Štev. 832.	V	Ljubljani,	četrtek	13.	oktobra	1938.	Leto	III.
Poltnfna plačana v gotovfftV
Začetek novega tesnega političnega sodelovanja med Nemčijo in ČSR
Obisk češkoslovaškega ministra v Berlinu
Pred sporazumom glede novih meja med Madžarsko in Češkoslovaško
Berlin, 13. okt. o. Noti češkoslovaški zunanji minister dr. Chvvalkovski je danes dospel v Berlin. Tu bo imel z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in drugimi nemškimi voditelji razgovore glede končne razmejitve med ČSR in Nemčijo ter glede bodočega sodelovanja med Nemčijo in Češkoslovaško. Ker je to potovanje v Berlin prvi uradni obisk novega češkoslovaškega zunanjega ministra v tujini, sklepajo da bo nova češkoslovaška zunanja politika popolnoma drugačna, kakor je bila politika dr. Beneša in bo temeljila na čim tesnejšem sodelovanju z Nemčijo.
Poročajo, da bo za dr. Chwalkovskim prišel v Berlin tudi slovaški minister dr. Turčan-ski, ki bo zastopal pri berlinskih razgovorih Slovaško in skušal doseči čim izdatnejšo pomoč proti madžarskim zahtevam.
Pariz, 13. okt. o. Ves današnji pariški tisk se bavi z nenadnim obiskom novega češkoslo-
vaškega zunanjega ministra v Berlinu in prav!, da bo ta obisk izrednega pomena za nadaljna razmerja med Nemčijo in Češkoslovaško. Spričo sovražnega razpoloženja, ki je po munchen-skem sporazumu zavladalo na ČešKoslovaškem proti Franciji, ker je pustila na cedilu svojo najzvestejšo zaveznico, domneva pariški tisk, da bo v kratkem sklenjen politični sporazum med Nemčijo in Češkoslovaško in da sc bosta obe državi prijateljsko zedinili glede rešitve vseh spornih vprašanj, ki še čakajo.
Komnrno, 13. okt. o. Iz zanesljivega vira poročajo, da je med madžarskim in češkoslovaškim zastopstvom za določitev novili meja prišlo v načelu do sporazuma. Zdi se, da sta se zastopstvi sporazumeli, da je potrebno pri določitvi meja popraviti tisto, kar zahtevajo gospodarski in prometni razlogi, čeprav jc bilo sprejeto načelo, naj bodo meje določene na narodnostni podlagi. Glede Podkarpat. Rusije je bil dosežen končen sporazum.
Madžarsko zastopstvo je zahtevalo odstopitev nekaterih pokrajin, med drugim tudi tiste, v katerih ležita Užliorod in Mukačevo; poleg tega pa plebiscit v vsej Podkarpatski Itusiji. Zastopnik če-čkoslovaške, . oziroma Podkarpatske Rusije, minister Bačinski, je zavrnil te zahteve.
Po končani današnji seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi: »Češkoslovaški* in madžarska delegaeija sla se sestali danes opoldne. Sija je trajala do 14.30. Na njej je češkoslovaško zastopstvo stavilo svoje predloge glede prejšnjih madžarskih zahtev. Danes popoldne bodo izvedenci obeh zastopstev proučevali vprašanja, o katerih je potekala razprava. Prihodnja seja zastopstsv bo
13.	oktobra. Iz krogov, ki so blizu češkoslovaškemu zastopstvu, se je zvedelo, da bodo na jutrišnji seji češkoslovaški zastopniki dopolnili svoje proti-predloge. Poročajo tudi, da se pogajanja vodijo v prijateljskem tonu ter prevladuje prepričanje, da bo sporazum v kratkem dosežen.
Prvi člani slovenske Akademije imenovani
Belgrad, 12. oktobra. A A. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kralj, namestnikov so na predlog prosvetnega ministra postavljeni v Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani za prve redne člane: v iilozofsko-zgodovinskem oddelku dr. Aleš U š e n i č n i k , redni proi. bogosl. fakultete v. p.;
redni profesorji filozofske fakultete v Ljubljani; dr. Rajko Nahtigal, dr. Fr. Kidrič, dr. Milko Kos, dr. Franc Ramovš.
v pravnem oddelku: dr. Leonid Pitami c, poslanik v p. ter redni profesorji pravne fakultete v Ljubljani: dr. Metod Dolenc, dr.
Gregor Krek, dr. Polec Janko, dr. K u -icj Rado.
V matematično - prirodoslovnem oddelku: d r. Rihard Zupančič, redni prof. teh. fakultete v Ljubljani, dr. Plemelj Josip, prof. fil. fakultete v Ljubljani, dr. Hadži Jovan, redni profesor filozofske fakultete v Ljubljani;
V umetniškem oddelku: Oton Zupančič, pesnik v Ljubljani, Mati ja Jama, slikar, Franc Finžgar, pisatelj, arhitekt Jože Plečnik, redni prof. tehnične fakultete in Jakopič Rihard, slikar v Ljubljani.
Začetek prijateljskih odnošajev med Francijo in Italijo
Pariz, 13. oktobra, o. Francoska vlada je za svojega poslanika v Rimu imenovala Francoisa Ponceta, dosedanjega poslanika v Berlinu. Novi poslanik bo nastopil svoje mesto takoj, ko bo imenovanju pritrdila tudi italijanska vlada. S tem bodo vzpostavljene normalne razmere med Italijo in Francijo, ker bo Francija obenem priznala italijansko cesarstvo. Nato so bodo pričela pogajanja,
ki naj rešijo vsa sporna vprašanja med obema
državama. Ta vprašanja so:
1. Ravnovesje na Sredozemskem morju.
2. Vprašanje italijanskega prebivalstva v Tunisu, in
3. poprava meje med italijansko Eritrejo in francoskim Soniulijem, kakor je to določila pogodba, ki ^ta jo januarja 1935 podpisala v Rimu Mussolini in francoski ministrski predsednik Laval.
Volilni boj se bo začel v nedeljo z velikim govorom dr. Stojadinoviča
Sestanek pri dr. Korošcu - Križeva volilna pot dr. Kramerja k Mačku - Nosilec skupne opoz cijske liste bo dr. Maček
Belgrad, 13. okt. m. Vse politične skupine, ki računajo, da bi mogle nastopiti samostojno ali se vsaj nasloniti na kako večjo stranko, se neutrudljivo pripravljajo na volitve. Razgibana je posebno JRZ, ki ima že vse pripravljeno za začetek volivnega boja. Kakor smo že poročali, sc bo ta volivni boj začel z govorom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki je obenem predsednik stranke. Ta govor bo v nedeljo, 16. t. m., ob 7 zvečer. Govor bodo prenašale vse jugoslovanske radijske postaje.
Vodstva JRZ niti malo ne skrbi izid bližajočih se volitev, niti ne v primeru, če bi se proti njej združile vse ostale politične skupine. Četudi bi do tega prišlo, ne bi bilo nič novega, ker so te skupine tudi že do zdaj nastopale skupno od skrajne levice do desnice. JRZ je vse te nalete krepko odbijala in pri občinskih volitvah zabeležila lep uspehe, kar dokazuje, da se je stranka med ljudstvom ukoreninila in da ima večino za seboj.
Včeraj je dospelo v Belgrad iz vseh krajev več uglednih zastopnikov stranke, ki so razpravljali o pripravah	za	sestavo	vsedržavne liste s
svojimi prijatelji ministri. Daljša konferenca je bila včeraj tudi pri notranjem ministru dr. Antonu Korošcu. Na njej so sodelovali minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ministra brez	listnice	dr.	Miha Krek in
Džafer Kulenovič	in	senator	dr.	Franc Kulovec,
ki je včeraj prišel v Belgrad.
Dočim stopa JRZ v volilni boj kompaktno ter bn z njo pri volitvah nastopila skupno tudi Jugoslovanska narodna stranka, katere predsednik dr. Svetislav Hodžcra je postal pred nekaj dnevi minister brez listnice, in srbijanski zadružniki, ki jih vodi minister Voja Gjorgjevič, se delovni odbor Rrbijanske združene opozicije že dva dni prepira, kdo bo nosilec njihove liste. Srbijanska opozicija Je med seboj sklenila, da mora biti pri bližujočih se volitvah nosilec opozirionalne liste kak Srb, in sicer voditelj kake bivše srbijanske stranke na listi združene opozicije. V poštev bi prišli Aca Stanojevič, Ljuba	Davinovič	in	Joca Jovanovič.
Vsaka teh skupin sili za nosilca liste seveda svojega poglavarja.
Zastopnik bivše HSS dr. šutej ter Večeslav Vilder sta vztrajala pri tem, da mora biti nosilec opozicionalne liste tudi pri decemberskih volitvah dr. Vlad,ko Maček in nihče drugi. Čc bi Srbijapci vztrajali pri kandidaturi Ace Stanojeviča, Davidoviča in Jovanoviča, bi dr. Maček postavil sam svojo listo. Tega se je pa srbijanska opozicija zbala ter je pristala na to, da bo nosilec liste dr. Maček.
Če bi tir. Maček postavil sam opozicionalno listo, bi je srbijanski opozicionalci najbrž ne
mogli sestaviti. Zaradi tega so srbijanske opo-zioionalce podpirale razne politične skupinice, ki so živele od prejšnjih J.NS-arskih režimov ter so zaradi tega, ker se same boje nastopiti pri volitvah, ponudile srbijanski opoziciji skupen nastop, oziroma bolje — prosile so, da se jih opozicija usmili in vzame na opozicionalno listo. Posebno JiNS je bila v tem oziru zelo delavna.
Glavni tajnik JNS dr Kramer se je takoj, ko se je zvedelo, da je skupščina razpuščena in da so razpisane nove volitve, odpeljal iz Ljubljane v Zagreb ter se sestal tam z Andjc-linovičem, Demetrovičem in dr. Mačkom. Sestanek med najneizprosnejšim zastopnikom ju-goslovenskega centralizma in Mačkovih zahtev, dr. Kramerja ter med pabornikom federalizma in demokracije dr. Mačkom je bil zelo dramatičen, kar si je lahko misliti. Z ozirom na vlogo, ki jo je pri reševanju hrvaškega vprašanja pod prejšnjimi režimi igral dr. Kramer.
Od tod se je dr. Kramer odpeljal v Belgrud ter se je včeraj na vso moč trudil, da bi prišel v stik z zastopniki izvenskupščinske opozicije. Ta njegov posel ni bil ravno najtežji, ker se je dr. Kramer obrnil na dr. Vilderja, bivšega samostojnega demokrata in svojega bivšega političnega somišljenika, s katerim sta svoj čas na »na jdemokratičnejši« način reševala hrvaško vprašanje in »najsvobodoljubnejec izvedla poslanske volitve. /, Vilderjem se je Kramer sestal v hotelu »Moskva« včeraj popoldne.
Na včerajšnjem popoldanskem sestanku je delovni odbor izvenskupščinske opozicije razpravljal o prošnji JNS, Ljotičevcev in ostalih političnih vejic zaradi skupnega nastopa pri volitvah. Delovni odbor je tem prošnjam v načelu ugodil. Zdaj ima glavno besedo še nosilec opozicionalne liste dr. Maček če bo jnsarje sprejel sploh na listo. Dr. Kramer je včeraj zaprosil za sprejem tudi pri Miši Trifunoviču, kateri mu je ob tej priliki poročal o načelnem pristanku delovnega odbora za skupni nastop pri volitvah. O teh vprašanjih bo jutri razpravljal glavni odbor JNS. Pričakujejo, da bo ta sestanek zelo buren, ker je precej pristašev JNS, ki ne odobravajo skupnega nastopa z opozicijo. Ni tudi izključeno, da pride zaradi tega vprašanja do novega razkola že tako in tako razredčenih vrst
189.000	novoporočencev je od- leta 1932 dalje obiskalo Rim. Poslužili so se četrtinske vožnje in raznih drugih ugodnosti, ki jih navoporočcnceni daje italijanska vlada.
Izjava dr. Tisa
Naloge bodoče Slovaške
Berlin, 13. okt. AA. DNB: Prvi predsednik slovaške vlade dr. Jožef l iso je dal izjavo o najvažnejših delih' in nalogah svoje vlade. Meti drugim jc dejal:
Najprej je treba urediti vprašanje meja z Madžarsko. Slovaška želi z vsemi svojimi sosedami, pa tudi z Madžarsko živeti v miru in prijateljstvu, vendar pa pri tem ne sme utrpeti škodo na narodnem in gospodarskem polju. Druga naloga obstoji v tem, da se da Slovaški na podlagi predloga vladnega zakona nova ustava, |K> kateri bo končno treba razpisati volitve. Vlada ne namerava niti enega Nemca pretvoriti v Slovaka. Vlada 1)0 dala Nemcčm v gospodarskem im kulturnem pogledu vse pravice, ter bo ustanovila državno tajništvo za nemške posle. Glede stališča Slovaške do avtoritativnih držav je dr. Tiso dejal, da je slovaška vlada zelo zadovoljila, 1fer so totalitarne države izkoreninile vse, kar je škodljivo za moralno in narodno vzgojo naroda. Vse vodilne osebnosti Slovaške so istega mišljenja ter so vse za strumno nacionalno disciplino. Zaradi tega bodo poiskali vse poti in vsa sredsiva, da urede prijateljstvo in odnose z avtoritativnimi državami. Na koncu svoje izjave je dr. 'l iso dejal: »Jaz, ki sem svoje študije dokončal na Dunaju, sem, popolnoma prepričan, da sc bomo zlasti z Nemci izborno razumeli.«
Otok Ciper hoče izpod Anglije h Grški
Atene, 13. oktobra.' o. Organizacija grških izseljencev z otoka Cipra, ki je pod angleško oblastjo, so poslale k angleškemu poslaniku v Atenah delegacijo s prošnjo, da hi poslanik izročil ministrskemu predsedniku Chamberlainu spomenico, v kateri grško prebivalstvo na otoku Cipru zahteia pravico do samoodločitve. Grki. ki jih je na otoku 80% vsega prebivalstva, se že dolga desetletja bore za to, da bi njihova domovina bila priključena grški državi. Ker se jc Anglija zdaj zavzela za razne male narodnosti in narodne manjšine v Evropi in jim omogočila sainoodločitov, zahtevajo ciprski Grki. da tako odločitev omogoči tudi njim. Spomenico, ki pa najbrž ne bo imela nič uspeha, so podpisali voditelji vseh ciprskih izseljenskih organizacij na Grškem.
