelje te 16 km dolge komuni­ kacije zadržal edino most čez Sočo, ki je po izjavah strokovnjakov pravzaprav edini trši oreh na celotni trasi. Ce bodo graditelji uspeli most usposobiti še pred letošnjo zimo, potem bo vsekakor že pred letom 1971 stekel promet po novi štiripasovnici prav do jugoslo­ vanske meje pri Novi Gorici. Italijani bodo razen ceste že letos jeseni začeli na jugoslovansko-iitalijanski meji pri Gorici graditi tudi velik mejni prehod, zelo verjetno pa je, da bodo hkrati začeli graditi tudi na naši stranii, saj bodo tako Itali­ jani kot naši imeli v kratkem vse načrte že priprav­ ljene, pa tudi s financiranjem bržkone ne bo posebnih problemov. Da gre za res sodoben mejni prehod veli­ kih dimenzij, nam med drugim povedo tudi podatki, da bo mejni prehod zavzemal na obeh str&neh 100 hekta­ rov površin (na naši strani okrog 50 hektarov, prav toliko pa tudi na italijanski) in da bo imel prehod kar 14 stez — osem za osebna vozila, 2 za avtobuse in 4 za tovorna vozila. Vrh tega bo na mejnem prehodu dovolj prostora za parkiranje 150 velikih avtotrenov in se­ veda tudi za več sto osebnih avtomobilov, vrh tega pa bodo tu številne črpalke, avtomobilski dn dragi ser­ visi, poštna služba, turistične agencije, trgovine, go­ stinski lokali in razni servisi, baje pa bodo zgradili tuidi manjše kopališče. Seveda bo na mejnem prehodu vse urejeno tudi za carinsko službo, ob robu pa bodo velika skladišča za razne tovore. HOTELI RASTEJO KOT GOBE Tams kjer so še pred dobrimi tremi meseci stale pritlične hišice v Portorožu, se danes dvigajo novi de- vetetažni hoteli. Obiskovalci tega našega pomembnega obmorskega turističnega središča se ne morejo naču­ diti uspehom, ki jih je dosegel kolektiv GIP »GRA­ DIS« s svojimi tremi enotami iz Maribora. Jesenic in Ljubljane. Pri tem so še celo 14 dni pred planskimi roki. Mariborčani gradijo novi hotel »Central« in še eno depandanso. Investitor obeh zgradb je hotel Palače«. Novi »Central« bo imel okrog 500 ležišč v 6 ozir. 9 etažni zgradbi, ki ima spodaj priključen še dvoetažni trgovski del. . Tudi Jeseničani, ki gradijo za hotel »Central« novi hoteLski objekt »Slovenija dom« z »Ribjo restavracijo«, uspešno izpolnjujejo svoje naloge, saj je Slovenski dom« že pod streho. Hotel bo imel okrog 400 iežišč. Ljubljanski »gradisovci« so prišli pivi v Portorož, zato je njihova depandansa »Jadranka« s 175 ležišči gradbeno že končana. Osemetažna stavba z ličnimi balkoni je že polna obrtnikov. Gradbeno vodstvo Ljub­ ljana trudi še zvezni trakt ob hotelu »Riviera«, ki je tud; red streho. »Jadranka« mora prevzeti prve tuje goste ki za prvomajske praznike. RABAC Lanskoletni uspehi gradnje hotelskega naselja Gi- rand&A v Rabcu so tudi letos pripomogli, da se je in- v e s tr e — Hotelsko podjetje Rabac — odločil, da za­ upa SC-P »Konstruktor« dz Maribora gradnjo dveh ho­ telov — Uvala in Plaža — z vsemi ureditvenimi deli avtokampa v Maslinici. Trenutno dela v Rabcu 420 naših delavcev in stro- kovn.risov. Dela potekajo na celotnem obsegu ter predstavljajo vrednost 50,707.000 din. Po pogodbi je bil pričetek gradnje določen na 10. november 1969, objekti pa morajo biti končani in predani investitorju 20. maja 1970. Čeprav je rok glede na zahtevnost gradnje, po­ sebno pa dobav obrtniških del, izredno kratek, se dela niso «ustrašili. Na tem gradbišču so že lani dosegli roke in kvaliteto, ki so za naše pa tudi za evropske razmere izredni. Dela potekajo v dveh izmenah. Sodobna tehnolo­ gija. moderno planiranje ter prizadevnost in strokov­ nost vseh sodelujočih zagotavljajo, da bodo kljub sla­ bemu vremenu, pomanjkljivi tehnični dokumentaciji, zapoznelim finančnim virom in še vrsti drugih ovir postavljeno nalogo pravočasno in kvalitetno izpolnili. Danes so gradbena dela usklajena z ostro postav­ ljenim planom. Na gradbišču že delajo vsi obrtniki. S svojim delom je ta kolektiv že dokazal številnim poklicanim in nepoklicanim kritikom slovenskega grad­ beništva. da znamo delati in da delamo solidno, kvali­ tetno in hitro ter da v vseh ozirih presegamo ne samo jugoslovanske, ampak tudi evropske norme. GRADBENA PODJETJA V FRANCIJI Iz »Glasila« SGP »Konstruktor«, Maribor, št. l-2'70 povzemamo tole, za naše gradbenike nedvomno zani­ mivo informacijo: »Francozi pišejo, da so ohranjena še iz časov Lud­ vika Svetega (1215—1270) pravila združenja zidarjev in tesarjev. Po letu 1791 je združevanje graditeljev v Franciji dobilo zakonito obliko, je pa bilo v obdobju od leta 1884 do 1904 še večkrat izven zakona. Po letu 1904 je postala nacionalna federacija gradbeništva okrilje, v katerem se združujejo francoski gradbeniki. Po podatkih njihove pariške centrale je v Franciji na­ slednje število gradbenih obrtnikov in podjetij: 119.320 z samo 1 članom, ki sam dela; 88.000 podjetij z 1—5 člani; 12.000 podjetij s 6—10 člani; 7.000 podjetij z 11—20 člani; 6.000 podjetij z 21—50 člani; 2.000 podjetij s 50—100 člani; 964 podjetij s 100—200 člani; 644 podjetij z nad 200 člani. Ce ne računamo podjetij samo z enim delavcem, posluje v Franciji v okviru gradbeniške federacije 116.000 gradbenih podjetij. Samo v Ajacciu, ki šteje okoli 55.000 prebivalcev, je registriranih več kot 50 gradbenih podjetij. DOGRADILI BODO BOLNIŠNICO V NOVI GORICI »Splošna bolnišnica Gorica« predstavlja danes le improvizirano rešitev hospitalnega zdravstva na Go­ riškem, saj ima le 386 bolniških postelj za vse območje, na katerem živi 100.000 prebivalcev. Tako pride na 1.000 prebivalcev komaj 3,5 ležišč, medtem ko je slo­ vensko povprečje 6 bolniških postelj na 1000 prebival­ cev. Potreba po zgraditvi novih kapacitet je torej več kot nujna. V ta namen so bili že v iletih 1962—1964 izdelani idejni in glavni projekti novih objektov sodobnega zdravstvenega zavoda v Novi Gorici. SGP Nova Gorica je 17. XII. 1964 pričelo z gradnjo nove bolnišnice. Do začasne ustavitve gradnje zaradi pomanjkanja sred­ stev je bilo dograjeno: — objekt bolnišnice v fazi dovršitve skeleta vključno s streho, — del kanalizacije in del montaže kablovoda za vsa ta dela in za vso investicijsko-tehnično dokumen­ tacijo je bilo porabljenih 5,600.000 din. Po programu bo ta zdravstveni zavod imel skupaj 20.355 m3 bruto površine v sedanjih objektih. Poleg novega operacijsko-terapevtskega trakta bo pridob­ ljenih še prostorov za 416 bolniških postelj za splošno kirurški-traumatološki oddelek, za interni, ginekološki, otorinološki oddelek za rehabilitacijo s fizioterapijo, v obstoječem bolniškem poslopju pa bodo pediatrija, okulistika, infekcijski oddelek ter službe; ortopedska, nevrološka in dermatoveneraloška skupaj s 167 po­ steljami. Za dokončanje vseh del na izgradnji splošne bol­ nišnice Gorica bo treba zbrati do konca 1975. leta sku­ paj še 46,774.000 din, vendar bodo vsa dela vključno z opremo opravljena že v 1973. letu. GRADNJA NOVEGA OBRATA ZA PROIZVODNJO GRADBENIH BETONSKIH MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ Vzporedno s perspektivnim programom razvoja se je SGP »GORICA« Nova Gorica odločilo, da zgradi še nove proizvodne prostore in nabavi delno tudi novo mehanizacijo za proizvodnjo gradbenih prefabrikatov in montažno gradnjo. Proizvodnja bo zajemala predvsem: — tipske montažne hale, — betonske bloke za zidanje nosilnih zidov in predelnih sten, — betonske cevi za kanalizacijo in kablovode, — cestne robnike, betonska okna, betonske vrtne plošče in ograje, — izdelke iz umetnega kamna, — betonske mešanice za gradbišča na področju Nove gorice. Podjetje predvideva, da bo vrednost proizvodnje v tem obratu že v prvi fazi dosegla letno vrednost 10,500.000 dinarjev. 