60100200 PRIM 8t>^ 0SRE0NJ* KMJ^NlCA “Ninina Dl.ičana v gotovini • Poslale I grupta Uo'o“*«W>» DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 114 (9722) TRST, petek, 2ti llJsk «Kueni e dejavnosti pa z zadovolj-tii tuH®()tav'ja' da se pomoč na-tt hif' „ na ustanovitev kmetijskih k 0Mf,ies*'avijenih iz mladih ljudi J av° zapuščene zemlje. Po- i|5l' h„ P0 bo ipiela mladina mož-Ai s® vključi tudi v druge, jlšžg^ociaJne dejavnosti, ki so z življenjem na kmetih. flMjUg Veieposestnikov pa ni za-Sth OPi, e- odobrenim zakonskim o-' j.,1 ®a označuje za nezado-4» .'istv neP''imernega za potrebe SpJ*', Veleposestniki p' avi.io, ^0 8 qh'' v hmeti.istvu zaposlenih Ali **<) jd sb) mladine in da zakon 0reprečil nadatjtiiefia bega s kme'tij. (sl) V Padovi so tako imenovani avtonomisti zažgali nekaj vozičkov za smeti, poleg več desetin avtomobilov (Teleloto ANKA.) RIM. 19. — Danes so sporočili, da zakon ki določa da lahko dav čni zavezanci vložijo prijavo lanskih dohodkov do vključno 30. junija in ne do 31. maja, kot ,je bi lo svoj čas določen}, določa tudi. da morajo avtonomni delavci, tj. vsi davčni zavezanci, ki niso v delovnem odnosu in ki mora jo po novih zakonskih pravilih v letošnjem letu plačati 75 odstotkov davka na predvidene letošnje dohodke, izpolniti , to svojo obveznost ne več do 30. septembra, temveč najkasneje do 31. oktobra. DOKAZ VELIKE POLITIČNE ODGOVORNOSTI ŠTUDENTOVSKEGA GIBANJA Študentsko zborovanje na rimski univerzi poteklo v mirnem vzdušju in brez provokacij Do neredov je prišlo v Padovi, kjer so «avtonomisti» nekaj ur razsajali po mestu in zažgali vet* desetin avtomobilov - Policija aretirala sedem mladeničev RIM, 19. — Več kot pet tisoč študentov se je. zbralo danes pa rimski univerzi ng velikem shodu, ki ga je sklicalo študentovsko gibanje. Ker ultimat, ki so ga postavili notranjemu ministru Cossigi, ni obro dil nobenih, sadov (vlada namreč ni preklicana prepovedi javnih zborovanj v Rimu), so se študentje, kot so sklenili na skupščini v torek, odpovedali shodu pri Porti San Paolo in so se zbrali raje na univerzi. Dejstvo, da v mestu ni prišlo do nobenih neredov, bali so se predvsem ločenih pobud tako imenovanih avtonomnih študentov, je vsekakor prispevalo k popustitvi napetosti in k izboljšanju vzdušja, ki že nekaj časa vlada na univerzi. Policija je sicer okrepila število afipn-tov. pred glavnim vhodom v univerzo, vendar ni na boben način posegla. Skupščina je trajala dve uri ter se je zaključila ob 20.30. ne da bi prišlo do kakršnih koli neredov. Ko se je zaključila, je bilo prisotnih samo še približno 500 študentov. Večina je odšla že prej. da bi preprečila nevarnost množičnega izhoda iz univerze, kar bi utegnilo po- vzročiti poseg policije. Od 18.30 do 20.30 je več tisoč študentov in delavcev poslušalo razpravo, ki je zadevala predvsem oceno političnega pomena današnjega dne ter odločitev, da študentje ne gredo na ulico. Ocene niso nikakor bile enotne. Za avtonomne študente ni šlo za zmago ali pa za dokaz velike politične odgovornosti, temveč za poraz vsega študentovskega gibanja, ali vsaj za zastoj v njegovi uveljavitvi. Večina v študentovskem gibanju je skušala poravnati spor s tako imenovanimi avtonomnimi študenti kot so napovedali že včeraj. Ta pobuda je vsaj v gotovi meri uspela. Avtonomnih študentov namreč