Mačkovski pogoji za volilno sodelovanje z JNS
Belgrad, 13. oktobra. Zadnjo besedo o tem vprašanju ima dr. Vladko Maček. O teh vesteh pa danes objavila daljše poročilo iz Zagreba belgraj-fiko »Vremec ter v njem med drugim pravi, da v krogih SDK smatrajo, da bo dr. Maček lahko sprejel kandidate JNS na svojo listo, toda samo v primeru, če ti kandidati v vsem sprejmejo opozi-cionalni sporazum, sklenjen 8. oktobra 1937 v Far-kašiču. V tem primeru bi se JNS morala odreči vsem osnovnim političnim in narodnim načelom, ki jih je doslej zagovarjala.
Če tega sporazuma ne sprejmejo, ne more biti govora, da bi dr. Maček sprejel kakega člana JNS na svojo listo. V istem poročilu iz Zagreba poudarja »Vreme« tudi, da bo sprejem Jnsarjev na listo dr. Mačka izzval zelo nezadovoljiv vtis med'njegovimi pristaši, in da že zdaj, ko se še samo slišijo vesti, da se JNS dr. Mačku ponuja, Mačkovi pristaši protestirajo. Zagrebški politični krogi po vseh teh vesteh celo računajo na najostrejši nastop dr. Mačka proti srbijanski združeni opoziciji v primeru, če bi ta opozicija preveč vztrajala na sodelovanju z JNS. Posebno dr. Maček ne bi mogel sprejeti na svojo listo glavnih funkcionarjev JNS.
Sefa dri. volilnega odbora
Belgrad, 13. oktobra, m. Danes dopoldne se je v narodni skupščini sestal na prvo sejo državni odbor, najvišji volivni organ. Sejo odbora je sklical dr. Zelimir Mažuranič, ki je kot predsednik senata tudi predsednik tega odbora. Na seji bo državni odbor določil število volišč v posameznih krajih.
Število italijanskih prostovoljcev, ki se bodo umaknili iz Španije, bo znašalo kakih 12.000, kakor poročajo iz Burgosa.
Komisija vseh južnoameriških držav je določila končno mejo med republikama Bolivijo in ParajJua-jem ter s tem zaključila dolgoletni spor med tema dvema državama zaradi petroleja.
Vesti 13. oktobra
Sv. oče Pij XI. se bo iz poletne prestolnice Castel Gandolfa vrnil v Vatikan 29. oktobra.
•Spomenik pokojnemu belgijskemu kralju Albertu so včeraj z velikimi slovesnostmi odkrili v Parizu. Svečanosti se je udeležil belgijski kralj Leopold z materjo, italijanska prestolonaslednica, belgijski prestolonaslednik, predsednik francoske republike Lebrun in drugi odličniki. Predsednik Lebrun in kralj Leopold sta imela govore, v katerih sta slavila zgodovinsko prijateljstvo med Belgijo in Francijo.
V Sofiji so včeraj pokopali umorjenega generala Pejeva in majorja Stojanova, žrtvi terorističnega atentata macedonskih krogov. Pogreba se je udeležil kralj z vlado in vojsko.
Ker so Japonci izkrcali svoje oddelke v zalivu fiias na južni kitajski obali, lik pred angleškim Hongkongom, je v Angliji zavladalo veliko razburjenje. Angleška vlada je po svojem poslaniku v Tokiu takoj ugovarjala pri japonski vladi. Japonci eo zagotovili Angliji, da bodo spoštovali angleške koristi na Kitajskem in da se Hongkongu ni treba nič bati.
Državni odbor osrednje francoske levičarske strokovne organizacije CGT je na svoji seji v Parizu sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje simpatije za ČSR, zavrača morebitno sklenitev zveze štirih velesil, se zahvaljuje predsedniku Rooseveltu za njegova prizadevanja (ki niso bila ob zadnji evropski krizi nič drugačna, kakor prizadevanja kakega Chamberlaina ali Mussolinija) ter obljublja, da se bo francosko delavstvo borilo proti kapitalizmu, za 40 urni tednik, za kolektivne pogodbe in za svobodo strokovnega združevanja.
Nemški uradni krogi zavračajo pisanje nekaterih angleških listov, ki trdijo, da se je zadnje čase razvila močna nemška agitacija v francoski Alzaciji. Ta agitacija naj bi imela namen izsiliti od Francije avtonomijo za Alzacijo. Nemški krogi spričo teh trditev poudarjajo, da je. Hitler v svojem zadnjem govoru jasno povedal, da je Alzacija za Nemčijo rešeno vprašanje.
Vsearabski ženski kongres za Palestino se bo začel 15. novembra v Kairu.
2000 članov angleške legije čaka v pristanišču Tilbury, da dobe povelje za odhod na Češkoslovaško.
'Aa novega japonskega poslanika v Moskvi je imenovan admiral Togo. Sovjetska vlada je njegovo imenovanje sprejela.
1^887,000.000 frankov za nove bojne ladje je 'določila francoska vlada.
Nemški gospodarski mhiisler dr. Funk je včeraj dopotoval v Sofijo, kjer so ga slovesno sprejeli.
V sudetskih pokrajinah, ki so prišle pod nemško oblast, je po pisanju nemških listov samo
230.000	Čehov, ne pa 800.000. Listi se najbrž opirajo na znane avstrijske podatke iz leta 1910.
Prihodnja seja angleške vlade bo v sredo, ko se bo predsednik Chamberlain vrnil z oddiha na Škotskem.
Vsako sprejemanje novih uradnikov v državno službo je ustavila češkoslovaška vlada, ker mora najprej preskrbeti ogromno število starejših uradnikov, ki so bili prej v službi po sudetskih krajih.
01) judovskih profesorjev na italijanskih vseučiliščih bo moralo zapustiti svoja mesta. Največ judovskih profesorjev je na vseučilišču v Bologni. Ob obisku poljskega maršala Rydza-Smiglega
Bv Tešinu so priredili veliko vojaško parado in manifestacije, pri katerih 60 maršala slavili kot _ »osvoboditelja«.
Lastništvo velikih Rkodovih orožarn v ČSR se ne bo spremenilo v tem smislu, da bi delnice, ki so jih doslej imele francoske finančne skupine, dobile nemške banke.
V Parizu je umrl ruski veliki knez Ciril, katerega so ruski izseljenci priznavali za svojega vladarja. Pokojni knez je bil poročen z nemško kneginjo Viktorijo Saxen-Coburško. Imel je tri otroke: dve hčeri in sina Vladimira, ki bo za njim poglavar ruske vladarske hiše in vladar ruskih beguncev.
Bivši predsednik francoske vlade Flandin, eden najuglednejših nacionalističnih voditeljev, je včeraj dopotoval v Italijo.
Voditelj Madžarov v ČSR, grof Esterhazy, je dal nemškim listom izjavo, v kateri pravi, da je treba k Madžarski priključiti samo tiste dele ČSR. ki so res madžarski. Madžarska bi sprejela sicer tudi druge narodnostne skupine v svojo državo, toda le, če bi se za to odločile s plebiscitom. Dala bi jim pa kulturno in gospodarsko avtonomijo.
Angleško vojaštvo je več vasem v severni Palestini naložilo ogromne globe, ker so prebivalci bili v zvezi z uporniki. V teh vaseh so z dinamitom razstrelili 25 arabskih hiš. ne da bi kateri angleški list pri vsem tem omenil pravico o samoodločbi narodov, katere so imeli polna usla, ko je šlo za Češkoslovaško.
Anglija je imela letos konec septembra 885.000 ton trgovskih ladij, to je za 299.000 ton manj kakor pred letom dni.
Italijanski vladar bo 20. oktobra potoval v Napoli, kjer se bo udeležil sprejema italijanskih prostovoljcev, ki se bodo ta dan vrnili iz Španije.
Posvet za ustanovitev jugoslovansko francoske kmetijske zbornice je bil včeraj v Relgradu. Seje so se udeležili zastopniki vseh naših kmetijskih zbornic.
Ogromen gozdni požar je izbruhnil na meji med Združenimi državami in Kanado. Več tisoč ljudi noč in dan izsekava gozdove, da bi ustavili ogenj.
Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je včeraj z letalom dopotoval iz Sofije v Bukarešto.
Potovanju nemškega gosvodarskega minislrr dr. Funka po Balkanu posveča izredno pozornos' aneleško časopisje, ki poziva vlado, naj čim prej pošlje na Balkan kakega svojega zastopnika, da br Ansrlija vsaj malo oslabila nemški gospodarski in politični vpliv v južnovzhodni Evropi.
Vseh Judov v Italiji je 57.425, kakor kažr uradna statistika. V tem številu niso obsežen1 Judje, ki niso italijanski državljani.
Delavske bataljone in tabore bo začela usta navijati češkoslovaška vlada, da bo preskrbela brezposelne, ki so zaradi okrnitve državnega ozemlja prišli ob kruh. Ti bataljoni bodo zaposleni pri I velikih javnih delih in bodo organizirani po vo " jaško. Delavci bodo dobili tudi posebne uniforme
Pripombe k razstavi tlovemke knjige
Ljubljana, 13. oktobra.
Včeraj smo se dotaknili nekaterih oddelkov na tej razstavi, ki je danes podaljšana. Kot zadnje smo obravnavali poglavje Zdravstvo«. Zraven »Zdravstva« je bilo nameščeno »Prirodoslovje«. V »Prirodoslovju« spet srečamo »Naš lov«, »Lovca« poleg druge izrazito v ta oddelek spadajoče literature. Čudno pa se nam zdi, ko v tej skupini zagledamo »Praktičnega čebelarja«. »Planinstvo« je bilo urejeno prav dobro, zbrano je bilo vse, kar smo publicirali v teh dvajsetih letih — in vse tudi po jasnem kriteriju: poleg tehničnega čtiva smo dobili ideološko, pa tudi potopisno in leposlovno. V poglavju »Zgodovina« srečamo tudi razne spomine, v »Zemljepisu« strokovno literaturo, pa tudi potopise (Kristan: V Ameriko in po Ameriki). Čudno pa se nani zdi, da je v tem oddelku bil videti samo prvi del knjige dr. Melika, »Slovenija«. Drugega nismo mogli izslediti. Muzikologija je bila zastopana prav izčrpno, vendar ne v posebno jasnem redu. Isto velja tudi za »Umetnost in umetnostno zgodovino«. Dobro je bilo tudi poglavje »Naše knjige« v tujih prevodih, dasi pri razporedbi ni bilo ooaziti pravega načrta.
Prevodna književnost
je bila na lej razstavi zastopana kar preveč odlično. Prvič je bila nameščena na najugodnejši točki, na najsvetlejšem prostoru, vse knjige so bile lepo spravljene pod 6tcklo. Tod so se obiskovalci najrajši zamujali. Mesto, ki je bilo odkazano izvirnemu »Pripovedništvu« se nam je ob tem res ugodnem razstavnem kraju zdelo skoraj kakor zakotje. Še nekaj nas bode v oči: dvojna mera naših založništev. Domača literatura je zunanje opremljena prav skromno — !e redko najdemo knjigo, ki bi v tem pogledu delala izjemo. Prevodi pa so opremljeni razkošno. Že na zunaj vzbujajo v človeku dojem, da so najpomembnejši predmeti na vsej razstavi. S to prakso bodo morala naša založništva prej ali slej prenehati — vsaj spodobilo bi se. Koliko smo pri nas že prevedli, pa ne vedno del, ki bi res kaj obogatila našo kulturno razgledanost. Kaj je bilo na primer treba prevajati Kalinikova »Ženske in meniki«, Vacheka »Kri ne kliče po maščevanju«, Šmeleva »Mary«, Winderja »Štefka«, \Veiskopfa »Komur ni bila dana izbira ...«, Hemona »Marija Kožuhova«. Ali smo s poljudno neznanstveno, napol leposlovno Wellsovo »Svetovno zgodovino« kaj sile pridobili? Čemu Jelušičev »Cesar«, Hergesheimer-jev »Tampico«, čemu Vajansky, čemu Klabundov »Pjetr Rasputin«, Fiilop-Milerjcv »Sveti satan«! Koliko je že prevedenega Nex6jal Brez Karla Maya seveda tudi ni šlo. »Osrečil« nas je tudi »Lenin«. Preveden je Oppenheim, dobili smo »Dnevnik Marije Baškirčeve«, dobili Vojinovo, Konstantina Fedina (ko imamo v vsej osnovni koncepciji enakega, pa neprimerno boljšega Gončarova z »Oblomovim«), »osrečil« nas je Scoville, celo samega Roberta grofa Barba »Belo kroglo« je bilo treba prevesti iz nemščine na slovenski jezik! Potreben in koristen na vso moč je bil kajpak tudi prevod knjige »Zena in možicelj«, dalje »Dušica Rožamarija« (no, pa to naj bi že bilo, saj imajo starejše rahločutne dame pri čaju in biskvitu rade tudi nekoliko duševne marmelade).