10 LET AMBULANTE »KOMGRAD« Prvo obratno ambulanto za gradbene delavce v Slo­ veniji sta ustanovili podjetji SGP »Konstruktor« Mari­ bor in »Nigrad« v Mariboru dne 11. januarja 1960. Po enem letu so se priključili še SGP »Stavbar«, »Snaga« ter Komunalna banka, kar je povzročilo preimeno­ vanje'v obratno ambulanto KOMGRAD. Vsa podjetja — soustanovitelji so z doseženimi uspehi v preteklem 10-letnem odbdobju zelo zadovoljna. Naj navedemo le nekaj podatkov o delu KOMGRADA. — Odstotek bolniškega staleža: P o d j e t j e 1956 1969 »Konstruktor« 6,41 % 4,35 % »Stavbar« 5,75% 4,20 % »Nigrad« 5,90% 3,12% — V desetih letih so bile opravljene naslednje storitve: Kurativnih pregledov 144.327 Pregledov za sprejem na delo 10.867 Periodičnih pregledov 9.764 Patronažnih obiskov 2.819 RTG pregledov 15.812 Napotnic za pokojninsko komisijo 282 Napotnic za zdravstveno komisijo 1.254 Napotnic za zdravilišča 198 Pregledov gradbišč in delovišč 543 Zdravstvenih predavanj 40 Fizikalnih in terapevtskih storitev 4.477 Gornje številke zgovorno povedo, da je bilo oprav­ ljeno veliko, pionirsko delo in je danes obratna ambu­ lanta KOMGRAD vzor ostalim in je tudi edina obratna ambulanta za gradbeno-komunalno dejavnost v Slove­ niji. OGP »TEKOL« V DJERDAPU Vsem je znano, da predstavlja gradnja HC DJER- DAP gradbišče izrednih dimenzij. To izhaja nesporno iz najvažnejših tehničnih, ekonomskih in drugih, že večkrat objavljenih podatkov. Manj pa poznamo po­ datke o delih, ki niso izrazito gradbena, vendar pa so za dograditev ter uspešno in trajno delo zgrajenih gi­ gantov izredno pomembna. Kot primer naj navedemo zanimivosti iz glasila »Naš kolektiv« delovne skupnosti OGP »Tekol« Maribor. Naše podjetje je pred dobrim letom sklenilo spo­ razum z investitorjem tega objekta za antikorozijsko zaščito celotne hidromehanske opreme, ki je bila, ali pa še bo vgrajena v sistem Djerdap. Nanizali bomo le nekaj podatkov, iz katerih bo razvidno celotno naše delo pri gradnji tega giganta. Od hidromehanske opreme, ki jo moramo zaščititi na sa­ mem objektu ali pa v njegovi neposredni bližini, mora­ mo s peskom očistiti vsak kvadratni meter železa. Do­ slej je iz načrtov in drugih podatkov znano, da znaša ta površina skoraj stošestdesettisoč m - . Izračuni ka­ žejo, da bomo za izvršitev planiranih del v Djerdapu porabili približno 2.500 ton kremenčevega peska. V pri­ bližno 2 letih bomo opravili 40.000 kompresorskih ur in porabili za več kot 250.000 kg premaznega materiala. Vsa ta dela opravljamo ali bomo še opravili na delo­ višču v Djerdapu. Nekaj manj kot na samem delovišču pa vršimo antikorozijsko zaščito opreme za hidroelek­ trarno Djerdap še v »Metalni« v Mariboru, tovarni »Ivo Lola Ribar« v Železniku pri Beogradu, pri Goši v Smederevski Palanki, Litostroju v Ljubljani, itd. Izvršitev naših del je bila nujna pred potopitvijo, to je v prvi fazi izgradnje. Izvršili smo jih v določe­ nem roku, čeprav izvajanje gradbenih del in montaž­ nih del ni potekalo po dinamičnih planih. Veliki na­ pori delovišča, ki so bili vloženi za izvršitev teh del so bili kronani z uspehom. B o g d a n M e l i h a r vesti iz inozemstva MONTAŽNE NOSILNE STENSKE PLOŠČE IZ ARMIRANEGA BETONA Pri gradnji novega Inštituta za tehnologijo II. na univerzi v New Yorku so prvič uporabili za zunanje obzidje obsežne nosilne stenske plošče iz armiranega betota. Dosedaj so uporabljali takšne elemente le kot dekorativno oblogo fasad in si jih polagali pred samo- nosilno konstrukcijo stavb; po tem novem načinu pa tvorijo, povezani s stropi posameznih nadstropij, ena­ kovreden nosilni člen, ki kot okvir obdaja poslopje. Inštitut je v tlorisu blok poslopij H-oblike, ki ga sestavlja višje osemnadstropno krilo, v katerem bodo laboratoriji in predavalnice, in nižje trondstropno po­ slopje, ki leži pred njim. Obe poslopji sta zvezani s stolpom za dvigala in postrežbo. Poleg vrta na strehi in knjižnice v podzemlju so predvideni še prostori za počitek ter razni razstavni prostori. Montažne stenske plošče so široke 2,90 m, 3,97 in tehtajo 11 ton. Vgrajene imajo kanale za cevi ter vode za ogrevanje in zračenje. Te stenske elemente dvignejo z žerjavom, namestijo ter zavarujejo s teleskopom po­ dobnimi poševnimi cevastimi oporami. Nato zavarijo jeklene kotnike spodnjega roba plošč z vbetoniranimi ploščami stropov, nakar se nasipa nanje material za strop. Zunanjo stran stenskih plošč izdelajo tako, da odpadejo vsa dodatna dela, na notranjo stran pa potem, ko jo izolirajo, nanesejo gladek omet. Za zadnje nad­ stropje so predvidene velike plošče visoke 5,80 m. Na vrhu osemnadstropnega krila je predvidena meteorolo­ ška postaja, izdelana iz jeklene konstrukcije s pre­ merom 8,24 m, ki bo pokrita s kupolo iz plastične mase. Predvideni stroški bodo okoli 10,5 milij. dolarjev. D e r B a u i n g e n i e u r 1970/1 NOVO GRADIVO ZA MOSTOVE IN STAVBE Pod imenom »Korlin« podajajo na Holandskem nov agregatni material za beton, ki po svojim lastno­ stih presega domači prodec. »Korlin« je iz grobih ke­ ramičnih zrn, v zaprto površino in male teže. Primeren je zlasti kot dodatek pri izdelavi visokovrednega kon­ strukcijskega betona. B a u p la n n u n g — B a u t e c h n ik 1970/2 PLAN IZGRADNJE JE BIL KLJUČ ZA USPEŠNO IZVRŠEN PROJEKT LETALA BOEING 747 Za izdelavo največjega potniškega letala na svetu — Boeing 747 (Yumbo) je bilo treba zazidati prostor objegajoč 6 milj. m3 v rekordnem času dveh let — od aprila 1969. To ogromno poslopje so zgradili v Seattlu — zvezna država Washington ZDA. Montažna hala ima 250.000 m2 površine; glavna ladja je dolga nad 1800 m in je prekrita z vezniki razpona 91,5 m; koristna višina je 26,5 m in celotna 35,0 m. Naročilo za gradnjo so lahko izdali šele v aprilu 1966. leta, ko so dobili dovolj interesentov za ogromna letala. Gradbena dela naj bi bila gotova v 24 mesecih, da bi zagotovili dobavo prvih letal konec leta 1968. V terminskem planu gradnje je bilo treba upošte­ vati, da se mora najkasneje do oktobra 1966 izravnati cela površina, ki je znašala preko 2 milij. m2, pri čemer je bilo treba prenesti nad 4,5 milij. m3 zemlje. Valovito gradbišče je ledeniška pokrajina, katere glinasti peski in gramoz so bili sicer pozimi zamrz- li in so se zgoščeni še ob dežju spremenili v močvirje. Pri planiranju so računali, da bodo lahko splanirali do 100.000 m2 zemljišča na dan. 600.0002 površine je bilo treba prekriti s 10 cm debelo varovalno plastjo litega