niso oddaljili s shoda, še več, uspelo jim je organizirati nekatere pobude za prihodnje dni. Če je današnji dan potekel mirno in brez neredov v Rimu, pa so avtonomni študentje povzročili številne incidente i) Padovi. Do neredov je prišlo, ko je nekaj desetin pripadnikov avtonomnih študentov uprizorilo ob 10.30 v Padovi manifestacijo, ki se je izrodila v nerede v bližini univerzitetnih inštitutov. Študentje DANES SREČANJE DEMOKRISTJANOV S KPI IN PSI SOCIALISTIČNI POGOJI ZA SESTAVO NOVEGA VLADNEGA PROGRAMA RIM. 19. — Komunisti in socialisti so se na zadnjem srečanju dogovorili da se je treba sporazumeti o programu in sestati vlado, v kateri bodo skupno z demokristjani tudi tehnični ministri, ki bodo zastopali vse nolitične sile ki so se vzdržale glosovanja pri umestitvi Andreotti.jeye vlade. To je danes povedal član socialističnega vodstva Signorile. Iz tega je razvidno, da sta se KPI in PSI dogovorila — ne samo o posameznih gospodarskih programskih toč kali, temveč tudi o političnih. toč-šitvah s sestavo nove vlade. K temu ie treba še dodati uvodnik. ki ga je napisal za jutrišnji «Avanti» poslanec Vittorelli in ki se prav tako sklicuje na sklepe zadnjega sestanka med vodstvi KPI in PSI. V članku Vittorelli ugo tavlja med drugim: 1. med KPI in PSI ni nobenih nesporazumov glede nujnosti dosege dogovora med vsemi političnimi silami u-stavnega loka. in sicer v najkrajšem času: 2. prvi korak do tega sporazuma je iskanje dogovora o programu, ki naj bi vseboval najvažnejša vprašanja, ki,so na dnev nem redu v parlamentu: 3. politični pomen tega sporazuma mora biti torej nastanek novega položaja in jamstva, da se je nekaj bistveno spremenilo: 4. v zvezi s tem no vini 'položajem še ni mogoče izobli- kovati stališč, ki jih bosta lahko zavzeli skupno obe levi stranki in je zato potrebno, da se vodstvi KPI in PSI ponovno sestaneta; 5. med strankama pa obstaja er.ako gledanje in stališče glede važ-iosti dogovora z ostalimi laičnimi siiami; 6. med strankama .je prišlo do e-nakih pogledov predvsem glede javnega reda in gospodarskih vprašanj. Dogovor med komunisti iri socialisti, pravi Vittorelli, je važen prispevek k rešitvi obstoječe krize. Te izjave so izredno važne, saj se bodo jutri ponovno srečah voditelji KPI in krščanske demokracije. Nocoj se je ponovno sestala demo-krščanska delegacija, ki vodi pogajanja z ostalimi strankami ustavnega loka. Sestanka se je udeležil tudi predsednik vlade Andreotti. Preučili so predvsem izjave tajnika PSI Craxija in tajmka KPI Berlimgucrja po njunem^ včerajšnjem srečanju in nato napravili obračun, ki se je nanašal žlasti na možnost sestave nove vlade. Na sestanku je kot običajno prišlo do predlogov, naj bi rešitev tega vprašanja zavlekli še za nekaj časa. To bo krščanska demokracija skušala narediti z zavlačevanjem določitve srečanj z ostalimi strankami ustavnega loka co jutrišnjih pogovorih s komunisti in socialisti. CANDIDA CURZI so imeli v seboj številne zažigalne, steklenice, nekateri pa so bilj oboroženi tudi s samokresi. Zažgali so nekaj desetin avtov, z nekaterimi pa so postavili tudi barikade' po u-licali. Številnim trgovinam so razbili izložbe, pri čemer so sc poslužili frač, jeklenih matic in železnih palic. Pri Beneških vratih so vrgli na avtobus prevozne družbe «Veneta» dve zažigalni steklenici, na