Premaknili smo se nekaj korakov preč od »Prevodov«, nekaj nas je potegnilo nazaj k »Gospodar,-slvu« Še enkrat smo stopili pogledat. Seveda, Bilimo-vičevega »Nauka o konjunkturah« tam ni, prav tako manjka Ogrisova »Trgovinska politika« (seveda je tudi v »Politiki« ni bilo), zato pa v »Gospodarstvu srečamo propagandno brošuro »Pomen hranilnic za narodno gospodarstvo«. Omenjeni dve izbrani deli bi na vsak način spadali v navedeno poglavje.
,»Revije" so dobile sijajno mesto
Poglavje »Revije« je bilo urejeno prav dobro. Nemalo pa so vsi obiskovalci, ki so tod malo natančneje razgledali, ostrmeli, ko so videli, da je med revije na čudovit, nepojmljiv način, zašlo tudi — »Mlado Jutro«! Med revijami smo opazili znanstvene, strokovne, zabavne in družabne, pa tudi mnogo koledarjev, med katerimi so razstavljalci posvetili največjo pozornost koledarjem »Cankarjeve družbe« — bilo jih je kar devet! Mohorjeva družba pa je bila zastopana samo s štirimi koledarji, pa še to s takimi, ki so po zunanji, dekorativni opremi prav skromni in neznatni (kakor na primer koledar za leto 1920.). Nemalo se je moral vsak obiskovalec začuditi, ko je videl, kako ogromna je bila književna produkcija naših pravdnikov. Ta oddelek je zbral zelo izčrpno in zelo vestno poiskano gradivo. Neenotni in nejasni, omahljivi kriterij prirediteljev je prišel do najbolj demonstrativnega izraza v poglavju »Pedagogika«. Česa vsega tam nismo srečali, opaziti je bilo jasno velika zadrega, kam bi s to ali z ono stvarjo — zadrega, ki je bila nazadnje raz-vozljana na kaj preprost način. V »Pedagogiki« smo na ta način seveda naleteli na stvari, ki bi bile morale imeti na tej razstavi prav svoj poseben oddelek. Tako smo videli v poglavju »Pedagogika« tudi »Strojepisje« poleg »Učbenika življenja«, »Gnetenje in oblikovanje iz ilovice in peska«, Šestovo »Kar po domače«, »Lepenkarstvo«, »Risanje«, »Stenografija« poleg »Sodobnega zgodovinskega pouka«, »Izbor nemškega beriva za šolo in dom« poleg »Knjige o vedenju«, »Idealov vzgoje«, Rakuševe »Kako postanem dober prodajalec« (!), »Samoznakov slovenske stenografije«, »Samoukcga knjigoveza«, »Kubične računice«, »Učbenika angleškega jezika«; zraven pa so dela kakor: Iz šole za narod, O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja, Pedagoški zborniki, Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi, Osnovni raz-
red v luči sedanjih vzgojno-didaktičnlh načel, Občno vzgajeslovje z dušeslovnim uvodom itd.... Povsem zadovoljiti obiskovalcev ni moglo tudi poglavje »Filozofija«. Tod smo gledali lepo in varno pod steklom spravljene leposlovne in druge revije, kjer je bila odprta stran s filozofsko razpravo; ta vestnost je brez nadaljnjega priznanja vredna, toda neutemeljena in zgrešena. Mnogo je »Časa«, pa tudi drugih — odprtih in kar lepo zaprtih —! revij. Presneto pogledate, ko v tem predelku zagledate kar na lepem svetlorumeno »Sodobnost« in temnozeleni »Ljubljanski zvon«. V »Filozofiji« smo naleteli tudi na »Uvod v budhizem«, na Weinmgerjev »Spol in značaj«, zraven pa na »Idejne temelje slovanskega agrarizma«.
Ostale panoge
Zraven »Filozofije« je bilo na razstavi nameščeno »Nabožno slovstvo«, ki je bilo predstavljeno zelo izčrpno, zelo vestno in z velikim poznavanjem te literature. Kljub temu pa sodimo, da v to poglavje in pod ta naslov niso spadala dela kakor »Mihčeve zgodbice«, »Komunizem«, »Stadion«, »Dialektični materializem« in še nekaj drugih. Zraven »Nabožnega slovstva« so bili na razstavi »Prospekti«. Kaj je bilo tega treba, res ne vemo. Marsikaj bi bolj spadalo na to razstavo, marsikaj bi bilo moralo imeti samostojen oddelek stokrat prej kot pa »slovenska knjiga« te branže. Poglavje »Turizem« ima skromno mesto in kaže, da je literatura in publiciranje v tej stroki pri nas še zelo mlado, prav v povojih. Zato srečamo v tem razdelku tudi še bolj zadregarska »dela« — kakor je na primer delo »Ugodnosti in koristi članov Avto-kluba«. »Dramatika« je bila zbrana in urejena prav dobro, čeprav ne posebcio pregledno; knjige raznih bliže si stoječih avtorjev so raztresene pisano po vseh »regalih«. Končno je čudno, da ne dobimo nikjer dram Ivana Mraka, čeprav je urejevalec delal skrbno in izčrpno ter z veliko razglcdnostjo po naši tovrstni literarni produkciji. Ne mislimo zmanjševati vrednosti Rasbergerju, Mohorju, dr. Lahu, Heinenu in še marsikomu drugemu — toda Mrakove stvari bi na vsak način morale biti uvrščene na to razstavo, če je urejevalec že postavil celo drobne brošurice, ki ne vsebujejo več kot drobnih šestnajst papirnatih »pla-tcljčkov« (Monge) Tudi »Pesništvo« je izčrpen prikaz slovenskega udejstvovanja v tej literarni panogi v razdobju 1918—1938. Ogromno je to zbrano gradivo; za tako izčrpno zbirko je bilo brez dvoma potreba mnogo truda, pridnosti, požrtvovalnosti in velikega
poznavanja. Sistema in reda pa v lej »redakciji« nikakor ne moremo zaslediti, saj »stoji« zraven Župančiča Zbašnik, zraven Levstika Jerajeva itd. itd. Nekateri avtorji pa so sploh raztrgani: Sardenko na primer počiva kar na štirih različnih »letvicah« — pa še presledki so med njimi. Pregledno to vsekakor ni bilo.
Poslovili smo se od razstave
Upamo in želimo pa, da bi bila prihodnja taka pregledna razstava spet čimprej — morda že leta 1948. Pripombe smo napisali sine ira et studio, le v želji, da bi na prihodnji razstavi ne bilo več tistih pomanjkljivosti, ki smo jih opazili na prvi. Konec krajev so bile vse tc hibe prav razumljive, kajti brez napake se nikdar 5e ni izkazal nikjer tako velik, lep, smel in težak prvi poskus kot je bil ta.
Avto padel v 20 m globok prepad
Voznik in njegov spremljevalec o&lala po iudo-
, vitem naključju iiva.
Kranj, 13. oktobra.
Včeraj v jutranjih urah se je pripetila na c.esli med Žirovnico in Koroško Belo težka avtomobilska nesreča, pri kateri se je razbil nov Mer-cedes-Diesel avtomobil, last Strmeckega 7. Viča pri Ljubljani. Avlo je bil vreden 120.000 dinarjev. Kdor pozna cesto, kjer se je pripetila ta nesreča in kdor je videl razbit avtomobil, se ne niore načuditi srečnemu naključju, da sta ostala šofer in njegov spremljevalec (njunih imen do trenutka, ko to poročamo, še nismo mogli ugotoviti) živa.
Do nesrečo je prišlo zaradi tega, ker je Ster-meckijev Šofer na tem mestu, kjer Ima cesta precej ovinkov in je bila včeraj poleg tega še spolzka, najbrž prehitro vozil. Kolesa so spodrsnila na spolzki cestt in se je avtomobil zaletel z vso silo v škarpo, jo razbil in strmoglavil 20 metrov globoko po strmem bregu. Med tem padanjem se je avtomobil večkrat prekotalil, pri tem pa je vrglo Iz njega šoferjevega spremljevalca, ki je obležal v jarku popolnoma nepoškodovan. Avto je čisto razbit ter se je porazgubilo precej njegovih delov. Le kabina je ostala cela in temu se je treba tudi zahvaliti, da je šofer ostal pri življenju. Dobil je precej težke poškodbe in ima med drugim tudi zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Razne zanimivosti iz zemljiške knjige
Ljubljana, 13. oktobra.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča nam kaže za september in prve dneve oktobra prav po,učno in pestro sliko, je bila v gotovem pogledu pravi barometer za hude in skrbi polne dneve, ko je vse govorilo Je o vojni vihri. Sedaj lahko povemo, da je takrat bil velik naval na ljubljanske denarne zavode in da so zavodi ta naval krepka vzdržali. Mnogi ljudje pa se sedaj kesajo, da so dvigali denar, kajti bili so ob obresti in drugi so pa imeli tako smolo, da so jim jurje prefrigani uzmoviči, ki zavohajo denar pri človeku, kakor ščuka svoje žrtve v vodi odnesli. Neki ženski, ki je dvignila lepe jurje in se šla nato v cerkev zahvalit, je premeten žepar tc jurje lepo izmaknil in jo ž njimi popihal. Drugi ljudje so skušali svoj denar investirati v zemljo. V Ljubljani je, lahko rečemo, na prodaj mnogo vil, hiš, stavbnih parcel in raznih drugih zemljišč, ki jih skupno cenija nad 15,000.000 din. V septembru so bile prav živahne kupčije in tudi poprej po zapiskih zemljiške knjige so ljudje prav radi barantali s hišami in zemljišči. Za danes naj navajamo nekatere zanimivosti o teh kupčijah, takole:
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je kupila od Marije Rekarjeve, zasebnice v Ljubljani, Gajcva ulica št. 1 hišo št. 6 na Vrtači, ki spada pod vlož. štev. 473 k. o. Gradiško predmestje za
1.360.000 din. Tu je bila nekdaj šola. Gospod Adolf Hauptmann, ki je n. pr. med drugim zgradil znano, sedaj Šmalčevo hišo na Marijinem trgu, je prodal Mihaelu Hriberniku, tovarnarju, stanujočemu v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6, pare št. 98 k. o. Pe-tensko predmestje I. del v izmeri 525 kv. metrov (z vsemi stavbami in zgradbami na tej parceli) za
300.000 din. Dalje je g. Adolf Hauptmann prodal v Ilirski ulici št. 17 stanujočemu posestniku g. Antonu Osenarju pare. št. 74-2 in 98-3 k. o. Petersko predmestje I. del, v skupni izmeri 514 kv. metrov za 300.000 din. Obe parceli ležita ob Resljevi cesti. G. Osenar bo na kupljenih parcelah zgradil stanovanjsko hišo in že kopljejo* za njo temelj. — Josip Sodnik, uradnik TPD je kupil od Jugopražarne, družbe z o. z. v Ljubljani hišo št. 48 na Dolenjski cesti, spadajočo pod vi. št. 1.482 k. o. Karlovško predmestje za 171.000 din. — Posestnica Terezija Zabkarjeva je prodala inženerjevi soprogi Gabrijeli Ahtikovi, stanujoči v Pleteršnikovi ulici št. 10 in inž. Ivanu Ahtiku zemljišče vi. št. 332 k. o. Kapucinsko predmestje, obstoječe iz hiše in vrta, za
288.000 din. — Žabkar Terezija sama pa je kupila od posestnice Frančiške Gjura, stanujoče v Linhartovi ulici št. 16 hišo št. 2 v Preradovičevi ulici, spadajočo pod vi. št. 840 k. o. Petersko predmestje I. del za 200.000 din. — Posestnica v Zgornji Šiški Pavlina Komeljeva, stanujoča na Špančevi poti št. 176 je prodala Petru Štepiču in ženi Faniki iz Most pri Ljubljani posestvu vi. št. 802 k. o. Zgornja Ši-
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 13. oktobra.
Razburjenost, ki se je. bila polastila ljudi zaradi zadnjih dogodkov po svetu, je že popolnoma popustila. Da pa ne bi ostali ljudje brez senzacij in prilik za razne politične debate in ugibanja, je naša vlada razpustila narodno skupščino in razpisala nove volitve, ki so sedaj po deželi in zlasti po raznih zbirališčih v mestu predmet važnih debat in razinotrivanj.
Kazalo je, da bo oktober ves mesec nagajal s svojim jesenskim deževjem, vendar nam zdaj že nekaj dni prizanaša, kar zlasti ugodno vpliva na gradbeno delavnost, ki je v Ljubljani še vedno velika in ne kaže mobeucga znalka, da bi pred snegom kaj popustila. Glavne stavbe, ki 'so jih začeli graditi' že lami ali še prej, so zdaj že dokončane, po raznih delih mesta pa že kopljejo temelje za nove zgradbe, ki jih bodo začeli graditi še pred to zimo ali takoj v začetku prihodnje pomladi. Ta gradbena živahnost je vsekakor razveseljiva, »aj je najboljši dokaz, da se Ljubljana vedno bolj razvija in da bo skoraj postala mesto s 100.000 prebivalci.