asfalta. K pripravljalnim delom je spadalo še polaganje 3,2 km dolge dovozne proge, ki naj bi premostila vi­ šinsko razliko 160 m z vzponom 5,6%. Prestaviti je bilo treba 1,5 milij. m3 tal, ker so za traso uporabili drugo. Uporabljeni nasipni material je zahteval dobro dre­ nažo — na 1 km proge je bilo treba položiti okoli 4 km drenažnih cevi. Drugo ozko grlo če bila izdelava treh predorov v skupni dolžini 900 m pod vežo hale za četkom montaže jeklene konstrukcije. V ta namen so uporabili montažne četrtvaljčne opiate. .Zaradi velikih pokrajinskih sprememb je bilo treba izdelati dolinsko pregrado s 10 m vsokim nasipom in zaslombenim koritom za 314 milij. m3 obsega. Površine teh so utrdili z 12,5 mm debelo plastjo asfalta. Jeklena konstrukcija montažne hale je narejena iz 49 veznikov s podporno razdaljo 91,5 m. Zaradi skupne teže 40.000 ton in visoki »nastavitvi« na istih veznikih so uporabili za predalčno konstrukcijo izjemno težke I- profile (750kg/m). Te so valjali v Kaliforniji in na gradbišču povezali z zelo trdnimi vijaki 0 1 cola. Hitra izdelava in montaža je bila mogoča, ker so upo­ rabili proračune in risbe že prej izdelanih manjših kot iste razpetine, katere so rabili za gradnjo Boein- gove tovarne iz leta 1965. Pri racionalizaciji in na času so pridobili tudi' s tem, da so uporabili viseče odre (30 m X 90 m) pri no­ tranji obdelavi, zlasti pri oskrbovalnih vodih, klimat­ skih napravah in pod., pod streho. Tudi pri tem so uporabljali že v prejšnjih tovarnah Boeingovih tovar­ nah uporabljene pripomočke. D e r B a u i n g e n i e u r 1970/1 JEZ MONT-CENIS V FRANCIJI Dela na pregradi Mont-Cenis v francoskih Alpah, okoli 100 km vzhodno od Grenobla, gredo h koncu. To bo ena največjih pregrad v Franciji. Leži na višini 2000 m blizu Mont-Ceniškega prelaza, tesno ob fran- cosko-italijanski meji. Z njo bodo zajezili okoli 321 milij. m3 vode. Dela financirata Francija in Italija. Pri projektiranju gradnje so morali inženirji EDT (Electricite de France) odločiti, kateri način zajezitve naj bi bil najboljši in kater ikraj najprimernejši. Odlo­ čili so se za izdelavo jezu s kamenitim ogrodjem, tako, da bo jez Mont-Cenis iz nasutega kamenja s poševno ležečim tesnilnim jedrom iz veznih tal. Ima kubaturo 14,8 uilj. m3. Dolžiia krone jezu je 1400 m, višina nad temeljem 120 m in debelina jezu pri vznožju pa 475 m. Akumulacijsko^ jezero bodo polnili z mrežo rovov in vodov v skupni dolžini 36 km. Iz njega bodo odva­ jali vodo dvem elektrarnam: Villarodin v Franciji in Venans v Italiji. Elektrarna Villarodin bo dajala pred­ vidoma okoli 485 milj. kWh. D i e B a u t e c h n ik 1970/1 TEKOČE UMETNE MASE ZA GRADNJO ODTOČNIH KANALOV Zaščita proti koroziji postaja, pri hitrem razvoju industrije, vedno večji problem, zlasti še v območju kanalizacije in odpadnih vod. Celo odpadne vode v go­ spodinjstvu vsebujejo pri sodobnem načinu pranja vedno več korozijno delujočih snovi. Industrija umetnih materialov daje dnevno na trg razna nova sredstva za proti korozijsko zaščito. Ena izmed vodilnih nemških tvrdk na tem področju Cella- Lack Fabrik Dr. C. Schleussner GmbH je tako pripra­ vila varovalni material Luxit-PV, ki ima zelo dobre kemijske in fizikalne lastnosti. Ta tekoča umetna masa, ki je brez talil in pigmentirana na bazi epoksidnih smol, se lahko uporabi ali direktno ali pa kot maltkot visokovredno anlikorozivno sredstvo. Luxit kot ep- oksidna smola ima dobre sposobnosti lezenja in pe­ netracije, tako, da se lahko z njim dobro utrdijo trhle, izprane in popokane betonske površine. Pri uporabi suhega peska je možno ometavanje z njim. Pri zlasti agresivnih medijih lahko uporabljamo poleg Luxita-PV še Luxit-VP-SM, ki je v obliki paste. Poleg imenovanih vrst zaščitnih materialov izdeluje navedena tvrdka še celo vrsto podobnih, kot so npr. Luxit-TE in TE = B, ki sta izdelana iz premoga-katrana in epoksidnc smole in se uporabljata kot sredstvo za oblaganje in vožnje. D i e B a u t e c h n ik 1970/1 DOLINSKA PREGRADA TTJRBELA V PAKISTANU Jez Turbela v Pakistanu, katerega so začeli graditi konec leta 1968, bo s svojimi 122 hm3 zajezene vse­ bine največji jez na svetu. Spodnja tabela nam kaže do danes največ je zgrajene dolinske pregrade: I m e R e k a D r ž a v a Z a je z e n a m n o ž in a hm» M a k s . v i š i n a Z a je z e n i p r o s t o r k m a L e t o d o g r a d i t v e Turbela Indus Pakistan 122 148 13.7 v gradnji Fort Peck Missouri ZDA 100 76 24 1940 Oake Missouri ZDA 70 74 29.1 1958 Mangla Jhelum Pakistan 63,5 116 5.84 1958 Oriville Feather ZDA 60 227 4.3 v gradnji Investitor, Mednarodna banka, je pred odobritvijo financiranja zahteval podatke o problemih izsuševanja, ozir. zapolnitve akumulacijskega jezera. 80 km dolga struga umetnega jezera bo, kot predvidevajo, v 50 do 60 letih popolnoma naplavljena s trdnim materialom. Ta pojav naj bi pa preprečili s tem, da bodo izde­ lali kasneje drugo kotlino z vsebino okoli 11,11cm3 ne­ koliko nižje od Turbele ter povezovali kanal med obema kotlinama. Trbela dolinska pregrada zapira reko Ilndus v predgorju HiHmalaje, .predno ta vstopa v veliko rav­ nico Pandžaba. Delovna skupnost italijanskih in francoskih firm je prevzela gradnjo za rekordno vsoto 623 milij. do­ larjev. Zaposlili bodo okoli 10.000 delavcev, od tega 93 »/o domačinov. Na predlog projektanta se bo zgradil rebrasti pre­ gradni zid iz betona kot zapornica skozi preusmerjalni kanal za 21 500m:) vode v sek, blizu desnega brega široke aluvialne rečne doline. Nato se bo nasul jez na obeh straneh do kanala za preusmerjanje vede. S tem se bo zadržal pretok skozi prestrezni nasip in odvajal vodo v rov za navodnjavanje. HALA S SCHWENDLERJEVO KUPOLO V Medisonu — zvezna država Wisconsin, ZDA — so pred kratkim dogradili veliko halo s premerom 95 m in Schwendlerjevo kupolo. Tehnično zanimivo je pre­ kritje s kupolo Schwendlerjeve konstrukcije. Okrogla hala ima premer 95 m, ploskev same dvo­ rane je 32.72 m velika in stopničasti sedeži dajejo prostora za 7800 sedežev. V primeru da s sedeži za- polne tudi tla dvorane, lahko pridobe še 3000 sedišč. Dvorana nima nobenih vdelanih elementov, ki bi ovirali pregled. Streho noseča Schwendlerjeva kupola je sestav­ ljena iz 32 radialno nameščenih veznikov, katerih pod­ nožja so zvezana z glavnim prečnim nosilcem premera 99 m; vezniki leže z blazinicami iz neoprena na 14,65 m visokih betonskih oporah. Pri višini loka kupole 14,05 m je teme kupole, 28,70 m nad tlom dvorane. Vezniki, ki imajo 460mm visok I-profil, so jekleni; spodnji glavni prečni nosilec ter k sistemu Schwend­ lerjeve kupole spadajoči koncentrično nameščeni prečni nosilci so iz jeklenih 300 mm visokih I-profilov. Smatrajo, da bo najtežji del gradnje ravno gradnja rovov na desni strani reke. Premer iztoka je 17,4 m in notranji premer betonske obloge je 18,7 m. Rovi tečejo skozi apnenec, skrilj avec in bazalt. Na levem koncu glavnega jezu bodo naredili dva stranska jeza iz nasipanega kamenja, ki bosta visoka 105 od 69 m. Betonirani pretok s sedmimi premičnimi