srečo pa šofer in potniki niso bili ranjen). Na enem najpomembnejših padov-skih cestnih križišč so vrgli dve molotovki proti avtooisterni, ki je bila polna goriva. Na srečo so o-genj takoj pogasili, sicer bi lahko prišlo do prave katastrofe. Policija in karabinjerji so aretirali sedem oseb, 12 pa so jih priprli v okviru preiskave o današnjih neredih v Padovi. Padovski državni pravdnik Al-do Fais, ki vodi preiskavo, je obtožil sedem mladeničev nasilnih de jan j, groženj, napada nh varnost prometa, povzročitve požara ter škode. Današnji sprevod je potekal mirno, dokler ni skupina kakih 60 mladeničev stopila pred tovarno «Ma rigold», ki so jo delavci zasedli. Demonstranti so zahtevali od tovarniškega sveta, naj jih pusti v tovarno, da bi se porazgovonli z delavci. Ko je tovarniški vel nji Hovo zahtevo zavrnil, so se vrnili v središče mesta, kjer je potem prišlo do neredov. Policija je ustavila ava avtomo bila, ki naj bi se iddaljila od kriv j',; kjer je prišlo do največjih neredov. Z enim od obeh avtomobilov so se peljali zakrinkani mladeniči, ki nhj bi jih nekdo videl, ko so pretakali neko tekočino, najbrž oen-cin, iz ročke v steklenice. Policija je tudi izvedla vrsto hišnih preiskav Tudi v Neaplju ni bilo napovedane maniiestacije avtonomnih študentov. Kakih 50 izvenparlamentarcev se jc zbralo zjutraj na Trgu Mancini ter nato odšlo na univerzo, kjer se je zbralo približno 200 študentov, ki so organizirali skupščino. Omenimo naj, da so v Neaplju sprejeli izred ne varnostne ukrepe. Več kot 300 policijskih agentov, ki so razpolagali z ducatom oklepnih vozil, je zastražilo najpomembnejše politične ir sindikalne ustanove. Popi.ic.ne so mladeniči pdšli z univerze v majhnih skupinah, ne da bi prišlo do neredov, (if) izsledke te znamenite afere predvsem novim članom komisije, ki so bili nedavno umeščeni. Na današnji seji komisija ni prišla do nobenega končnega zaključka. Odločala bo na prihodnji seji, ko bo imel poročilo še demokristjanski poročevalec senator Lapente. Prihodnja Geja bo 8". junija. Kot je izjavil današnji poročevalec, je neoporečno, da obstaja po-vezava med denarjem, ki so ga da- , . Jugoslavija ZAGRF.B, ,19. — Delegacija deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine je prispela na uradni obisk v Zagreb, kamor jo je povabil predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Jakov Sirotkovič. Delegacijo vodi predsednik deželnega odbora Comelli, v njej pa so še podpredsednik in odbornik za industrijo in trgovino Stopper in odborniki za turizem in šport Sertoli, za prevoze Co-cianni ter ,za načrtovanje in proračun Mauro. Hrvatsko delegacijo na pogovorih vodi predsednik IS SR Hrvatske Sirotkovič, v njej pa so tudi številni člani izvršnega odbora. Na pogovorih sta prisotna tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu IVan Renko in italijanski generalni konzul v Zagrebu Pietro Rinaldi. nju, je rekel predsednik deželnga odbora Comelli. Med pogovori v Zagrebu na sedežu izvršnega sveta SR Hrvatske sta obe delegaciji imeli izmenjavo mnenj o številnih vprašanjih skupnega interesa, še zlasti na trgovinskem področju. Član izvršnega' sveta Franjo Raknič, ki odgovarja za odnose s tujino, je orisal sedanje stanje gospodarskih odnosov ter možnost za njihovo okrepitev v okviru mednarodnih italijansko - jugoslovanskih