Umetnostno iivHenfe
Tudi umetnostmo življenje je v Ljubljani [Hkstalo prav živahno. Prav včeraj je bila podaljšana razstava slovenske povojne knjige, ki jo je obiskalo prav lepo število občinstva itn je
razstava nedvomno dosegla svoj uspeh, kiparska razstava Borisa Kalina je bila zaključena s prav tako lepim uspehom pred nekaj dnevi, za prihodnje dni pa ;se nam obeta spet obisk priljubljenih Trboveljskih slavčkov, ki so bili zdaj na svoji turneji po Bolgariji, po povratku pa bodo prišli še v Ljubljano in nam priredili koncert, ki bo v Filharmonični dvorani, in bo gotovo nudil lep užitek ljudem, ki ljubijo našo glasbo.
Dva, ki sta hotela v smrt
Na reševalni postaji tudi včeraj in danes niso imeli posebnega opravila. ReSevalci so bili le davi ob 5.58 poklicani v vas Gmajno pri Črnučah, kjer je neka ženska poskušala narediti samomor in je v ta namen spila neko tekočino, ki je pa še niso mogli ugotoviti. Žensko so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer jo skušajo rešiti, vendar je do zdaj še vedno v nezavesti in ni mogoče izvedeti, kaj jo je nagnilo k temu brezumnemu početju.
V bolnišnico so včeraj pripeljali tudi nekega moškega, ki se jo hotel obesiti, a so ga z velikim naporom le rešili in je danes že pri popolni zavesti.
V bolnišnici se od včeraj zdravi fndi 27-letni delavec Maurer Jože, ki je podiral v gozdu drevesa in se je pri tem zvalilo nanj deblo, da je dobil hude poškodbe
ška, obstoječe iz hiše -in vrta za 112.000 din. — V St. Vidu nad Ljubljano stanujoči posestnik Anton Bahovec je prodal Ivanu Keršiču, trgovcu v Ljubljani, Medvedova cesta št. 17, pare. št. 1.081 k. o. Vižmarje v izmeri 2797 kv. metrov za 111.880 din. — Na Sv. Petra cesta št. 79 stanujoča posestnica Angela Klemenc je prodala »Dobroti«, obsmrtno-podpornemu društvu poštnih nameščencev v Ljubljani pare. št. 462-19 k. o. Peterske predmestje I. del v izmeri 420 kv. metrov, dalje pare. št. 478-2 v izmeri 847 kv. metrov in pare. št. 479-1 v izmeri 5696 kv. metrov za 452.595 din.
Prav v k, o. Petersko predmestje I. del so bile septembra najživahnejše kupčije. Pri zadnjem nakupu parcel je bil kvadratni meter 65 din. Kakor smo že pred dnevi poročali, je zahteval sodavičar Mojre za »fliko« ob Masarykovi cesti horendno in naravnost pretirano ceno.
Ko že tako-le govorimo o zemljiški knjigi, naj omenimo, da so bile sedanje zemljiške knjige za razne ljubljanske katastrske občine napravljene in otvorjene o,d 1880 do 1881. Na prvih knjigah se povsod blesti znamenito • ime »Gertscher«, ki je bil takrat »Landesgerichtispraesident«. Na sedanjem apelacijskem sodišču je velika, slavnostna dvorana, kjer so zapisana imena vseh velikih sodnikov ljubljanskih. Nekdo je bil v svojem nacionalnem šovinizmu taka zagrizen, da je pred leti hotel imena teh slavnih sodnikov izbrisati. Mi pa pravimo, da naj ostanejo, saj so bili med njimi tudi pošteni možje, drugi seveda 60 sodno upravo usmerili v druge, nam sovražne smeri, kar pa sc jim ni posrečilo.
Za danes je do,volj zanimivosti iz zemljiške knjige. Drugič še nekoliko večl
Skof dr. Gregorij Rožman v Celju
Danes ob pol 8 zjutraj se je pripeljal z oseb nim vlakom v Celje prevzvišeni vladika škof g. dr. Gregorij Roiman, da se udeleži sestanka »Unio Cleri Catholica«, ki je danes v Slomškovem domu v Celju. Mariborskega škofa zastopa na tem sp-stanku stolni kanonik dr. Ivan Žagar. Udeležuje se ga veliko število duhovščine iz ljubljanske iu mariborske škofije.
Ob 9 dopoldne je škof. dr. Gregorij Rožman opravil v kapelici v Slomškovem domu slovesno sv. mašo ter imel tudi krasen govor. Sledila so nato razna predavanja. Predsednik >Unio Cleri Catholicae« je universitetni profesor dr. Lambert Ehrlich.
30 letnfca reševalnega oddelka marib. gasilcev
Maribor, 12. oktobra.
Nocoj je proslavila mariborska gasilska četa 30 letnico svojega reševalnega oddelka. Proslava se je izvršila v čisto internem krogu, brez vseh ob takih prilikah sicer običajnih slovesnostih, zato pa s tem bolj pomembnim aktom — z blagoslovitvijo dveh novih, zelo potrebnih orodij — novega najmodernejšega reševalnega avtomobila znamke Ta-tra, ki bo e svojo elegantno konstrukcijo in sodobno opremo v ponos mariborskim reševalcem, kakor je pred dvemi leti nabavljeni reševalni avto znamke Buick, in novega gasilskega avtomobila znamke Tatra, ki bo služil kot gasilski avizo za gašenje sobnih požarov v mestu in okolici. Proslave blagoslovitve, ki se je vršila nocoj ob 18, so se udeležili okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, mestni podžupan Žebot. policijski nadsvetnik Pe-stevšek, občinski svetniki dr. Kovačec, Sprager in Leskovar, zastopstvo mariborske gasilske župe, blagoslovitvene obrede pa je izvršil stolni župnik msgr. Umek, ki je nato v izbranih besedah čestital mariborskim gasilcem k lepim pridobitvam. Nato je imel nagovor starešina mariborske gasilske čete bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik
Zgodovina reševalnega oddelka mariborske gasilske čete je prav zanimiva. Misel za ustanovitev reševalne postaje izvira že iz prejšnjega stoletja. Štajerska gasilska zveza je prirejala takrat posebne reševalne tečaje. Na iniciativo takratnega poveljnika Raceka in mestnega zdravnika dr. Ur-baczeka je uspelo osnovati reševalni oddelek v Mariboru leta 1908. V fa namen so preuredili prostore v pritličju gasilskega doma v ambulanto. Kot prvo prevozno sredstvo so uporabljali nosilke. Še istega leta si je četa nabavila reševalni voz s konjsko vprego. Mariborska reševalna postaja je bila prva na Spodnjem Štajerskem ter je že prvo leto posredovala v 220 primerih. Ker samo eden voz ni zadostoval, so nabavili leta 1909 še drugega. Prvi reševalni avto se je nabavil leta 1015. Kako potrebna je bila motorizacija, se je pokazalo med vojno, ko so reševalci prepeljali s svojim avtomobilom 100.923 ranjencev in bolnih vojakov v mariborske bolnišnice. Ker je po tolikih prevozih prvi avto doslužil, je gasilska četa s pomočjo občine in meščanov nabavila leta 1923 drugi reševalni voz. Leta 1928 je sledila nabava tretjega avtomobila. Prevozi so se vsako leto množili. Ko so prevzeli Slovenci vodstvo gasilske čete v svoje roke, so začeli zbirati sredstva za nabavo povsem modernega In' za naše prometne razmere odgovarjajočega voza. Pod spretnim vodstvom agilnega in požrtvovalnega predsednika ravnatelja Bogdani' Pogačnika si je četa nabavila leta 1936 najmodernejši reševalni avto znamke Buick s 90 ks in 140 km brzine. To je prvi reševalni avto te znamke v naši državi in na Balkanu sploh. Odbor čete si je nadel nalogo, da postopoma temeljito izpopolni in dopolni gasilski in reševalni park. Letos si je četa nabavila iz lastnih sredstev z velikim varčevanjem popolnoma moderen reševalni avto znamke Talra. Karoserijo je izdelala priznana mariborska tovarna Franc Pergler. Ta avto bo uporabljala četa za prevoze v območju mesta in bližnje okolice.
Povprečno izvrši postaja v zadnjih letih 8—10 prevozov na dan. Od ustanovitve do danes je v teku 30 let prepeljala v bolnišnice in na dom 56 tisoč 999 bolnikov in ranjencev (brez vojakov za časa vojne).
V kraj z baharijo na grobovih!
Umesten sklep Vrhovnega socialnega sveta
Ljubljana, 13. oktobra.
Spet se bližajo Vsi sveti in ljudje že zdaj premišljujejo, kako bodo okrasili grobove svojih rajnkih. Marsikoga seveda skrbi, kje bi debil vsaj nekaj cvetja ali dve svečki, da bi jih prižgal na grobu lega ali onega svojega dragega, spet drugi pa bodo žrtvovali za okras grobov težke tisočake. In često se je dogajalo na naših pokopališčih, da so bili nekateri grobovi naravnost zasuti z dragocenimi venci in podobnim okrasjem, grob poleg pa je bil zapuščen, ker tisti, ki je molil na. njem, ni imel niti toliko, da bi bil kupil nekaj cvetja in sveč.
Lepa in pravična je misel, da se spominjamo svojih rajnih in počastimo njihov spomin s tem, da jim grobove okrasimo s cvetjem. Vendar pa se zdi, da je v nebo vpijoč greh tisto tekmovanje med ljudmi, ki prvenstveno nima namena častiti spomin svojih rajnih, temveč bahati se pred svetom povsod, tudi po grobovih. Na ta način se spomin umrlih ne časti, temveč prej žali. Neverjetno je, koliko denarja se po nepotrebnem zapravi na ta način. Ko se je lansko leto kakšne tri tedne po Vse svetih sprehajal neki gospod po pokopališču, je videl na njem voznike, ki so odvažali neke stvari. Pa je stopil do enega in ga povprašal: »Kaj pa vozite odtod? »Milijone, gospod !« mu je odgovoril mož.
Pa ne aamo ob prazniku Vseh svetnikov, to razkolje se uganja tudi pri pogrebih. Nočemo žaliti nikogar, a kar je preveč, je preveč, zlasti če pomislimo, da je na drugi strani pa spet veliko ljudi, ki nimajo najnujnejših sredstev za dostojno življenje. In kako redki so v časopisu oglasi po kakšnem pogrebu, ki naznanijo, da je namesto venca na grob tega in tega dat kdo tisto vsoto, ki bi jo moral odšteli za venec, za dobrodelne namene. Nihče pa ne pomisli na to, kako s tako baharijo tudi žali svojega bližnjega, ki mu je morda prav tako ali pa še bolj hudo za izgubo svojcev.
V tem pogledu bi bilo treba Ljubljano, ki se zlasti odlikuje po tem razkošju, vzgojiti odločno v drugo smer. Seveda se to ne bo posrečilo že letos, ali če bomo na to opozarjali večkrat, bo le nekaj zaleglo. Prav zaradi tega je treba toliko bolj pozdraviti sklep članov Vrhovnega socialnega sveta za mesto Ljubljano, ki ga je sprejel na svoji sinočnji seji v magistratni dvorani. Zima se bliža in itiestni socialni urad nima dovolj sredstev, da bi v mrazu lahko nudil v dolgih štirih mesecih izdatno pomoč mestnim siromakom in beračem, ki
so nujno potrebni pomoči. Vrhovni socialni svet je pretresal razne možnosti, kako priti do novih in izdatnih sredstev, a moral je spoznati, da je storil vse, kar je mogel. Namen sinočne seje, ki jo je namesto zadržanega g. župana vodil načelnik socialnega odbora mestnega sveta g. kanonik dr. Klinar, je bil pretresti možnost, kako bi se dala izrabiti pieteta Ljubljančanov, ki jo bodo na praznik Vseh svetih pokazali do svojih pokojnih, tudi v socialne namene.
Glavno smernico je dal že gospod župan v svoji poslanici, ki bo v kratkem izšla tudi po časopisih. V njej gospod župan poziva Ljubljančane, naj se spomnijo o Vseh svetih tudi revežev.
Načrt je podrobno razložil ravnatelj socialnega urada g. Svetel. Mestna občina namreč namerava za Vse svete prodajati preproste vence, ki so jih izdelali mestni reveži, in bodo okrašeni s trakovi v mestnih barvah, ter sveče, ki bodo prav tako izdelane v mestnih barvah. Venci bodo po 20 in 100 dinarjev, svečke pa po 5 dinarjev. Vrednost teh vencev in svečk bo seveda mnogo manjša, a čisti dobiček bo šel za dobrodelne namene. Tiskovni referent g. Gaber je nato razložil zgodovino teh odkupnin, že pred 100 leti je bila v Ljubljani navada, da so Ljubljančani v dobrodelne namene ob raznih slavnostnih prilikah kupovali razne listke in podobice. To se je prakticiralo mnogo let, a se je pozneje opustilo.
Mestna občina sicer s tem ne mara delati nobene konkurence raznim izdelovalrem vencev in svefk, ker bodo ljudje tudi pri njih Se naprej kupovali. Vendar pa naj bi se tisti, ki mislijo »voje grobove bogato okrasiti, poleg raznih umetnih in dragocenih vencev, spomnili ob tej priliki tudi revežev in kupili v ta namen nekaj vencev in svečk mestne občine, ki bi ji bilo s tem zelo pomagano pri skrbi za mestne reveže.