zaporami bo odvajal 17 400 m:i vode v sek; dodatni z enako visokim pretokom in devetimi zaporami pa 22 500 m3's vode — oba torej okoli 40 000 m3 vode v se­ kundi. Posebnost glavnega jezu je nepropustna preproga, ki se bo raztezala pod jezom do 1740 m vzhodno od jedra kot zunanja izolacija. aT naj bi preprečil vdi­ ranje vodb v okoli 180 m debelo aluvialno plast, na kateri leži jez. Opustili pa bodo izdelavo pražnega zidu in injekcijske zavese. Z dograditvijo pregrade Tarbela bodo najbrž v letu 1976 končana dela na Indusovem projektu. Kovinsko prekritje strehe ima zaradi dobre aku­ stike vedno med dvemi vezniki trikotno dvignjen lok, katerega teme leži v središčnici med vezniki ki zapi­ rajo ploskev sektorja. Na strešno oblogo je nalepljen ruberoid in preko njega bela folija iz umetne mase. Nosilna konstrukcija kupole s kovinsko mreno strehe je zelo lahka —• ima 86 kgrn- osnovne ploskve. Pod ploščadjo dvorane, ki je okoli 2300 m3, leži še ena hala, namenjena za razne razstave in prieditve. Nadalje so pod njo še garderobe, skladišča in podobni objekti. Velika dvorana ima vgrajene klimatske na­ prave. Tla so izdelana iz več slojev z vgrajenimi cevmi; tako da je možno uporabljati dvorano tudi za drsališče. Celotna ploskev je zabetonirana v enem delovnem poteku. Pri tem so uporabljali posebni cement in po­ sebne agregate. Vsi vhodi in izhodi so toliko široki, da se po po­ trebi lahko izprazni dvorana v treh minutah. Akustika je zelo dobra. D e r B a u i n g e n i e u r 1970 1 iz strolmvnih m ili In časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 2. M. B a n j a n i n, dipl. ek.: Neka opšta pitanja u vezi sa primenom matematičkih metoda i računara u gradjevinarstvu. Str. 25—28. Dr. Ing. B. V a k a n j a c, doc. univ.: Stene kao sirovin- ska baza za proizvodnju savremenih gradjevinskih materijala. Str. 29—37. Ing. B. T o d o r o v i č : Leteči pepeo kao gradjevinski materijal u izgradnji puteva. Str. 37—40, 1 sl., 1 tab Dr. Ing. K. M i h a j l o v i č , doc. univ.: Ocena tačnosti položaja trigonometrijskih tačaka obradjenih meto­ dom presecanja nazad. Str. 41—47, 2 sl., 2 tab. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 1. Prof. M. J a n č i k o v i č : 20-godišnjica Elektroprojek- ta, Zagreb. Str. 1—6, 9 sl. Ing. H. K o l b : Željezničke veze sa Rijekom i lučko- željeznički čvor Rijeka. Str. 7—16, 4 sl. Ing. H. K o l b : Rekonstrukcija željezničko-lučkog čvora Rijeka. Str. 16—20. 1 sl. Ing. P. S t o j i č , Ing. M. U r ta : Uticaj kemijskih do­ dataka na termičke osnove betona. Str. 20—25, 9 sl. Ing. V. P a u 1 i č : Savski željeznički most kod Zagreba. Str. 25—27, 4 sl. D. Ž u b r i n i č : Neki elementi kadrovske situacije na gradjevinskom fakultetu sveučilišta u Zagrebu. Str. 27—31. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 31—32. Kratice vijesti. Str. 32—35. Sajmovi i izložbe. Str. 35—39, 6 sl. Kongresi i sastanci. Str. 39—40, 5 sl. Iz. Saveza gradjev. inž. i tehn. Hrvatske. Strt 46—50. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 2. Ing. Lj. F i l i p o v i č : Stabilizacija visokoplastičnih glina krečom, I. Str. 1—13, 14 sl., 11 tab. . Mr. Ing. M. S e k u l o v i ć : Ispitivanje stabilnosti me­ sta'sistema podupirala sa vešaljkama. Str. 14—20, 7 sl. Ing. S. D ž o k i ć : Iskustvo u primeni zaparivanja be­ tonskih elemenata u fabrici stanova »INPROS« — Beograd, I. Str. 21—30, 12 sl., 1 tab mnenje in briti ha *V STRUKTURA CENE STANOVANJSKEGA OBJEKTA V LETU 1970 Neposredne neto plače delavcev na gradbišču v Ljubljani znašajo le 3,5 Vo do 4,5 "/o od prodajne cene stanovanjskega objekta. V zadnjem času v tisku in tudi na raznih sejah in ^^«nkih v zvezi s problemom stanovanjske izgradnje slišimo uuWj dvomljive, če ne že negativne ocene glede vloge gradbenih poujc-uj pri i"=žoranju vprašanj stano­ vanjske gradnje pri nas, zlasti v Ljubljani. GradPenim podjetjem pogosto pripisujejo odgovornost za pretirano visoke cene stanovanj, ki naj bi bile med najvišjimi v Evropi, nizko produktivnost dela, k' naj bi bila v primerjavi z nekaterimi državami celo za 400 ° lo nižja (pri tem se najpogosteje omenja Holandija) in podobno. Ing. S. M i l o s a v l j e v i č , Ing. A. F l a š a r : Toplot­ no izolacione osobine zidova zgrada, I. Str. 31—35, 3 sl., 3 tab. Plovni put Rajna—Majna—Dunav. Str. 36. VII. kongres jugoslovenskog društva za puteve. Str. 37—39. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 39—40. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 3. Informacija br. 5. industrija cementa i azbestcementa iz Anhova. Dodatak. Ing. Lj. F i l i p o v i č : Stabilizacija visokoplastičnih glina krečom. II. Str. 1—8, 29 sl. Ing. C. V u j i č i č : Most kod brane »Medjuvršje«. Str. 9—19, 12 sl. Ing. S. M i l o s a v l j e v i č , Ing. A. F l a š a r : Toplot­ no izolacione osobine zidova zgrada, II. Str. 20—26, 10 sl., 10 tab. Ing. M. U z e 1 a c : Primena metode elektrodinamieke analize u poroznoj sredini. Str. 27—34, 16 sl. Ing. B. F u r u n d ž i ć : Zadaci unutrašnje kontrole gradjevinskih preduzeća i projektantskih organi­ zacija. Str. 35—43. Iz inostranih časopisa. Str. 44—45. 2. kongres Medjunarodnog društva za mehaniku stena. Str. 45—46. Auto-put od Beograda do Dževdželije. Str. 46—47. Gradjevinski kalendar 1970. Str. 47—48. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 2 Predloži novih standarda. Str. 29—35. Anotacije predloga standarda. Str. 35—39. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta­ cija. Str. 40—42. Kalendar sednica organa Medjunarodne organizacije za standardizaciju. Str. 42. Informacije Medjunar. org. za standardizaciju ISO. Str. 42—43. Medjunarodni centar za informacije u Ženevi. Str. 43. Svetski dan standardizacije (14. 10. 1970). Str. 43. Jedinice medjunarodnog sistema jedinica SI. Str. 44. Simboli organigrama ISO elimimišu konfuzije na pod­ ručju obrade podataka. Str. 44. Standardizacija i barjere u razmeni informacija. Str. 45. Novi objavljeni Jugoslovenski standardi JUS, od 9. 10. 1969 do 24. 10. 1969. Str. 46. In g . A . St. Če takšna poročila pišejo nepoučeni novinarji, ki imajo s stroko le malo skupnega, potem nas to ne bi prese­ nečalo. Vendar podobne izjave slišimo včasih tudi od strani nekaterih, ki se s problematiko gradbeništva in stanovanjske graditve poklicno ukvarjajo. Prepričani smo, da je dolžnost slehernega izmed nas, da pri reševanju družbenega in gospodarskega vprašanja iščemo objektivno resnico, ki jo lahko po­ znamo, če smo dovolj seznanjeni z vsemi podatki in dejstvi, ki so potrebni, za oblikovanje določenega sta­ lišča. Zato bo gotovo koristno, da seznanimo vse stro­ kovnjake, ki sodelujejo pri reševanju stanovanjskega vprašanja pri nas, z dejanskim deležem gradbenih pod­ jetij, zlasti z deležem neposrednih plač, pri oblikovanju cene stanovanjske zgradbe. Tukaj navajamo povprečno strukturo ceno enega karakterističnega stanovanjskega objekta, ki se bo gradil v lotu 1970 v Ljubljani. To strukturo je treba smatrati kot strukturo povprečne cene stanovanjske gradnje, ker glede višine prodajne cene obstojijo odstopanja tako navzgor kakor navzdol. Osnovne karakteristike so: ' — poprečna cena lm 2: 2.592.