sporazumov. S svoje strani pa je odbornik Stopper govoril o gospodarskem sodelovanju v zvezi ? iz va jan jem osimskega sporazuma. Prvi dan obiska deželne delegacije Furlanije - Julijske krajine v Zagrebu se je zaključil s sestankom s Na Doti v Zasreb se ie deželna i predsedstvom Unije' Ital'janov za delegacija reelanije - UiJ«,)™. j “'J iJfdaT nost v Jugoslaviji sprejela z veli- jine ustavila nekaj časa v Ljubljani, kjer jo je sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc. Prisotni so bili še podpredsednik Rudi Čačinovič, sekretar za odnose s tujino Marjan Osolnik ter nekateri drugi člani izvršnega sveta. Obisk delegacije Furlanije - Julijske krajine ima za nas velik pomen, je v svojih uvodnih besedah dejal predsednik Sirotkovič, saj je bil predviden že za lansko leto, ko pa ga je bilo treba odložiti zaradi tragedije, ki je prizadela deželo Furlanijo Julijsko krajino. Sirotkovič je nato podčrtal prav poseben trenutek, v katerem prihaja do obiska: pred kratkim so bili namreč ratificirani v parlamentih obeh držav osimski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo, ki odpirajo novo obdobje v odnosih med obema državama, pa tudi v odnosih med Furlanijo - Julijsko krajino in Hrvatsko, Z utrditvijo prijateljstva se odpirajo nove konkretne možnosti razvoja. Gre si cer za sodelovanje, ki je že dalj časa v teku in ki se odvija predvsem na trgovinskem področju: med Furlanijo Julijsko krajino in Hr-vatskft obstajajo že konkretne oblike sodelovanja še zlasti na podicic: ju zaščite Jadranskega morja, na kulturnem, znanstvenem in drugih področjih, vendar, je zaključil predsednik Sirotkovič, še vedno obstajajo m-žnosti za razširitev našega sodelovanja. le nekatere petrolejske družbe po-litičnjin strankam V svojem odgovoru je predsednik deželnega odbora F1 - JK Comelli najprej izrazil zadovoljstvo deželnega odbora, da se je končno lahko odzval vabilu, nakar se je zahvalil za kenkretno pom"č, ki sta jo nudili in SR Hrvatska, ker je še enkrat potrdilo prijatelj-. ske Vezi med italijanskim in jugo- ________ I slovenskimi ljudstvi. Comelli je na- I to orisal vlogo, ki jo ima dežela PALERMO, 19. — Vsi trije usluž- Furlanija - Julijska krajina v Itali-benci poštnega urada v Mondellu, ji, kot ena cd dežel s posebnim sta-obmorskem letoviščarskem kraju tutom. Nj-na vloga se je še okre-pri Palermu, v znak protesta danes pila po podpisu in ratifikaciji osim-niso prišli v službo. Poštni urad so skega sporazuma, ki predstavlja po-namreč od začetka tega leta oropali zitivno in globalno rešitev za šte-žc trikrat in vsega skupaj odnesli vilne področne dogovore, ki smo jih 20 milijonov Zato so se uslužbenci že dosegi v okviru vzdušja prija-po posvetu s sindikalno organizaci- teljstva in sodelovanja med Fvrla-jo CISL, odločili za stavko, da bi nijo - Julijsko krajino ter bližnjj-prisililj upravo naj zaščiti urad v ma republikama Slovenijo in Hrvat Mondellu, kakor je že sklenila za več sko. Osimski sporazurti je obenem podružnic na Siciliji, prav tako priljubljene tarče roparjev. prvi. pomemben rezultat helsinške konference o varnosti in sodelova kim zanimanjem obisk deželne delegacije ter je nato omenil prvi o-bisk unije v Furlaniji Julijski krajini, do katerega je prišlo februarja 1975 in ki je bil bistvenega pomena za okrepitev