Vsi člani Vrhovnega socialnega sveta ao ta predlog sprejeli z velikim odobravanjem in posamezne organizacije so se takoj prostovoljno ponudile, da bodo prodajale te stvari na stojnicah, ki bodo postavljene po vsem mestu in prj’ pokopališčih. Za sodelovanje so se odločile: Elizabetne konference, Krščansko žensko društvo, Krščanska ženska zveza. Kolo jugoslovanskih sester, Atena, Rdeči križ, Društvo za varstvo deklet, Vincencljeve konference in Karitativna zveza.
Že zdaj vabimo Ljubljančane, da bodo te vence in sveče pridno kupovali za grobove svojih rajnkih, ker bodo na ta način najlepše počastili spomin svojih dragih, obenem pa bodo mestni občini občutno pomagali pri skrbi za uboge.
Od tu in tam
Razstava »Tri leta vlade dr. Stojadinoviča«
v paviljonu Cvijete Zuzorič je bilu včeraj od -/irno obiskana. Razstavo je obiskalo 550« ljudi samo včeraj, vse dni kar je odprta, pa že 37 tisoč ljudi Včeraj popoldne si jo je ogledal tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho s senatorjem Aribegom Hrasuicom in Hasanom Ci-ničem ter poslancem Izmet beg Gauran Kape-tanovičom. Prišlo je na ogled razstave tudi nekaj skupin kmetov iz notranjosti države, med drugim okoli 16» ljudi iz Bosiljgrada, dalje skupina iz Nove Gradiške. Razstavo so obiskale tudi skupine dijakov raznih meščanskih šol in gimnazij. Med odličnimi gosti so bili tudi številni senatorji in narodni poslanci s svojimi strankinimi prijatelji in drugi. Narodni poslanec Biramko Nikolič, ki je tudi predsednik okr. odbora JRZ v Novem Sadu. je pripeljal na to razslavo 80 članov JRZ jz Novega Sada in oko-lice. Na razstavo so prišli dalje še splitski zn-pan Vlado Malošič obenem z narodnim poslancem jakšom Božiii-eiin in Stankom Lazičem iz Novega Sada. Razstavo je obiskal včeraj tudi senator in predsednik novosadske občine Milosavljevič, vrhovni rabin dr. Alkalaj ter 120 uglednih meščanov i z Novega Sada. Zanimanje za to razstavo je zelo veliko ne samo v Belgradu, pač pa tudii v ostalih krajih Razstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer. Vstop brezplačen. Odprta bo še do petka 14. t. m., ko jo bodo ob 7 zvečer zaprli.
V Belgrad je pred dveinn dnevoma dopotoval bivši ruski carski general in ataman kozakov grof Mihajlo Nikolajevič C rabe. General je bil izbran 'za kozaškega atamana šele po dolgih borbah, kajti tudi v emigraciji kozaki niso med seboj edini. Med njimi je mnogo zastopnikov najrazličnejših rodov. V Jugoslavuji živi tudi mnogo kozakov, a njihovo središče je Belgrad General, ki je prišel iz Pariza, bo prisostvoval proslavi kozaškega praznika, ki bo juitri.
Ravnateljstvo velikega državnega industrijskega podjeija »Jugos.lovan.sko jeklo« d. d. je poslalo te dni v tujezemeljstvo na študije i-6 maturantov. Vsi ti bodo študirali metalurgijo na stroške družbe v Angliji, Belgiji, Franciji in Nemčiji. Podjetje je dobilo velikansko _ število prošenj. Kot še vidi iz seznama sprejetih dijakov, so vsi doma iz Bosne in Srbije, a iz Slovenije ni nobenega.
Industrijci iz savske banovine so imeli včeraj v Zagrebu svoj občni zbor, h kateremu je prišel tudi trgovinski minister inž. Kabalin. Predsednik Arko se je v svojem poročilu predvsem zavzemal za samostojno industrijsko zbornico, ker meni, da bi svoje interese laže zastopali v svoji zbornici, prav kakor bi zase bolje skrbeli, če bi bili tudi obrtniki in posebej trgovci vsak v svoji zbornici. Vzgled je navajal ustanovitev kmetijske in inženirske zbornice. Minister Kabalin je dejal, da bo to željo upošteval, Se se zanjo zares odloči in poteguje velika večina industrijcev v savski banovini. Če se bodo pojavili ugovori, bo pa ukrenil tako, da bo prav.
P osebno spreten krotilec lisic in divjih ptičev je An drij a Kraljevič iz llercegnovega. Mož je že pred petdesetimi leti uikroit.il lisico tako,
fla se je oglasila, če jo je poklical po imenu ter mu na vseh potih sledila kakor najbolj zvest pes. Pa ne samo to; odvadil jo je tudi roparske strasti, da nii več kradla kokoši ter se nd bala psov, s katerimi je zmerom jedla iz iste posode. Navadila se je celo, da je odhajala od oasa do časa v gozd im se spet povrnila.
Pet kilogramov kuhane koruze in pet litrov
žganja se je lotil za stavo neki Gyula I-eher-vajry iz Stare Kaniže. Kmetje so ličskalii koruzo in se šalili zaradi njegove požrešnosti, ki je bila v kraju zelo zinana. Nazadnje so sli stavit: za nekaj kovačev so se zmenili, da bo pojedel pet kilogramov kuhane koruze in pet litrov žganja. Fehervarv se je vsega tega res lotil ter jedel in pil Proti koncu pa teh zalogajev ni več prenesel, ker se je nezavesten zgrudil na tla. Ko so ljudje videli, da gre zares, | so poklicali zdravinika, ki mu je izpraznil želodec. Z velikimi napori se jini je posrečilo, da so ga spravili spet k zavesti. Po tej hudi preizkušnji je mo/, dejal, da se take stave ne bo nikoli več podstopil.
Trideset ranjenih je bilo v hudi bitki med
vasema Dužice in Brdjani v okolici Sarajeva. Oibe vasi sta se stalno prepirali zaradi spornega gozda. Vsi so si ga prisvajali ter ga čuvali, da ne bi nasprotniki prišli v gozd »cikat drv Kljub temu pa so se Dužinčani odpravili na delo. Komaj so začeli sekati, pa so prihiteli vaščani iz Brdjana in zagnali krik in viik. Obojii so bili oboroženi s puškami, samokresi, noži. sekirami in vilami. Vnela se je prava bitka. Konec vseh koncev spor okrog gozda ri-i bil rešen, pač pa je obležalo težko ranjenih 13 ljudi, lažje pa_ 17 Vse so prepeljali v bolnišnico, ostalo »bojevnike«. po Številu 20, pa so prijeli in zaprli orožniki.
Zadnje pajdaše in pomagače znanih dveh srbskih hajdukov Pavla Dokiča in Jorgo^ana
Mihailoviča je obsodilo sodišče v Požarevcu na večje (kasni. Vseh pet pomagačev je bilo iz rodbine Vojikičev. V najtežjih časih, ko je bil Dokič v veliki nevarnosti, da ga bodo prijeli orožniki takrat, ko jih je, več kot tristo obkolilo gozd, so ti Vojkiči zalagali hajduka s hrano, strelivom in obleiko, ter ga tudi skrivali. Ko pa je DoikiČ brez vsakega sledu izginil in se izmuznil skozi zid orožnikov, so oblasti prijele Vojikiče. ker se je pokazalo, da so Dokiča podpirali. čeprav so zanikava,H svojo krivdo, bodo morali sedeti vsak od šest mesecev do enega leta robije.
Zaradi imetja, ki ga je prepisal na njuno ime, sta zakonca Goluboviča iz Petrovca pri Pirotu zastrupila svojega dobrotnika Stavro Pejčlča. Mož je bil že prileten, pa sam. Ker so ga zapuščale moči, je sklenil najti nekoga, ki Ivi zanj na stairosl skrbel, a v zameno bi mu starec podaril vse svoje imetje. Tako je našel zakonca lord »n a irn Kristino Golubovič, ki sta nekaj let starcu stregla in lepo ravnala / njim, da bi se mu prikupila Slednjič sla ga spomladi pregovorila, da se je z njima odpeljal na sodišče in jim dal prepisati vse svoje imetje za primer smrti. Čim sta imela dokutneralc v rokah, sta s starcem takoj drugače ravnala. Ko sta pa ir/vedela, da se hoče starec zaradi tega preseliti drugam in i^premeniti tridi svojo oporoko, sta ga zastrupila. Začela sta mu dajati v žganje arzenika, da je starec kmalu umrl. Obdukcija zastrupi jen j a mi mogla ugotoviti, pač pa kemična analiza. Oba zločinska zakonca sla bila aretirana.
Pričetek operne sezone
Boris Godunov"
Musorgski: „
Vsaka visoka operna umetnost nosi v sebi pečat monumentalnosti. Navadnemu, povprečnemu človeku pa ni v umetnosti nič bolj tuje od monumentalnosti. Kako naj majhen duh objame .širine in izmeri globine, v katere so se razpeli duhovi velikih ustvarjalcev? Zato nam danes v času majhnih duhov in ozkih duš, v času brez volje in sposobnosti do monumentalnosti, brez herojstva, brez slasti do življenja, postaja visoka umetnost vedno bolj tuja in nerazumljiva. Mrtev je llonier. Sofoklejeve tragedije plesne po knjižnicah; gotske katedrale l>odo sčasoma le še temni muzeji temnega srednjega veka, Michelangelo le še senzacija radovednim Amerikancem. Ce.lo veliki Goethe, pravijo, počasi umira, ista usoda čaka morda tudi Shakespeurja. Umetnost Bacha ali Beethovna je že prazen zvok mnogim, ki jim ja njuno ime še lepo doneče na .jeziku. Zdi se, da smo postali slepi in giuhi za velike lepote, da se moramo iz same revščine zadovoljiti z malimi. Danes nas že bolj gane jok Rudolfa ob mrtvi Mimi v Puccinijevi »Bolie-ine«, kot padec silnega carja Borisa Godunova raz prestol.
Z »Borisom Godunovim« je dosegel Musorgski najvišje vrhove operne umetnosti. Monumentalnost v dramatski zasnovi in glasbeni izvedbi, pri VVagnerju večkrat le s trudom ponarejena poza, leži velikemu ruskemu mojstru v krvi. V tem oziru stoji >Boris Godunov« kot nekak ruski pendant vredno ob strani Mozartovemu >Don Juanu«, s katerim ga veže še neka posebna sorodnost: sličnost dramske zasnove s staro grško tragedijo. Središče drame je usoda človeka, ki se dviga vedno višje, dokler ne zadene njegov napuh — hybris — ob zavist bogov. Z usodno nujnostjo sledi katastrofa; a dočim nastopi kot maščevalec proti Don Juanu v grozotno mistični sceni prikazen umorjenega očeta zapeljane deklice, se zgrudi car Boris v veličastno realističnem prizoru pod udarci lastno vesti.
A sličnost Musorgskijeve opere s klasično grško dramo gre še dalje: Musorgski pozna prav za prav le enega glavnega igralca, poleg tega ima glavno vlogo zbor, ki tu ni samo opazovalec, ampak glavni nosilec, drame. Kakor se mi je zdela pesem zborov že nekdaj najlepši del Sofokle.jevih tragedij, tako se mi zdi, da je v zborih pokazal Musorgski svoje največje mojstrstvo. Čudovita je sedaj divje prešerna, sedaj veličastna zamaknjena pesem ruskega ljudstva. A Musorgski je tudi nedosegljiv mojster interieura:, v temačni sceni kronista Pimena, v čudovitem dramatskem razpletu prizora, ko se znajde lažni Dimitrij v družbi s popotnima menihoma v krčmi, od koder mora pobegniti pred zasledovalci, kakor tudi v sliki carske sobe z otrokoma in v končnem prizoru Borisove smrti pokaže Musorgski vso svojo veliko umetnost. Za ljubavuo sentimentalnost, ki tvori jedro vseh običajnih popularnih oper, pa ta ruski genij nima veliko smisla; a to ni napaka, kot so mu očitali, prej je to znak njegovega ogromnega duha, usmerjenega bolj v dramatično grandioznost Kot v banalnejšo operno-ljubavno liriko. Zaradi tega seveda in še zaradi svoje monumentalnosti pa Musorgskijeva umetnost ni in ne bo tako popularna kot umetnost kakega Verdija ali Puccinija.
Kot velika umetnina pomeni >Boris Godunov« dostojen začetek sezone za vsak operni oder. Seveda v našem gledališču, ki se že dve leta večinoma komaj lovi za povprečnost, ne zraste do one višine, ki daje temu delu šele pravi monumentalni izraz. Sedaj ko so se z našega opernega
riHra	o	o;	..t.:	n«...!	/ i_ •	__
Borisa nehote mislimo na Šaljapinovo mojstrsko stvaritev, ki je poslala hote ali nehote vzor vsakemu stvarilcu te vloge. G. Primožič je kot igralec in kot režiser pokazal mnogo smisla za razgibano teatralnost; vlogi Borisa je dal mnogo zunanje učinkovitosti. A brez silne notranje intenzivnosti in brez velikega glasovnega mojstrstva ta vloga ni ono, kar bi morala biti: ena najsilnejših postav v vsej operni literaturi. Dimitrij g. Francla je igralsko sijajno neizrazit; v pevskem oziru je opaziti, da ne forsira glasu tako od začetka do kraja kot proti koncu lanske sezone. Za njegov glas bi bilo škoda, če bi šele prepozno odkril lepote mehkega piana ali pianissima. G. Betetto je izrazito poda! lepo vlogo meniha Pimena. G. Zupan je S plastičnim likom popotnega meniha prinesel veliko življenje na oder, dočim so mlajše moči (gg. Dolničar, Lupša. Sladoljev) zadovoljile predvsem z lepim petjem v manjših vlogah. G. Marčecu pa so pač dnevi junaškega zvoka že minuli. V ženskih vlogah se je gdč. Pavlovčičeva, dasi z manj obsežnim glasom, lepo uveljavljala poleg ge. Ribičeve in Španove. Pri slednji, kakor tudi pri ge. Kogejevi se pozna stalen, viden napredek.