— din/m2 — investicijska vrednost: 36.391.837,32 din. — neto stanovanjska površina: 14.040 m2 — število stanovanj: 310 Objekt je iz litega betona z zunanjo oblogo iz si- — poprečna velikost stanovanja: 45,29 m2 porexa, dimenzioniran za IX. potresno stopnjo. A. Gradbena dela V r e d n o s t •U o d N e p o s r e d - % od V r s t a d e l z a c e lo t n i p r o d a j n i h n e n e t o p r o d a j n e o b i ;le k t c e n p la č e c e n e I. Zemeljska dela ................... 659.141,37 1,91 96.476,32 0,26 II. Betonska d e l a ........................ 6.220.972,58 17,09 567.112,16 1,56 III. Tesarska d e l a ........................ 2.807.478,93 7,71 302.109,75 0,83 IV. Zidarska d e l a ........................ 4.633.375,52 12,73 530.456,55 1,45 V. Kanalizacija ........................ 182.890,94 0,50 27.710,63 0,07 VI. Razna d e l a ............................ 4.429,16 0,02 611,96 0,01 Skupaj gradbena dela . . . 14.544.108,50 39,95 1.524.477,37 4,18 B. Obrtniška dela I. Krovska dela . . . . . . . 194.034,70 0,54 II. Mizarska d e la . 2.349.016,00 6,45 III. Ključav. dela ................... 464.502,50 1,27 IV. Keramičarska dela . . . . 508.783,00 1,39 V. Umetno kamnoseška dela . 188.288,00 0,51 4.535,00 0,02 VII. Slikarska d e l a . 1.145.786,40 3,15 VIII. Pleskarska d e l a . 37.205,00 0,11 IX. Parketarska dela . . . . 461.398,40 1,26 X. Tlaki iz umetnih mas . . . 773.946,90 2,13 XI. Tapetniška d e l a . 161.171,10 0,45 XII. Kuhinjska oprema . . . . 965.687,70 2,65 XIII. Dvigala .......................... 805.901,74 2,22 Skupaj ................................. 8.060.255,94 22,15 C. Instalacije I. Elektrika, strelovod . . . . 1.506.083,38 4,14 II. Vodovod .......................... 1.865.758,75 5,13 III. Centralna kurjava................... 906.067,33 2,43 IV. Plin 279.559,37 0,76 V. Priključne postaje-priključki . 75.924,05 0,22 Skupaj ................................. 4.633.392,88 12,73 Skupaj obrtniška dela in instalacije 12.693.658,82 34,88 D. Investitorski stroški I. Odkup in priprava zemljišča ter prispevek za uporabo zem­ ljišča 4.492,800.— 12,35 II. Gradnja sekundarnih komu­ nalnih vodov (posojilo) . . . 2.597.400.— 7,15 III. Gradnja hišniških stanovanj v sklopu cele soseske . . . . 351.000.— 0,97 IV. Investicijsko tehnična doku­ mentacija ............................ 561.600.— 1,54 V. Tehnični nadzor gradnje, stro­ ški prodaje, gradbena dovolje­ nja, teh. pregledi in drugi in­ vestitorski s t r o š k i . 1.151.280.— 3,16 Skupaj ................................. 9.154.080.— 25,17 CELOTNA REKAPITULACIJA I. Gradbena d e l a ........................ 14.544.108,50 39,95 II. Obrtniška dela in instalacije 12.693.658,82 34,88 III. Investitorski stroški . . . . 9.154.080,00 25,17 36.371.837,32 100,00 Pri tem objektu je delež gradbenih del dokaj ve­ lik, kar je posledica relativno velike višine objekta in visoke seizmične stopnje. To zahteva več betonskih, zlasti še železobetonskih del. Tudi arhitektonska za­ snova objekta je takšna, da zahteva veliko tesarskih del. Pri racionalnejših zasnovah in manjših višinah je delež gradbenih del nasproti obrtniškim in instala­ cijskim delom nižji. Kot je razvidno iz gornjih podatkov, ki so vzeti iz nekega konkretnega predračuna, znaša delež neposred­ nih plač na gradbišču 4,18 %> od prodajne cene objekta. Pri tem so upoštevane plače v smislu novega samo­ upravnega sporazuma. Bruto plače znašajo 6,87 %. Ce­ lotni stroški dela vključno s stroški režije in priprave gradbišča znašajo 20,6%, stroški gradbenega materiala pa 19,35 %. Ta podatek lahko dobimo tudi na drug način. Znano je namreč, da potrebujemo pri nas za gradbena dela (brez obrtniških in instalacijskih del) povprečno 22—23 delovnih ur za 1 m2 stanovanjske površine. Povprečna neto cena ene ure delavca na gradbišču znaša pri nas 4,50—4,70 din (na podlagi no­ vega sporazuma). To pomeni, da znaša vrednost neto plač 99.— do 107.— din/m2. Pri prodajni ceni 2.592.— din/m2 je to 3,82 % do 4,12 %. Če upoštevamo bruto plače (z vsemi pribitki v višini 64%, potem se ta pro­ cent dvigne na 5,86 % do 6,26 %. Ti podatki kažejo, kako majhen je manevrski pro­ stor gradbenikov pri reševanju produktivnosti in kako majhen je vpliv eventualnega nadaljnjega dviga pro­ duktivnosti, ki se izraža v količini porabe delovnega časa za enoto proizvoda, na višino prodajne cene sta­ novanja. V luči teh ugotovitev nam bo postala bolj očitna nesmiselnost podatkov o neprimerno višji produktiv­ nosti v nekaterih državah, v primerjavi z našo. Podat­ ki o uporabi delovnega časa na stanovanje v Holan­ diji in pri nas, ki jih navajajo, se nanašajo na povsem različne tehnologije graditve. Pri visoki stopnji pre- fabrikacije je poraba časa na gradbišču znatno manjša kot pri tradicionalni izvedbi, zato pa je pri tej tehno­ logiji večja poraba delovnega časa v tovarnah, kjer iz­ delujejo prefabricirane elemente. V končnem rezultatu se obe tehnologiji lahko primerjata le s skupnim ime­ novalcem, to je s ceno. Vendar teh podatkov v našem tisku (namenoma ali nenamenoma) ne navajajo. Zal nimamo podatkov za cene stanovanj v Holandiji, toda razpolagamo s podatki za cene 1 m2 stanovanj v Za­ hodni Nemčiji, ki je glede gospodarskih gibanj zlasti kot član EGS dokaj podobna Holandiji. Najnovejši nemški viri (15. marca 1970) navajajo, da bo povprečna cena samo gradbenih in gradbeno-obrtniških storitev 1 m2 stanovanjske površine v standardni ploskovni iz­ vedbi 1. 1970 znašala 900 DM (prod. cena 1100 DM). Če preračunamo zgoraj navedeno ceno v dinarje po urad­ nem kursu, potem to pomeni 3.070 din/m2, kar je za ca. 50 % več, kot znašajo naše današnje cene gradbenih in gradbeno-obrtniških storitev v Ljubljani. V drugih mestih so te cene še nižje. - s. b . Leto XI 3 Serija: PREISKAVE MAREC 1970 Preiskave uporabnosti plastičnih mas D R S N E L A S T N O S T I L E Ž A J E V I Z P O L I T E T R A - F L U O R E T I L E N A P R I V I S O K I H O B T E Ž B A H L e t a 1 9 3 8 j e u s p e l o ( k e m i k o m p o l i m e r i z i r a t i t f r - t r a f l u o r e t i l e n . S t e m s m o d o b i l i n o v t e m i o p l a s t i č e n m a t e r i a l , k i s e o d l i k u j e < p o s v o j i h i z r e d n i h k e m i č ­ n i h , e l e k t r i č n i h , ,t e r m i č n i h i n m e h a n s k i h l a s t n o s t i h . Z b o l j š i m i n v z d r ž l j i v e j š i m m a t e r i a l o m s o s e s p r e ­ m e n i l e r e š i t v e i n k o n s t r u k c i j e p r i g r a d n j i a p a r a t o v v ' k e m i j s k i t e h n i k i , e l e k t r o t e h n i k i i n n e n a z a d n j e t u d i v g r a d b e n i š t v u . F o l i t e t r a f l u o r e t i l e n j e i z r e d n o s t a b i l e n m a t e ­ r i a l . M o l e k u l a j e s e s t a v l j e n a i z o g l j i k a i n f l u o r a . S t r u k t u r a m o l e k u l e p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a