prijateljstva, sodelovanja in dobrososedskih odnosov med sosednima državama. Fer-ri je izrazil upanje, da bi se taki stiki okrepili, še zlasti v vzdušju, ki je nastalo po podpisu osimskih sporazumov ter dejal, da je Unija Italijanov za Istro in Reko intere-sirana še zlasti za kulturno izmenjavo, za okrepitev in razširitev katere naj bi se dežela Furlanija Julijska krajina zavzela. Predsednik Comelli je dejal, da je prepričan, da ima večinska narodnostna skupnost ves interes, da naredne manjšine lahko svobodno utrjujejo svoje etnične in jezikovne značilnosti. Če Jugoslavija in Italija danes lahko dokažeta vsej Evropi, da sta prvi začeli izvajati črko in duha helsinškega sporazuma, je to velika zasluga tudi narodnostnih manjšin. Jutri se bo delegacija Furlanije-Julijske krajine sestala s predstavniki hrvatske f lodarske zbornice, nakar bo imela >e zadnje pogovore z delegacijo izvršnega sveta SR Hrvatske ter si bo ogledala nekatere kulturne in gospodarske ustanove. RIM, 19., — Medparlamentarna nadzorna komisija za naložba na Jugu je danes dala ugodno mnenje o večletnem načrtu, ki ga je sestavil in predložil minister za Jug De Mita. Sklep je bil skoraj soglasen in so zanj glasovali demokristjani, komunisti in socialist:. Vzdržal se je samo republikanski predstavnik, ki se ni strinjal z nekaterimi popravki. Predstavno:! ostalih strank mso bili navzoči i:u seji. iiiiiiiiiiiiiiHiiiiitmiiMimiiiMjmiMiDiHntfMiiiuiiMfiMiiMiiiMiiniMiiiimtitiMiuiiHmiiiMiiiuniiimiiimiM PO IMAŠ! DESNIČARSKI STRANKI UK UD IZRAELSKE VOLITVE NEGATIVNO ODJEKNILE V SVETOVNI JAVNOSTI Prve težave za Begina v stikih z drugimi strankami TEL AViV. 19. — V vsem svetuU,lahke izvedel vse tijste reforme, U negativno ocenjujejo izid izraelskih volitev ter dejstvo, da si je vodilno vlogo v izraelski politiki prevzela desničarska stranka «Likud». Njen voditelj Menahcm Begin ima dokajšnje težave pri svojih prizadevanjih za oblikovanje nove vladne koalicije. Kot vodja stranke, kj bo imela največ poslancev v izraelskem parlamentu, bo Beg-in v prihodnjih dneh prav gotovo prejel od predsednika Kacirja nalogo, da sestavi novo vlado, vendar še vedno ni jasno, kdo bo stopil v vladno koalicijo. Kljub temu, da so desničarji krepko porazili Peresove laburiste, ki so bili na vladi od ustanovitve dr žave, imajo samo 42 od skupnih 120 sedežev v parlamentu. Tudi če bodo ob dokončni objavi izidov imeli še tri ali štiri sedeže več, so še vedno zelo daleč od tega. da bi imeli solidno večino. Zato bo moral Begin sestaviti koalicijsko vlado, v katero bodo najbrž stopili poslanci obeh verskih strank, ki razpolagata s 17 sedeži in morda oba poslanca stranke gerterala šarona. V tem primeru bi Begin vodil desničarsko vlado, ki bi imela samo enega ali dva glasova večine. To pa nikakor ne bi bilo dovolj, da bi tiMiiiimiiiifiMniuiitimiiiiiiiiiiiiiMmniiiMmmimiiiiiiiimMiiiiMiMiiiiMiiiiMiiiMiiiiiiimiiMiiiiimiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiMitiiMiiMiiiiiiiiiiiiiHiiimiimiiiiuiiMiiiiiiB Pogovori Mondala s predsednikom južnoafriške rasistične vlade Seja preiskovalne parlamentarne komisije RIM, 19. — Preiskovalna parlamentarna komisija za kazenske prekrške parlamentarcev se je danes sestala in poslušala poročilo komunističnega poročevalca Spagnolija o vprašanju petrolejskih družb, ki naj bi podkupile razne parlamentarec in državne funkcionarje in dale denarno podporo nekaterim vladnim strankam. Senator Spagnoli je izjavil, da je v svojem poročilu v glavnem orisal in obrazložil dosedanje DUNAJ. 