Zbor v Musorgskijevi operi bi moral biti umetniški^ korpus zase; te stopnje naš operni zbor ne doseže, dasi sicer solidno opravi svojo vlogo, vedno pa ostane trd oreh za režiserja. Tudi je skoraj premajhen, da bi dal Musorgskemu potrebno širino. Isto velja za dimenzije našega odra: scenograf inž. Franz, ki zna interieuru dati vedno okusno in privlačno podobo, se je moral v odprtih scenah kar preveč stisniti. Dirigent g. Švara bi moral držali še orkester bolj na vajetih — razume se umetniških —, da no bi bilo dano slednjemu ad libitum, kdaj zaigra bolj, kdaj manj precizno. Šlevilo vaj. se zdi, je bilo zadostno, da bi bilo to možno doseči.
(Dalje.)
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Tatvine motornih koles v Mariboru
Maribor, 12. oktobra. Nenadoma so se začele pojavljali v Mariboru tatvine^ motornih koles. V teku dobrega tedna so zabeleženi v mariborski kriminalni kroniki že trije taki primeri. Zadnja tatvina je bila v noči od torka na danes v Košakih v vili Mojmir. Izginilo je motorno kolo znamke DKW, last Bruna Kavč-nerja. Motorno kolo je bilo vredno 6000 din. Tat ga je čisto tiho odpeljal, da ga ni nihče slišal. Orožniki v Košakih so danes dobili dobro sled za tatom ler upajo, da ua bodo kmalu dobili v pest.
Lovske strelske tekme v Mariboru
V soboto 15. in v nedeljo 16. oktobra bo v Mariboru imela centralna uprava lovskih združenj v Belgradu svojo letno glavno skupščino. Ob tej priliki se bodo vršile v Mariboru tudi državne lovske strelske tekme in sicer dne 15. oktobra popoldne in v nedeljo 16. ves dan na vojaškem strelišču v Radvanju.
Streljalo se bo na razne lovske tarče. Za začetnike je na programu streljanje s šibraini na
10 golobov v 10 raznih smereh in na 10 bežečih ,,	......	,	.-	.	.	i	zajcev naT razdaljo 50 korakov. Za začetnike so
odra odselili skoraj vsi boljši pevci (zakaj, Bog smatrajo lovci-strelci, ki še niso dosegli nobene \e. urli to uganko bo treba cimnrei razrešili H. I prve nagrade. Za streljanje s kroglo je predviden
uganko bo treba čimprej razrešiti!), je težka stvar že sama zasedba vlog. kam li, da bi mogli misliti na to, da bi bil vsak določeni vlogi kos in bi jo res vzorno izdelal. V tej stiski ima Musorgskijev »Bori$< to dobro lastnost, da ima le eno ali dve večji vlogi. Ob postavi carja
Iz športne krošnje
Državno žensko lahkoatletsko prvenstvo bo
prihodnjo nedeljo. 16. t. m., in sicer po razpisu istočasno v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Prvenstvo je predvideno tako, da bodo tekmovalke tekmovale s seboj, nakar bo po točkah izračunano, kateri klub v Jugoslaviji jc najmočnejši. Tekme bodo v naslednjih disciplinah: tek na 60 m (9.7 sekunde), tek na 100 m (14.7), na 200 m (34.7), na 800 m 3:118, tek na 80 ni preko zaprek (16.4),
izginjajoči srnjak, ki se ga vidi na 100 korakov 8 sekund. Druga tarča je bežeča divja svinja, ki teče po 6 m široW preseki v sekundi v daljavi 100 korakov. Za težko kategorijo je pripravljenih ludi 50 golobov. Poleg tega se vršijo tudi strelske tekme za prehodni pokal mestne občine mariborske, kateremu je priključeno še streljanje na izginjajočega zajca, lisico in divjega petelina na razdaljo 100 korakov s kroglo. Za streljanje s šibraini je dodana še kombinirana brakada. Pozivajo se lovci ter vsi prijatelji lovskega in strelskega športa, da se prireditve udeležijo. Nastopali bodo razni znani lovci in strelci iz vse države. Pokal mariborske občine brani letos g. Rudi Janežič, ki si ga je priboril lansko leto v ostri konkurenci z razliko dveh točk od Roberta Vak-maniča. Ker je predpogoj za pravičnega lovca, da je tudi dober strelec, nudi društvo s tem strelja-
štafela 4 krat 100 m (59.0), skok v daljavo (430 cm), njem lovcem in vsem članom najlepšo priliko za /o/v< V ino. ' cm)> niet krogje — težke 4 kg I izpopolnitev v streljanju in za preizkušnjo sigur-
(8.04), met diska (25 m) in met'“kopja (22.30 m)"
V oklepajih so minimalni rezultati, ki jih je morala doseči vsaka tekmovalka, da sme nastopiti na tem prvenstvu. Ženska lahka atletika je močno napredovala v letošnjem letu v Belgradu, dočim niti Zagreb niti Ljubljana nista pokazali ničesar.
V nedeljo no bo ligaških tekem, pač pa je na programu medmestna tekma med Zagrebom in Belgradom. Definitivna postava Zagreba in Belgrada še ni znana. Ni pa izključeno, da bo druga zagrebška nogomestna postava igrala proti reprezentanci Ljubljane. — Po še nepotrjenih vesteh bo igrala 1. novembra reprezentanca Belgrada proti reprezentanci Pariza v Parizu. Belgrajska nogometna podzveza je v zadevnih razgovorih s Parizom. Francozi so imeli ta termin prvotno rezerviran za medmestno tekmo Pariza in Budimpešte. — Na svoji zadnji seji je Jugoslovanska nogometna zveza prestavila termine državnega ligaškega prvenstva. Tekme, ki so določene za 6., oziroma 13. november, bodo odigrano že 30. oktobra, oziroma 6. novembra. Dalje jc zveza odobrila nastop Hajduka 16. oktobra v Zadru. Na poziv mednarodne nogometne zveze je naša Zveza določila za delegata na tekmi Anglija in Kontinent predsednika dr. Mihajla Andrejoviča.
Ragnhild Huegerjeva prvič premagana. Izborna danska plavalka Ilueger, ki je letos postavila 13 novih svetovnih rekordov, je bila letos ob priliki ženskega plavalnega dvoboja med Dansko in Holandsko v Odcnze premagana. Na progi 100 m prosto je zmagala Holandka Rio van Veen v čas« 1:07, Huegerjeva pa je bila z 1:07.2 druga. Pač pa je zmagala Huegerjeva na 400 m z 5:11. 100 m hrbtno je zmagala Feggelen (Holandska) v 1:15, na 200 m prsno tudi Holandka Waalberg z 3:01. V štafeti 4krat 50m prosto vva je zmagala Danska z 2:01.7 pred Holandsko z 2:03.8.
Akademska svetovno smučarsko prvenstvo za leto 1939 bo od 19. do 27. februarja na Norveškem v Dronthelniu. Tekme v drsanju in lednem hokeju bodo prav v Drontheimu, dočim bodo smučarske discipline v Graakallenu. Program tega prvenstva, ki se ga Jugoslavija zaradi oddaljenosti skoraj gotovo ne bo udeležila, jo naslednji: 19. februarja: slovesna otvoritev prvenstva; 22. februarja: štafetni tek na 5krat 6km; 23. februarja: tekme v smuku; 24. februarja: hitrostno drsanje na 500 in 3000 m; 25. februarja: hitrostno drsanje na 1500 in 5000 m in tekme v umetnem drsanju za ženske in v dvojicah; 26. februarja: tek na 18km in klasična kombinacija; 27. februarju: skoki kot
nosti svojega orožja. Opozarjajo se vsi odseki lovskih društev, da imajo vsi udeleženci strelskih tekem pravico do polovične voznine po železnici. —• Lovsko društvo v Mariboru.
Zverinski napad z noži, vilami in samokresom
Maril>or, 12. oktobra.
V mariborsko bolnišnico je pripeljal danes nek kmečki voznik od Sv. Barbare v Slovenskih goricah mladega moža, ki je bil lako razmesarjen in ves v ranah, da so se celo zdravniki, ki so vajeni takih prizorov, zgrozili. Bil je to 27 letni viničar Jakob Červik, kalerega so snoči obdelali fantje z noži, gnojnimi vilami, dobil pa je povrhu še strel iz samokresa, červik je bil snoči pri stiskanju jabolk v zidanici posestnika Jožefa Zavca. Ko so se ljudje, ki so bili pri tem poslu, okrog 2 ponoči razhajali, je odšel tudi Cervik, padel pa je žo neknj korakov proč od zidanice v zasedo. Najprej je počil strel, ki ga je izprožila baje neka ženska, in krogla iz samokresa je zadela Červika v hrbet. Nato mu je eden od napadalcev zasadil trikrat gnojne vile v telo, ostali pa so ga napadli z noži ter mu zadali 13 ran. Červik je tako oslabel, da dvomijo, da bi mu rešili življenje.
i s.	Barometer-sko stanje j	Tempe« raturj, v 1 "		6' n r ! f: 4- T	C C Oc_.	Veter (smer. Jakost)	Pada- vine	
		, A 2 <D >	«0 . gl E				ra/in	oj U, t-
Ljubljana	772-2	14-0	7-4	94	10	0	0-2	me;li
Maribor j	771-y	13-4	4-0	90	10	0	2-0	dež
Zagreb	7oy-7	14-0	9-0	80	8	li3	—	—
Belgrad	707-6	22-0	9-0	90	0	sw,	—	—
Sarajevo	772-1	20-0	3-0	90	4	0	—	—
Vis	1767-i?	18-0	14-0	90	10	SE,	—	—
Split	767-3	24-0	15-0	60	4	NE,	—	—
Kumbor	765-7	24-0	120	80	0	Na	—	—
Rab	768-i	21-0	15-0	70	3	NE,	—	—
□udrovnlh	765-7	25-0	18-0	40	0	NE,	—	—
OUZD v septembru
Ljubljana, 13. oktobra. Povprečni stalež zavarovancev OUZD-a je znašal v septembru 1938 103.972 zavaravanfh delavcev. V primeri z lanskim letom je stalež letos za 4-1.938 zavarovancev večji, v primeri s predhodnim tncsecem avgustom pa za —444 zavarovancev manjši.
Radi večjega števila zavarovancev je poskočilo število bolnikov za +77 oseb, vendar «e odstotek bolnikov ni v primerjavi z lanskim letom skoraj nič spremenil.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, še vedno narašča, vendar ne več tako intenzivno, kot v prvi polovici leta 1938.
Tudi celotna dnevna zavarovana mezda, katera približna odgovarja dnevnemu zaslužku vsega zavarovanega delavstva, še vedno narašča in znaša v septembru 1938 2,650.671.60 din. Tudi tu so letni samostojna disciplina in kot kombinacija, zaključ- I diferenciali nazadovali od + 378.091.20 v avgustu na svečanost in razdelitev daril	’	1937 na -j- 175.608.80 din v septembru 1938.
Vremenska napoved: Zjutraj megleno, če/, dan deloma oblačno in stanovitno vranic.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan oblačno (nizki in srednji oblaki), le popoldne ob 15.20 se je na vzhodni strani nekoliko zjasnilo, toda le za kratko dobo, ob I5.40 je bilo zopet oblačno in je tako ostalo ves čas in ponoči.
Koledar
Danes, četrtek, 13. oktobra: Edvard.
Petek, 14. oktobra: Kaiiist.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bukarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
A'a II. prosvetnem večeru, ki bo v petek, dne
14.	oktobra ob 8 v beli dvorani hotela Uniona, bo predaval g. prof. Silvo Kranjec: O važnih dogodkih v zgodovini slovenskega naroda. Tudi Slovenci imamo svojo zgodovino, le da jo premalo poznamo. G. predavatelj nas bo opozoril na samostojno državo koroških Slovencev, na Koclja in panonsko državo, boj za staro pravdo, turški boji, protestantizem, ilirska doba, leto 1848 in 1918. To so važni mejniki v naši zgodovini. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta št. 7. Obiskovalce opozarjamo, da se dobe tudi stalne abonma karte za vse večere in slane za vsa predavanja 38 din.
Predavanje s posnetki v naravnih barvah bo danes zvečer ob 20 v frančiškanski dvorani. Dr. Konstantin Kostič iz New Yorka bo predaval o vtisih svojih potovanj po štirih ko.ntinentih ter predvajal barvne diapozitive. Predprodaja vstopnic v Zvezi za tujski promet — Putnik.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani uprizori v nedeljo 16. t. m. ob osmih zvečer igro s petjem in godben v 5 dejanjih »Deseti brat« po Jurčiču, dramatiziral Fr. Govekar. Igra jc v režiji Milana Skrbinška. Pri predstavi in med odmori igra lasten Šramel kvartet. Vstopnice v predprodaji pri »Par et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani.u imajo popust.