j e n a s l e d ­ n j a : F F F F F F I I I ! I I - c —c —c —c —c —c - I I I ■ I I I F F F F F F I z r e d n o v i s o k o r e a k t i v n i f l u o r o v a t o m t v o r i z o g l j i k o v i m a t o m o m s t a b i l n o m o č n o k e m i č n o v e z . F l u o r - o g l j i k o v e g a v e z v f l u o r o o g l j i k o v i h s p o j i n a h p r e d s t a v l j a e n o i z m e d n a j m o č n e j š i h v e z i m e d p o ­ z n a n i m i o r g a n s k i m i s p o j i n a m i . V e z o g l j i k - o g l j i k , k i t v o r i s k e l e t p o l i m e r i z i r a n e m o l e k u l e , p a j e s p o ­ s o b n a g r a d i t i v i s o k o p o l i m e r n e m o l e k u l e . D o l ž i n a p o l i m e r i z i r a n e m o l e k u l e , k i z n a š a d o 100.000 o s n o v ­ n i h m o n o m e m i h e n o t v p o l i m e r i i n s l a b e m e d m o - l d k u l a m e s i l e , k i p o v e z u j e j o p o s a m e z n e p o l i m e r n e v e r i g e , d o l o č u j e j o f i z i k a l n e l a s t n o s t i p o l i i t e t r a f l u o - r e t d l e n a . T e l a s t n o s t i p r i k a ž e m o n a j l a ž e s k o n s t a n ­ t a m i : s p e c i f i č n a t e ž a 2,2 g r / c m 3 n i a v z e m a n j e v o d e 0 *Vo t e m p e r a t u r a r a z p a d a > 4 0 0 ° C o b s t o j n o s t p r o t i s t a r a n j u s k o r a j n e o m e j e n a s t a l n a t e m p e r a t u r n a o b s t o j n o s t d o 2 8 0 ° C s p e c i f i č n a p r e v o d n o s t 0 , 2 k c a l / h m 0 C ; i n m e h a n s k i m i l a s t n o s t m i : n a t e z n a t r d n o s t 2 5 0 k p / c m 2 r a z t e g l j i v o s t p r i p r e t r g u 3 0 0 % t r d o t a p o S h o r e j u D 5 5 o d p o r n o s t p r o t i o b r a b i 4 7 0 m m 3 . N a s l e d n j a o d l o č u j o č a l a s t n o s t p o l i m e r n e m o l e ­ k u l e t e t r a f l u o r e t i l e n a j e i z r e d n o r a z m e r j e v e l i k o s t i f l u o r o v e g a a t o m a v p r i m e r j a v i z a t o m o m o g l j i k a . R a z l i k a m e d n j i m a j e t a k a , d a t v o r i j o f l u o r o v i a t o ­ m i , g o s t o n a n i z a n i v o b l i k i v i j a č n i c e o k o l i s k e l e t a o g l j i k o v i h a t o m o v , z a š č i t o p r e d z u n a n j i m i v p l i v i i n k e m i k a l i j a m i S e l e p o z n e j e s o o p a z i l i š e e n o i z r e d n o l a s t n o s t , ' k i j o i m a p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n — z e l o n i z e k k o e f i ­ c i e n t t r e n j a , k i p a d e p o d 0 , 0 1 . T r e n j e j e p r i m a j h ­ n i h i t r o s t i , v i š j i h t e m p e r a t u r a h i n p r i v i s o k i h o b ­ t e ž b a h z e l o m a j h n o . P r i n i z k i h t e m p e r a t u r a h , v i s o ­ k i h h i t r o s t i h , n i z k i v l a g i s e t r e n j e z o p e t z v e č a . K o t t r d i t a a v t o r j a V e t z i n V . H a k e n j o s , j e p r i t e m v e r ­ j e t n o z e l o v a ž n a o r i e n t a c i j a v e r i g , k a n j e v s o g l a s j u z i z m e r j e n i m v i š j i m k o e f i c i e n t o m t r e n j a v p r a v o ­ k o t n i s m e r i n a u s m e r i t e v v e r i g p o l i m e r n i h m o l e ­ k u l . • O b n a š a n j e p o l i t e t r a f h i o r e t i l e n a j e p r i v e č j e m i n m a n j š e m t r e n j u r a z l i č n o . P r i v e č j e m t r e n j u s o s t r i ž n e s i l e t a k o v i s o k e , d a s e v e č j i d e l i m a s e o d t r ­ g a j o i n i z l o č i j o n a r o b u p l o s k v e . P r i m a n j š e m t r e ­ n j u s e p r e m i k a j o z e l o t a n k i d o l g i i n p l o š č a t i k r i ­ s t a l n i d e l c i d e b e l i n e n e k a j a n g s t r ö m o v . T i d e l c i s e m e d s e b o j z e l o l a h k o p r e m i k a j o , p o č a s i u s m e r i j o v s m e r i t r e n j a i n o p r i m e j o v t a n k i o r i e m t a l n i p l a s t i n a p o v r š i n i , k i s e d r g n e o b u m e t n i s n o v i . P r i z e l o v i s o k i h h i t r o s t i h j e z a t e r m o p l a s t e z n a č i l e n p a d e c k o e f i c i e n t a t r e n j a . S s p r o š č a n j e m t o p l o t e i n n i z k i m p r e v o d n o s t m i m k o e f i c i e n t o m n a r a s t e n a d r s n i p o v r ­ š i n i t e m p e r a t u r a , M v t e n k i p l a s t i o m e h č a m a s o i n s t e m z m a n j š a t r e n j e . Z a r a d i v s e h t e h l a s t n o s t i s e j e u p o r a b a p o l i t e - t r a f l u o r e t i l e n a z e l o r a z š i r i l a . P r v i č s e u p o r a b l j a k o t m a t e r i a l p r i d r s e n j u p r i v i s o k i h p r i t i s k i h i n p r i m a j h n i h h i t r o s t i h d r s e n j a , k j e r l a h k o d o s e ž e m o z e l o n i z k e k o e f i c i e n t e . t r e n j a . K o t p r i m e r e t a k e u p o ­ r a b e l a h k o n a v e d e m o v g r a j e v a n j e p o l i t e t r a f l u o r - t i l e n a p r i g r a d n j i m o s t o v , p r i p o s t a v i t v i v e l i k i h r e ­ z e r v o a r j e v , p r i d a l j n o v o d i h , p r i n o s i l c i h i t d . U p o ­ r a b n o s t l a h k o š e r a z š i r i m o z z b o l j š a n j e m m e h a n ­ s k i h l a s t n o s t i z u p o r a b o a n o r g a n s k i h p o l n i l . P r i t e m s e n e k a t e r e m e h a n s k e l a s t n o s t i z e l o i z b o l j š a j o , l e k o e f i c i e n t t r e n j a n a v a d n o p a d e . D r u g i č s e u p o r a b l j a p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n p r i v e ­ l i k i h h i t r o s t i h i n m a j h n i h o b r e m e n i t v a h k o t n a p r i ­ m e r v s t r o j e g r a d n j i : s a m o m a z n i l e ž a j i , b a t n i o b i x x i - ki i t d . si. 2 D a n e s n a j d e m o p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n p o d r a z l i č ­ n i m i k o m e r c i a l n i m i n a z i v i . N a j b o l j z n a n j e t e f l o n , k i g a p r o i z v a j a t o v a r n a D u P o n t , k j e r s o g a t u d i p r v i p o i i m e r i z i r a l i . F a r b w e r k e H o e c h s t p r o i z v a j a h o s t a f l o n , I m p e r i a l C h e m i c a l I n d u s t r y ( I C I ) F l u o n i n M o n l e c a t i n i a l g a f l o n . P r e i z k u š e v a l n a n a p r a v a P r i p r e i s k a v a h n a Z a v o d u z a r a z i s k a v o m a t e ­ r i a l a i n k o n s t r u k c i j s m o ž e l e l i p o n a z o r i t i p o g o j e , k i d e l u j e j o n a m o s t o v n e l e ž a j e v n a s l i k i š t . 1 p r i ­ k a z a n i a p a r a t u r i . M e d d v e m a j e k l e n i m a p l o š č a m a j e t l a č n o o b r e m e n j e n a l e ž a j n a p l o š č i c a i z t e t n a f l u - o r e t i l e n a p r i i s t o č a s n e m v o d o r a v n e m g i b a n j u z g o r ­ n j e j e k l e n e p l o š č e . L e ž a j n a p l o š č i c a i z u m e t n e s n o ­ v i j e v l o ž e n a t a k o , d a j e z a g o t o v l j e n o d r s e n j e z g o r ­ n j e j e k l e n e p l o š č e i z n e r j a v e č e g a j e k l a , z g l a j e n e d o v i s o k e g a s i j a j a , n a l e ž a j n i p l o š č i c i i z u m e t n e s n o v i . T r e n j e m e d l e ž a j n o p l o š č i c o i n p l o š č o i z n e ­ r j a v e č e g a j e k l a p r e m a g u j e v o d o r a v n a v l e č n a s i l a n a p n e v m a t s k i p o g o n . T u d i r e g u l a c i j a v o d o r a v n e g a g i b a n j a v d o l ž i n i 3 0 m m j e p n e v m a t s k a . Z a z a g o ­ t o v i t e v v o d o r a v n e g a g i b a n j a z g o r n j e j e k l e n e p l o š č e j e t a v o d e n a z v a l j i z z a n e m a r l j i v o m a j h n i m t r e ­ n j e m p r i k o t a l j e n j u . H i t r o s t v o d o r a v n e g a g i b a n j a s e s p r e m i n j a v š i r o k e m o b m o č j u i n e n a k o s e l a h k o t u d i s p r e m i n j a j o p r i t i s k i n a l e ž a j n o p l o š č i c o i z p o ­ l i t e t r a f l u o r e t i l e n a . Merjenje vrednosti S i l a t r e n j a u č i n k u j e z a v i r a l n o n a v o d o r a v n o g i b a n j e i n g a s k u š a u s t a v i t i . S i l a t r e n j a j e s o r a z ­ m e r n a s i l i N , s k a t e r o o b e t e l e s i p r i t i s k a t a e n o n a d r u g o i n j e o d v i s n a o d m a t e r i a l a s t i č n i h p l o s k e v : si. 1 P t r - — N \ u I z r a z m e r j a m e d s i l o , k i j e { p o t r e b n a z a p r e m a ­ g o v a n j e g i b a n j a v v o d o r a v n i s m e r i i n s i l o , I d p r i ­ t i s k a n a l e ž a j n o p l o š č i c o , s m o i z r a č u n a l i k o e f i c i e n t t r e n j a Ptr O b r a b o u m e t n e s n o v i s m o m e r i l i v i z g u b i t e ž e v mg s p o m o č j o a n a l i t s k e t e h t n i c e z n a t a n č n o s t j o 1 mg. Priprava materiala P r i n a š i h p r e i z k u s i h s m o u p o r a b i l i p o l i t e t r a - f l u o r e t i l e n H N 1 1 0 2 H u t h - B i e t i g h e i m d e b e l i n e 4 m m , . i z v e d b a z v d o l b i n a m i z a m a z a n j e . K o t m a z i ­ v o s m o u p o r a b i l i s i l i k o n s k o m a s t W a c h e r - c h e m i e . J e k l e n a p l o š č a , k i s m o j o u p o r a b i l i z a d r s n e p r e ­ i z k u s e j e b i l a i z p r o k r o n a 11 , r o č n o z g l a j e n a z g l i ­ n i c o d o v i s o k e g a s i j a j a . Pogoji pri preizkusu P r i p r e i z k u s u s m o m e r i l i p o t , k i j o n a r e d i z g o r n j a j e k l e n a p l o š č a p r i v o d o r a v n e m g i b a n j u v S l . 3 . K o e f i c i e n t t r e n j a v o d v i s n o s t i o d p o t i d r s e n j a O b e s m e r i . M e r i l i s m o i z g u b o t e ž e p r i 4 0 0 m d o l g i p o t i p r i h i t r o s t i v o d o r a v n e g a g i b a n j a 3 m m / s e k i n 6 m m / s e k i n p r i o b r e m e n i t v i l e ž a j n e p l o š č i c e 100 k p / c m 2 i n 200 k p / o m 2 . Preizkusi drsenja P r i v e č p r e i z k u s i h p r i d r s e n j u j e k l e n e p l o š č e p o p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n u b r e z d o d a t n e g a m a z a n j a s m o o p a z i l i p o d o b n o o b n a š a n j e u m e t n e s n o v i . P r i z a g o n u j e k l e n e p l o š č e v v o d o r a v n o g i b a n j e j e b i l o t r e n j e r a z m e r m a v i s o k o . U p o r s e j e n a i t o h i t r o z m a n j š a l . T o z a č e t n o t r e n j e j e b i l o p r i b l i ž n o 0 , 0 3 Sl. 4. O b r a b a u m e t n e m a s e v o d v i s n o s t i o d p o t i d r s e n j a i n j e v e r j e t n o o d v i s n o o d k v a l i t e t n e o b d e l a v e n e ­ r j a v e č e p l o š č e , č e s a r p r i n a š i h p r e i z k u s i h n i s m o u g o t a v l j a l i , k e r s m o v s e p r e i z k u s e i z v r š i l i z i s t o j e k l e n o d r s n o p l o š č o . N a z a č e t k u p r e i z k u s a , p r i p o t i d o p r i b l i ž n o 2 , 5 m p r i o b r e m e n i t v i 2 0 0 k p . / c m 2 n i ­ s m o o p a z i l i o b r a b e p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a . P o t e m č a s u p r i č n e o b r a b a u m e t n e s n o v i p o č a s i r a s t i . V t e m o b m o č j u s m o u g o t o v i l i t u d i v e č j i u p o r p r i d r ­ s e n j u , k i o s t a n e p r i 0 , 0 5 i p r i b b ž n o k o n s t a n t e n . S e ­ v e d a o s t a n e š e v e d n o v i š j e t r e n j e p r i z a g o n u i n z a t o v z a č e t k u v s a k e g a v o d o r a v n e g a g i b a n j a v e č j e s i l e . T i p i č e n p r i m e r o d v i s n o s t i k o e f i c i e n t a t r e n j a o d d o l ž i n e p o t i n a m p r i k a z u j e d i a g r a m ( s l i k a 3 ) . . K r i v u l j a , p r i k a z a n a n a s l i k i š t . 3 , s e p r i n i ž j i h h i t r o s t i h d n s e n j . a n e s p r e m e n i d o s t i . P r i p o č a s n e m g i b a n j u s o k o e f i c i e n t i . t r e n j a n i ž j i , e n a k o t u d i c e l a k r i v u l j a . M n o g o h i t r e j e n a r a š č a s h i t r o s t j o d r s e n j a o b ­ r a b a u m e t n e s n o v i . P o z a č e t n i p e r i o d i n i z k e o b r a b e r a s t e o b r a b a p o z n e j e s k o r a j l i n e a r n o s p o t j o d r s e ­ n j a i n n i a r o b o v i h d r s n e p l o š č i c e j e v e d n o v e č n a ­ s t r g a n e g a p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a v t a n k i h b a t i č i h . O d v i s n o s t . o b r a b e p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a o d p o t i d r ­ s e n j a n a m k a ž e s l . 4 . ? KZ-.: , V • ■ . . • 5? ' ' - " / ;' 1 i ’ ; .• - ' i !1 > L - . - v j . .. • • ' '-i* 1 1 ' . »*•. 3 \ f j ■ 3 j L - . . 'i - . i t - x i u - S i c . . . : - i w . — .-.•.'K - Sl. 5. D e f o r m a c i j e p r c i z k u š a n c a p o p r e i z k u s u P o k o n č a n i h p r e i z k u s i h s m o m e r i l i ' d i m e n z i j e p r e i z k u š a n c a i n u g o t o v i l i , d a s e i p r i p o t i d r s e n j a 4 0 0 m ( 3 6 u r n i o b r e m e n i t v i ) , o b r e m e n i t v i 2 0 0 k p / c m 2 i n h i t r o s t i d r s e n j a 3 m m / s e k z m a n j š a d e b e l i n a v z o r c a o d p r v o t n i h 4 m m n a 2 , 7 m m . R a z l i k a n a ­ s t a n e z a r a d i J b r u š e n j a m a t e r i a l a f i n d e f o r m a c i j e o s n o v n e g a p r e i z k u š a n c a . P o d p r i t i s k o m p r e i z k u š a - n e c s p r e m e n i o b l i k o ( g l e j s l i k o 5 ) t a k o , d a . s e n a d u t o r o m v r e g i m e d o b e m a j e k l e n i m a p l o š č a m a u m e t n a s n o v r a z l e z e . T a r a z J e z d k v z a č e t k u p r e i z k u s a h i t r o n a r a š č a , n a t o s e p o č a s i u s t a v i d o m i r o v a n j a . T e d e f o r m a c i j e j e m o g o č e o p a z o v a t i t u d i p r i o b r e m e n i t v a h p o s a ­ m e z n i h p r e i z k u š a n c e v p r i m i r o v a n j u v s t i s k a l n i c i . M a z a n j e l e ž a j n e p l o š č i c e V p l i v s i l i k o n s k e m a s t i , k i s m o j o n a n e s l i n a p o v r š i n o p r e i z k u š a n c a i n j o n a t o r a z m a z a l i p o z g o r ­ n j i j e k l e n i p l o š č i , j e z e l o v e l i k . K o e f i c i e n t t r e n