V vseh krogih ljubljanskega prebivalstva, ki radi poslušajo lepo ubrano petje, so Trboveljski Slavčki izredno priljubljeni. Vsak njihov nastop j«r' obenem praznik naše zborovske glasbe. Njihovo petje je tako dovršeno., da pravijo strokovnjaki, da so Trboveljski Slavčki eden najboljših svetovnih zborov. V Ljubljani pojo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani pod vodstvom svojega sijajnega zborovodje g. Avgusta Šuligoja, Njemu se imamo zahvaliti, da poslušamo mladinsko pelje na tako viso,ki umetniški stopnji in dovršenosti, kakor jo druga mesta nimajo zlepa prilike. Zato posetite koncert Trbovelj. Slavčkov v ponedeljek, 17. t. m. ob 20. Vstopnice se do,be po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Prosvetno društvo Bežigrad-Ljubljana ima svoj I. prosvetni večer v četrtek, dne 13. oktobra 1938 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (v Mavričevi hiši poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in za dana&nje razmere zelo zanimivo predavanje >0 Češki«. Predava g. urednik dr. Alojzij Kuhar. Vsi Bežigrajci kakor tudi ostali ste vljudno vabljeni.
Albanska spomenica. Vsi v Ljubljani stanujoči bivši vojaki črnogorske armade, ki so skupno s srbsko vojsko v letu 1915. šli preko Albanije ter pozneje ostali v sestavu srbske vojske, pa do danes še niso bili odlikovani z Albansko spomenico, naj sc najkasneje do 22. oktobra t. 1. z vsemi vojaškimi listinami javijo v Mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba št. 2.
Opozorilo upokojencem, ki prejemajo pokojnino od direkcije državnih železnic v Ljubljani. Direkcija državnih železnic v Ljubljani poziva upokojence, provizioniste in miloščinarje, katerim ona nakazuje pokojninske prejemke, da se takoj zglase pri pristojnih postajnih uradih (pri katerih naročajo premog in zahtevajo vozne ugodnosti), kjer bodo prejeli tiskovine in navodila za predložitev prijav za prejemanje osebnih in rodbinskih draginj-skih doklad. Te tiskovine so brezplačne. Upokojencem, ki prebivajo izven območja železniške direkcije v Ljubljani, bo direkcija poslala tiskovine za prijavo na njiho,ve naslove.
Šcmpctrski FO ima drevi ob s svoj redni sealaineik. Prodava prof. Marjan Dobovšek o čeSkoslovaški ni ne prav. ref. Smersu Rudolf, kot je bilo po pomoti javljeno,
Ljubljansko gledališče
DRAMA. - Začetek ob 20,
Četrtek, 13. oktobra: »Car Fjodor«. Red B.
Petek, 14. oktobra ob 15: »Ženitev.« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 15. oktobra: »Zone na Niskavuoriju,* Red A. Nedelja, 16. Oktobra: »Potopljeni svet.« Izven.
OPERA. — Začetek ob 20.
Četrtek, 13. oklobra: »Na sinjem Jadranu«. Red Četrtek.
['otok, 11. oktobra: tLjubavni napoj.r Premiera.
Premierski abonma. — Gostovanje tenorista Christl Solarija.
»Trubadur«. Gostovanje ge. Izven. — Znižane cene od
Sobota, 15. oktobra Ljubice Karene 30 din navzdol.
Nedelja, 16. oktobra, ob 15: »Grofica Marica.« — Izven: Znižane cene od 30 din navzdol. -Ob 20: 'Ljubavni napoj.« Izven. Gostovanje tenorista Christi Solarija.
Dramatična sopranistka ga. Ljubica Karena gostuje letos prvič v naši operi v vlogi Leonorp v Verdijevi operi »Trubadur«. Ga. Karena je naša domačinka, odlična pevka, ki je z uspehi gostovala tudi v tujini. Poleg nje nastopita v glavnih legah gg. Franci in Janko. Predstava v sobolo,
15.	t. m. bo izven abonmaja po znižanih cenah.
Gojenci kadetske šole v Šansiu.
narod. 2e danes se more izračunati vnaprej dan, ko bo izginil s te zemlje zadnji Rusin«. To,da to delo, ki ga je hotel začeti Egan za obnovo Pod-karpatske Rusije, je naletelo na hud odpor pri njegovih nasprotnikih. In nekega dne so ga našli ubitega v njegovem vozu.
Priključitev k Češkoslovaški pod pogojem ...
Kljub temu pa bi se bila njegova prerokba izpolnila, če ne bi prišla svetovna vojna. Leta 1918. so imeli rusinski izseljenci v Ameriki plebiscit ter se z dvema tretjinama glasov izrekli za priključitev Podkarpatske Rusije k Češkoslovaški. 28% oddanih glasov je bilo za spojitev z Veliko Ukrajino, 2% sta zahtevala popolno samostojnost in le 1% volilcev ie bil za zvezo z Madžarska, Rusijo in Galicijo.
Septembra meseca 1919. 1. je bila Podkarpat-6ka Rusija spojena s Češkoslovaško, toda pod pogojem, da po členih 10 do 13 saintgermainske pogodbe postane avtonomna pokrajina v tej državni skupnosti. Ta avtonomija bi obstojala v tem, da ' odkarpatska Rusija dobi svoj Zbor in guvernerja, ki ga bo imenoval predsednik republike, uradniki morajo biti domačini, v skupno naro.dno zastopstvo pa mora priti tudi gotovo število podkarpatskih narodnih poslancev in senatorjev.
Koliko ie ČSR žrtvovala za to deželo
Do te avtonpmije pa ni prišlo, kar je imelo za posledico neprestane nove spore in nezadovoljstvo. Čehi so tedaj rekli, da kulturno in gospodarsko stanje teh pokrajin še ne dovoljuje, da bi pod-karpatski Rusi dobili avtonomijo. Prizadevali pa so se — to drži brez dvoma — da to pokrajino gospodansko in kulturno dvignejo. Po vojni je Češkoslovaška stremela za tem, da bi v Podkarpat-ski Rusiji, kjer je približno polovica zemlje pokrite z gozdovi, poživili lesno industrijo, predvsem
pa„da bi ta les predelovali doma in ga nato dražje prodajali drugam. Neprestane krize v lesni industriji, kakor tudi carinska vojna s sosedi, niso .dovoljevale, da bi podkarpatski les dobil svojo vrednost na tujem trgu. Nezadovoljstvo ljudstva pa se je poleg tega povečala še bolj zaradi tega, ker je bilo preseljevanje v Ameriko onemogočeno. Češkoslovaška je poskušala ljudsko bedo ublažiti s tem, da je začela izvajati velika javna dela, kjer bi ljudje lahko kaj zaslužili. Samo za javna dela je češkoslovaška vlada dala od 1919 do 1932 okoli 400 milijonov Kč. Če pa računamo poleg tega še kredite, ki sa jih dala na razpolago druga ministrstva (kmetijsko, prosvetno, poštno, prometno in socialno), lahko rečemo, da je vsota večja od ene milijarde Kč. V zadnjih šestih letih pa so bile investicije še večje kot prej.
Glede šolstva je treba poudariti, da je bilo v Podkarpatski Rusiji leta 1918. vsega skupaj 517 madžarskih občinskih šol, v šolskem letu 1932/33 pa 758, od teh 459 rusinskih in 160 čeških. Kako so bili tudi v tem oziru Čehoslovaki strpni in uvidevni, priča dejstvo, da je ostalo tam še vedno 114 madžarskih in 17 nemških šol. Pcdcg tega je zdaj tam 34 meščanskih šol, devet srednjih, štiri kmetijske, tri trgovske, nekaj šol za slepce in gluhoneme otroke. Ustanovljene so bile številne čitalnice, knjižnice, tečaji za nepismene, razstave itd.
Vse to dokazuje, da je bila prosvetna politika Češkoslovaške zelo delovna. Popravljene so bile napake predvojne dobe. V teh krajih sc je izšolalo tod mnogo slovanskega dijaštva. Spričo vsega tega se vidi, da je v povojni dobi Češkoslovaška doprinesla ogromno žrtev na oltar slovanske ideje. To priznanje ji je po vsej pravici treba dati.
Te dni je Podkarpatska Rusija dobila 6vojo, toliko stoletij pričakovano avtonomijo. Gotovo je zdaj mnogo bolj mirne duše, kakor bi to storila že takoj po vojni, dala podkarpatskim Rusom avtonomijo z zavestjo, da jo je dala svojim slovanskim bratom, ki se po tem, zanje velikem dogodku gotovo ne bodo več obračali za pomoč na tujce, j
Slavnosten sprejem - golobu poitaiju
Golob, ki je star SO let, se {e vrnil Iz ameriškega ujetništva
9 A*0-
V hamburškem pristanišču so bili v soboto zbrani ugledni zastopniki nemške javnosti, prav tako, kakor vselej, kadar pričakujejo kakega odličnega gosta. Toda ta sprejem v Hamburgu ni bil namenjen kakemu visokemu državniku, pač pa neznatni stvarci, vojaškemu golobu, ki so ga z ladjo pripeljali iz Amerike. To je lep modro-siv vojaški golob-poštar, ki ga je ameriški major Ellis prinesel zadnjič na nemški konzulat v New Yorku, da ga pošljejo nazaj v njegovo domovino. Golobu so »pri krstu« dali ime »knez«. Je to »potomec« nekega nemškega vojaškega goloba-po-štarja, ki je leta 1918 na zahodnjem bojišču zašel in ga je nato ujela posadka neke ameriške križarke ter ga odpeljala s seboj v Ameriko. Američani so temu golobu dali ime »Cesar«. »Cesar« živi še danes in je star 20 let.
Po monakovskem sporazumu so tudi Američani hoteli pokazati svojo hvaležnost Nemčiji za njeno veliko prizadevanje, da bi ohranila mir. V znak te hva-
ležnosti so Američani poslali nazaj potomca goloba »kneza«, ki je kot vojni ujetnik preživel toliko časa v Ameriki. O vrnitvi tega goloba je berlinski časopis napisal članek pod naslovom »Prijateljska gesta vojske Združenih držav«,
Programi Radio Uubljana
Četrtek, 13. oktobra: li Slavne korafnvcB (plošče)
— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Citraši in man dolinisti (plošče) — 14 Napovedi — 18 Pisan spored Kadij. orkostra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročil« — 19.30 Nac. ura: Savez SokoiB kralj. Jugoslavije — 19.53 Deset minut zabave: Dovtipov zmes in sodba vmes — 'JO Akademski pevski kvintet: Koncert češkoslovaških pesmi
— 20.(3 Koncert češke operne glasbe (Radij, orkester)
— 22 Napovedi, poročila — 22.15 šornpv sramel kvartet.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Življenje in boji Podkarpatskih Rusov
za avtonomijo
Leta 1918 je za zvezo z Madžarsko glasoval samo en odstotek
Pozornost vse Evrope je zadnje dni obrnjena na malo pokrajino sredi Karpatov. Tq je Podkarpatska Rusija, ki je v svetu znana v vsej svoji zgodovini po neprestanih verskih bojih, poleg tega pa tudi po svojih velikih gozdovih in krasnih jelenih, ki žive ob njih. Da je svet zdaj obrnil svoj pogled na to malo pokrajino, je bila vzrok zamisel, da bi si Podkarpatsko Rusijo razdelili Poljska in Madžarska.
Nemirni kotiček Karpatov
Da so bili tod neprestani boji najrazličnejšega značaja, je v veliki meri vzrok že sam zemljepisni položaj tega, po večini gozdnatega kotička Karpatov. Že pred davnimi časi so vpadala skozi to pokrajino divji vzhodni narodi, ki so jo tako rekoč namočili s krvjo, prelito v neprestanih bojih. Tu je bila tudi pozornica, na kateri so reševale svoje spore večje države. Tudi svetovna vojna je z vso silovitostjo besnela ravno v teh kaijh, in je zapustila žalostne spomine do današnjih dni. Pa ne samo spomine, pač pa tudi krute posledice, ki jih po večini siromašno prebivalstvo podkarpatskih pokrajin na-noben način ni moglo samo izbrisati s svojo močjo.
Po narodnosti in veri
Ljudje v Podkarpatski Rusiji po večini pripadajo Slovanom, ki nastopajo pod raznimi imeni. Nekateri imenujejo te ljudi Rusine, drugi Rusnja-ke, spet tretji Maloruse ali kratko kar Ruse, ali pa Ukrajince in Maloruse. Pripadajo pred vsem trem plemenom. To so Lemki, Bojki in Huculi. Vsaka manjša pokrajina pa je tem ljudem dala tudi še druga imena, kakor Vrhovinci, ponosni ljudje, ki prebivajo po karpatskih višavah, dalje Dolinci, ki prebivajo v okolici Husta in Sevljuša v dolini reke Tise. Po veri pripadajo deloma pravoslavnim, deloma pa unijatom. Ta verska po,mešanost je tudi vzrok neprestanih verskih napadov, poleg tega pa nastajajo tam vedno znova jezikovni in politični boji. Vse to pa ima za posledico, da med večjimi narodnimi manjšinami mnogo ne pomenijo.