j a s e z m a n j š a . P r i n a š i h p r e i z k u s i h s m o i z m e r i l i v r e d ­ n o s t 0 , 0 0 8 . Z e l o v a ž n o p r i t e m j e , d a s e z a g o n s k o t r e n j e p r i p r i č e t k u v o d o r a v n e g a g i b a n j a m o č n o z m a n j š a . P r i p r i č e t k u d r s e n j a n e d o b i m o t a k o i z ­ r a z i t e g a p a d c a t r e n j a , m i t i p o z n e j e p r i d a l j š e m o b r a t o v a n j u k o e f i c i e n t . t r e n j a n e n a r a š č a . I s t o č a s n o s e t u d i o b r a b a p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a m o č n o z m a n j š a . P r i p r e i z k u s i h p r i d o l ž i n i d r s e n j a 4 0 0 m , o b r e m e ­ n i t v i 2 0 0 k p / c m 2 i n h i t r o s t i 3 m m / s e k n i s m o m o g l i u g o t o v i t i z m a n j š a n j a t e ž e p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a . , k i j e z n a š a l o p r i n e n a m a z a m e m p r e i z k u š a n c u 2 8 % . E n a k o s o p r i n a m a z a n e m p r e i z k u š a n c u d e f o r ­ m a c i j e m a n j š e . O d p r v o t n e d e b e l i n e s e j e p o l i t e t r a - f l u o r e t i l e n s k a p l o š č i c a s t i s n i l a z a 1 5 ° / o i n r a z l e z l a z a 1 1 % . M e r e s e n a k o n c u p r e i z k u s a n i s o v e č m e ­ n j a l e , a m p a k s o o s t a l e k o n s t a n t n e . Zaključek P r i u p o r a b i . p o l i t e t r a f l u o r e t i l e n a z a l e ž a j n o p l o š č o , v p e t o v o s n o v n o p l o š č o , j e m o g o č e d o s e č i z e l o n i z k e k o e f i c i e n t e t r e n j a . P r i h i t r o s t i 3 m m / s e k j e o b r a b a n e m a z a n e u m e t n e m a s e z e l o v i s o k a i n s e p r i 6 m m / s e k š e p o v e č a . P r i u p o r a b i m a z i v a j e m o g o č e k o e f i c i e n t t r e n j a z n i ž a t i , z n i ž a t i o b r a b o i n z m a n j š a t i d e f o r m a c i j e . M a t e r i a l j e o d p o r e n p r o t i k o r o z i j i , p r o t i s t a r a n j u i n s e p r i d a l j š i u p o r a b i n j e ^ - g o v e l a s t n o s t i n e s p r e m i n j a j o . I z n a v e d e n e g a v i d i ­ m o , d a s e t u d i i p r i v i s o k i h o b t e ž b a h l a h k o u p o r a b i p o l i t e f c r a f l u o r e t d l e n k o t l e ž a j n a p l o š č a v p r i m e r i h g i b a n j , p o v z r o č e n i h o d t e m p e r a t u r n i h s p r e m e m b , p r e d n a p e t e g a b e t o n a i t d . k a t e r i h p r e m i k o v n e m o r e p r e v z e t i e l a s t i č n o s t s a m e g a m a t e r i a l a . L i t e r a t u r a : W. Andria in F. Leonhardt, Die Bautechnik (1962) Str. 37/50. • H. Vetz in H. Breckel, Sonderheft Materialprü­ fungsanstalt Stuttgart (1964) Str. 67/76. F. Leonhardt in W. Baur, Beton und Stahlbeton (1966) Str. 25/38. H. Vetz, Werkstoffe und Korrosion (1968) Str. 66/76. H. Vetz in H. Hankejos, Kunststoffe (1969) Str. 161/168. J a n e z K r ž a n , d i p l . i n ž . »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI Z razvojem gradbeništva so bile razvite nove kon­ strukcije oken. Povečana je bila njihova površina. Pa tudi novi materiali se uporabljajo za njihovo iz­ delavo. Vse to zahteva nove, kvalitetnejše materiale za tesnjenje. Naše podjetje ima že dolgoletno tradicijo v proiz­ vodnji klasičnih kitov. Zato se je v želji, da vse­ stransko zadovolji kupca, odločilo, da začne proiz­ vajati najnovejše plastične in elastične mase za tesnjenje. Te mase proizvajamo v sodelovanju z za- hodnonemško tvrdko EGO. Ena od teh kvalitetnih mas je tudi EGOJUBOSIT hitrovezni kit. EGOJUBOSIT hitrovezni kit lahko uporabljamo za enostavno in izolacijsko zasteklitev; za kovinska, lesena, betonska okna in okna iz umetnih mas. Ta kit ima naslednje lastnosti: — kontrolirano prodiranje veziva proti površini; — ne vsebuje topil in zato ne spreminja volumna; — ostane trajno plastičen in žilav; — je tiksotropen; — pri vgrajevanju stekla uporaba distančnikov ni potrebna; — vzdrži do 720 g pritiska na 1 cm2 površine stekla pod kitom brez deformacije; — elastično površinsko zaščito lahko nanašamo ne­ posredno na kit. Hitrovezni kit EGOJUBOSIT je izdelan na osnovi polimeriziranih umetnih smol. Je izredno obstojen in hitro plastično zatrdi. Brezhibno se veže s silikon­ skimi in tiokolnimi elastičnimi masami. Svoje naloge pa lahko izpolni le tedaj, če so podani vsi pogoji za strokovno izvedbo zasteklitvenih del. Ti pogoji so: — da so profili brez prahu — da na njih ni olj in drugih maščob, ter — da so barve, s katerimi je profil prebarvan, po­ polnoma suhe. V tako pripravljen profil moramo nanesti kit kom­ paktno — brez zračnih mehurčkov, ki povzroče nak­ nadne poškodbe kita in so lahko vzrok netesnosti okna. EGOJUBOSIT hitrovezni kit lahko nanašamo ročno ali z EGOFIX orodji za nanašanje. Vse nadaljnje informacije in nasvete dobite lahko pri naši tehnični informativni službi, kjer dobite lahko tudi prospekte s tehničnimi navodili za uporabo. Sporočite nam vaše morebitne probleme in z vese­ ljem se bomo odzvali vašemu pozivu in vam po­ magali pri njihovi rešitvi. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m* instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1. 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevmatska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 1U " 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­ pisov. Betonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- moposlavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. Asfaltna baza GRAB'S AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh material doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18 nrvVh in 30 mVh — Pralne valje 12 mVh in 20 Vh — Dehidratorje 7 mVh in 12 m:Vh — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Waeker-servis, ter stavbno ključavničarska dela. KOVHNSKB OBRÄTS IM 1ÄÜIBOR Life vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, Id je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: Telefon 21244, lokal 224 - T elex 42121 © P redstavništvo : B eograd Topličln v enae 3/11 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva 12 Telefon 322 677 uvaja sodobne industrializirane gradbeno-tehnološke postopke: e peskanje korodiranih betonskih površin za sanacije betona B vgrajuje brizgani beton z zrnavostjo agregata 0 - 2 5 mm za utrditev brežin, pobočij, erodiranih skalnih sten, rovov in predorov, tlakov v tovarnah in hodnikih; kapaciteta 3,0 m3/h e brizgani cementni omet pod pritiskom (ALIVA postopek) za hidrofehnične objekte, predore in rove,- kapaciteta 1,5 m3/h o injektiranje masivnih konstrukcij za povečanje nosilnosti in vodotesnosti (zidovi, železobetonske konstrukcije, rezervoarji itd.) s hidroizolacije: S1MAC 44 mineralnocementni premazi s popolno vodotesnosfjo . - - - - - - - - - - - - - - - - - - ■ f i i m S ^ & s . Ŝ s,■/tv. A.W/r tft*: - ° 'i5#, •#>^vS5»'*>v, ri»v »*«'.*V •:■• '‘#K. <;; . * : t / % f t o * •& • , č- ?'V v̂ *.; iim-'. „ y , • ■ r-).n.«f(V CA. 'i^riSAv. f(