Po ljudskem štetju leta 1930. je prebivalo na ozemlju 12.686 kv. kilometrov 725.357 ljudi, od ka-icrih jih je 450.000 Rusov (63%), okoli 110.000 Madžarov, 90.000 Judov, 4.8% Slovakov, 1.9% Nemcev ter še nekaj Romunov, ciganov in drugih. Po veri je 49.5% unijatov, 15.5% pravoslavnih, 10.2% evangelikov desetih sekt, 14.4% judovske vere ter 9.5% katolikov. Poleg teh pa je še nekaj drugih veroizpovedi.
Okoli sedem desetin vsega prebivalstva pripada torej Slovanom. Ze zaradi tega dejstva sa-
mega je nemogoče misliti, da bi bila ta dežela priključena kaki neslovanski državi na podlagi načela samoodločbe.
Zgodovina neprestanih bo c*
V dobi fevdalizma je to prebivalstvo polagoma popolnoma zgubilo svoje pravicc, kakor sc je dogajalo kmetom tudi drugod. Prišli so pod jarem velikih madžarskih in nemških grofov. Edina inteligenca so bili duhovniki, po veliki večini pravoslavni in grški-katoliki. Toda med njimi ni bilo dobrih odnošajev, kakor smo že zgoraj omenili. Zato je bilo ljudstvo tako rekoč res prepuščeno samemu sebi in svojim fevdnim gospodom v izkoriščanje. Leta 1848. so pristaši podkarpatske avto-no.mije zahtevali, da se njihova dežela združi z ru-sinskimi kraji Galicije. Pa tudi ta njihova želja je bila pokopana. V Avstro-Ogrski monarhiji so Ru-sini prišli pod Madžare, ki so začeli v teh krajih s postopnim pomadžarjevanjem. Madžarizacija je imela posebno velik uspeh pri izobraženstvu, ki jo je tako rekoč z odprtimi rokami sprejelo, kajti računalo je na boljša mesta, ki jih je deloma tudi doseglo. Izobraženci so tako začeli zapuščati svoje ljudstvo in odhajati v tujino v službo. Ljudstvo pa je tako izgubilo svoje duhovne voditelje, kar je oblastniko.m še posebno prav prišlo, kajti nepro-svetljeno ljudstvo so lahko zlorabljali pri volitvah kakor so jih hoteli. Še slabše pa je postalo, ko so se začeli v velikih trumah priseljevati v te kraje Judje iz Rusije in Galicije, ki so našli tu ugodno podlago za svoj življenjski obstoj in za izkoriščanje tamkajšnjega ljudstva. Brž je padla v njihove roke vsa trgovina, obrt, gostilne, posredovanje pri delu, skratka, zagospodovali so v najkrajšem času nad vsem gospodarskim življenjem v Podkarpatski Rusiji. Rusini so začeli prodajati kos za kosom svoje zemlje ter se umaknili v hribe, rodovitna polja pa so zasedli priseljenci, ki so jim k temu pripomogli vlastelini.
Beg v tujino
Rusini so polagoma izgubili možnost za nadaljnji obstanek v teh krajih in so sc začeli tudi izseljevati v velikem številu v Ameriko. Tam jih je danes okoli 300.000, nekateri celo pravijo, da pol milijona, torej prav malo manj kot jih je še ostalo doma. Celo Madžare same je začelo skrbeti nazadnje, kaj bo s t?m narodom. Zato so se zavzeli za gospodarski dvig teh krajev, za agrarno reformo in za rešitev socialnih vprašanj. To delo je vodil gospodarstvenik Egan, ki je v nekem poročilu napisal tudi tele znamenite besede: »Človeka spreleti groza, ko vidi, kako propada ta borni
Slavnostna pojedina v klubu »Pegasus«. V tem klubu so včlanjeni nekdanji konji občinske uprave v New-Yorku Zdaj, ko so upokojeni, dobivajo razne priboljške. Na sliki konji-upokojenci jedo
torto Pegasovega kluba.
100
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Trenutek je gledal, ker sem iinel jaz prav. Trenutek je premišljal, da je vzbujal spet upanje. Nato pa se je njegov obraz v hipu spremenil, da sem mislil, da bo skočil name Zares sem mislil, kajti če v tistem trenutku ne bi Feriot Lescaut izbruhnil v glasen krohot, bi me dal giljotinirati. Prepričan sem, da je bilo to čisto usmiljenje
Lescauta. Njegov smeh me je rešil.	„n„Aar
»Sedaj je zadosti tega, državljana je dejal, »dajte ze vendar vrzite to svojo revno zmoto iz sebe. Mi tukaj nimamo casa, da bi se prepirali z nabitim vaškim duhovnikom.« Pograbil me je in me butnil po stopnicah navzdol. Videl pa sem, da sta tirana stala se vedno gori in še vedno držala seznam v rokah, Sam bi ti mogel verjeti — tako nekako je govoril njegov pogled — a njegove roke so se tresle. Toda Bog je imel druge načrte z njim.«
Brat Francois je gledal proti nebu, da je padel vijoletni svetlobni sii skozi listje prav na njegovo lice. Posebna miloba in mehkoba ga je obdajala, ki je morala izvirati iz polne in nevsilpve sigurnosti. Na njem je človek lahko opazil, da si je med seboj in med svetom postavil posebno ravnotežje.	.	.
»Pojdi za menoj!« — Ja, tako bi moralo^ iti po isti poti, po kateri ie rastlo Dete iz naročja Device do moža in se naprej. Najbolj enostavna od vseh poti je ta in najbolj ravna! Vzemite nase svoj križ in ... Toda tukaj se je spletla uganka. On, Antonio, vendar ni imel nobenega križa. In življenje je bilo vendar tako prijetno. Kakor luč v tem zelenju, čudovita, polna vseb barv in bleska.
»Vi dobro veste za koga sem govoril,« je posegal inenin v Aiitonijevo premišljevanje. »Ste me Cwli?«	,	‘v.
»Slišal sem vas,< je odvrnil Antonio. Več pa m mogel reti.
Brat Francois je čakal trenutek. »Sedaj,« je končno reke 1, »vi .-.(e me prav slabo'slišali. To je začetek. Sedaj morate počakati, da Uidi vi začutite. Potem boste našli odločitev, in od vas bo odvisno, da odgovorite in si izvolite svojo pot. — Ma foi!« je nenadoma urekinil in s tem odstranil napetost, ki je vladala med njima. »Sonte i*> že v zenitu. Danes ne boste šli več na ribji lov Današnje jutro e že minilo!« Dvignila sta se in odkoracala proti hiši. Zelo vroče ie postalo. Tudi pod Cibovim klobukom iz palmovih listov je čutil Antonio silovitost sončne pripeke. Regla, majhno predmestje, je ležala pred njima, kakor izumrla. Zunaj sta se prisrčno poslovila.
ENOINTRIDESETO POGLAVJE Pravilna filozofija scsalcev.
Tri ura je bila, ko je Antonio končno dospel do Carla Ciba. Bil je že truden in izčrpan. V Cibovem dvorišču je bilo senčno in spokojno, kakor zmerom. Carlo je spal na verandi v svojem naslonjaču. Njegovi kratki nogi pa sta bingljali.
Čim se je prebudil, je zakričal: »Chicha!«
»Da; dal«
»Limone in rum! in želvino juho za gospoda — urno, urno!
»Kako pa brat Francois?« je vprašal Cibo in takoj nadaljeval: »Da, da, Francoz? Zares častivreden mož. Veste vi prav za prav, da se je pri oblasteh nekoliko osovražil, ker je nekoliko preveč gostobeseden v svojem pojmovanju pravega krščanskega življenja in občevanja z zamorskimi sužnji? Enostavno hodi okoli in se briga za uboge ljudi z rumeno mrzlico, tolaži umirajoče brez razlike, če so beli ali črni. To gre že nekoliko predaleč, veste, po zadnjih dogodkih v Santo Domingo. Ne verjamem, če bo še dolgo tukaj o?tal.«
»Toda Carlo!« je zavpil Antonio. »Brat Francois je svetnik, če je sploh svetnikov kaj! Kaj je vendar hudega storil?«
»Brat Francois in njemu enaki, to so tisti ljudje, ki so iz krščanstva že od nekdaj stvorili nevarno vero! Komaj pride enkrat tako daleč, da smatra človek cerkev za okrasek in skrbno spleteni goseničji zapredek na neki mrtvi veji na svetem drevesu, — na, pa nekdo raztrga zapredek in krasna živa dušica krščanstva slrfota ven! Nato nastane redno goreče tekanje in že se spletajo teološke in politične mreže z najfinejšimi zanjkami. Prav posebno pa zmerom stremi država za tem, da nobeni taki metulji svobodno ne lete.«
»Kako morete vi tako govoriti, Carlo? Pravkar ste zelo prijazno govorili o njem in končno ga hočete povabiti še k mizi!« Antonio je postal čisto resen in je sedel kot sveča ravno nasproti Cibu.
»Ne razumete me, Toni. Brat Francois ne more imeti nobenega boljšega prijatelja od mene. Toda če tukaj ostane, bo prav gotovo po njem. Jaz imam tako hrabre ljudi strašansko rad, pa bi bilo za mene strašno, če bi se jim kaj pripetilo, in prav zato delam jaz proti temu, kakor vem in znam. Z bratom Francoisom je bilo takole: zbolel je, a jaz sem našega dobrega patra Trajana pripravil do tega, da ga je vzel k sebi in ga negoval v svojem vrtu. Zdaj pa hočemo tako urediti, da bo brat Francois dobil za svoje delo med reveži najlepše priznanje. Mi hočemo namreč s tukajšnjimi pristojnimi oblastmi pregovoriti njegov red, naj ga pošlje v Afriko na tamkajšnje delovno polje, do katerega je pokazal javno svoje posebno nagnjenje. če namreč tega ne storimo, Toni, nam bo naš ljubi »svetnik*: v kratkem umrl zaradi rumene mrzlice, in sicer v neki celici zgoraj v gradiču, kjer ga bodo vkovali, dokler ne pridejo
iz Španije točnejša navodila. A natančnejša navodila ponavadi v podobnih primerih izostanejo.«
?Z bratom Francoisom pa vendar o tem ne boste govorili?« je vprašal Antonio po kratkem mučnem premoru.
»Za božjo voljo!« se jo branil Cibo .»Saj vendar poznam te navdušence! Za vse na svetu imate takoj pri roki svojevrstno rešitev, le o tistem, kar je za vas dobro, nimate slutnje. Zmerom mislite, da leži tisočletno kraljestvo takoj za prvim ovinkom ceste, a na take stvari, kakor je samozatajevanie ali varovanje lastne osebe, na to seveda ne mislite! Jaz sem, Bog to ve, star pogan, toda dostikrat mi je tako, kakor da bi hotel videti na rokah brata Francoisa znamenja ran.«
Antonievo srce je nenavadno udarilo. »Prav tako poganski se mi pa sedaj vendarle ne zdite, Carlo!«
Oni se je prijetno stegnil in zasmejal. »Midva veliko govoriva, pa zato, ker je dan dolg! Razven tega imam že tretji vrč za seboj, zaradi česar mi odpoveduje jezik, da postajam nelogičen. Vendar pa ni nič važno, od kod prihaja človekova zgovornost, sahio da govori iz svojega pravega srca, kaj ne? Brat Francois je danes zjutraj to pri vas tudi res dobro razumel — priznajte mi le: on vas je bolj vznemiril, kakor bi si vi o sebi mogli verjeti?«
»Ja,« je rekel Antonio, »zbudil je nekaj v meni, česar doslej niti dobro poznal nisem.« .	.	.
»Vidite: smo že pri jedru!« je rekel Cibo. »Toda moj Toni, vi se morate zmerom ponovno vprašati: je ta človek zares tako svojevrsten? Vi ste vendar še mlad ..,.« — Cibo je karajoče dvignil svoj kazalec — »... in če smo mladi, mislimo o vsej množici ljudi, da so nekaj čisto posebnega. Njim enakih na svetu ne bo spet, tako si domišljujemo. Tudi najini lastni vse časti vredni osebnosti' sla naravno brez vsake primere. V tihi sobici, kakor tudi v prisrčni družbi si drug drugemu zagotavljamo: — nihče ne razume nas in naših tako nenavadno mladih prijateljev! — Svet, tako si mi predstavljamo, svet ni tako globok in zadosti premeten, da bi nas razumel. Pa prav to je napaka: svet odraščenih je vse preveč globok in pameten, da bi za nas porabil posebno veliko časa. Ta nas razume čisto nagonsko, enostavno, če se pri tem spomni na lastno preteklost! Naše misli je že vse doumel do konca, a našo vročo duševno razvnetost smatra za nad vse dolgočasno. Ni mu treba razbijati glav nad mladostjo, ker ve, da bo ta mladost nekega dne postala starejša. Poleg tega ima mnogo preveč opravka z resničnimi zadevami	življenja, da bi	najprej razvijal,	o tem dolge teorije in
I čustva. V	petnajstih do petindvajsetih	let se	mladi ljudje, ne utrudijo
pri govorjenju o samem	sebi in z	nekim	svetim ognjem čemijo
na nekaj	mrtvih kamnih	v upanju,	da se	da iz njih kaj izvaliti.
»Slovenski dom« l*haia rsak delavnik ob 12. Meseina naro*nina 12 din. *a Inoiemstvo 25 din. nredništvo: Kopitarje*« nlie* 6/tll. Telefon 4001 do
Za Jucosloransko tiskarno v Ljubljani: K. čef- Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košičck.
4005. Oprava: Kopitarjeva ulica 6.