19. - Tukaj je bil dgnes sestanek med podpredsednikom ZDA Mondalom in predsednikom Južnoafriške zveze Vorsterjem. Govorila sta o položaju na jugu Afrike, predvsem pa o predaji oblasti domačemu prebivalstvu v Rodeziji in Namibiji. Čeprav ni bilo objavljeno nobeno u-radno sporočilo o pogovorih, ki so trajali ves dan i- se bodo nadaljevali še jutri, se ,b vendar zvedelo, da sta proučila položaj na jugu A- frike, ki se nanaša predvsem na rasno diskriminacijo. Pred prihodom na Dunaj je predsednik južnoafriške vlade Vorster izjavil, da pomeni srečanje s podpredsednikom ZDA za vlado,v Pretoriji prijateljski odnos z Washingtonom. Zvedelo se je, da je Mondale danes telefoniral Carterju v Washing-ton in ga seznanil s pogovori, ki jih je imel v Madridu in Lizbopi. Po pogovorih z Vorsterjem bo Mon- dale obiskal Beograd. Med pogovori je prišlo na Dunaju do demonstracije proti rasistični politiki Južnoafriške zveze in proti obisku ameriškega podpredsednika. Med demonstracijo je prišlo tudi do ostrih spopadov s policijo. Središče Dunaja je bilo zaradi neredov paralizirano za skoraj 2 uri. Na sliki: Delegaciji ZDA in Južnoafriške zveze med srečanjem na Dunaju. jih je napovedal. Generalni tajnik palestinske afronte zavračanja* Samir Goša je v zvezi z izraelskimi volitvami izjavil, da je Beginova zmaga spravila v velike težave tiste arabske države. ki zagovarjajo potrebo po pogajanjih z Izraelom. Jugoslovanska vlada je izrazila svojo zaskrbljenost ob izidu izraelskih volitev, saj prve izjave predstavnikov stranke «Likud» krepijo negotovost v zvezi z iskanjem miroljubne rešitve na Bližnjem vzhodu ter v zvezi z rešitvijo palestinskega vprašanja. Vsak poskus zavlačevanja pri iskanju rešitve bližnje vzhodne krize, je dejal glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, krepi možnosti za obnovitev oboroženega spopada. Glasnik Bele hiše je izjavil, da predsednik Carter ni zaskrbljen glede bodočih odnosov med Združenimi državami in nov,, izraelsko vlado, ki je bila izvoljena na svobodnih volitvah. Ocena ameriškaga tiska ter neuradne izjave nekaterih vladnih funkcoiiarjev pa so popolnoma drugačne. V svojem komentarju o izraelskih volitvah ugotavlja «Wa-shington Post*, da pomeni zmaga desničarjev zastoj na poti k miroljubni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. S svoje strani pravi *New York Times*, da najbrž ni pričakovati vsaj za letos ponovno sklicanje ženevske mirovne konference. V okviru zunanjega ministrstva ter v krogih. ki so blizu ameriškemu državnemu tajniku Cyrusu Vanceju. ki je prav danes v Ženevi razpravljal o vprašanju Bližnjega vzhoda s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. beležijo čedalje večjo živčnost, saj vodja zmagovite stranke Menahem Begin ni prav priljubljen pri članih Carterjeve uprave. Zmaga desničarske stranke «Li-kud* in njenega voditelja, terorista Menahema Begina, je notranja reakcija na izraelski poraz v zadnji arabsko-izraelskj vojni, na notranjo korupcijo ter na veliko inflacijo, ki je povzročila ogromen poraz življenjskih stroškov v Izraelu, trdi egiptovski tisk v svojih komentarjih o izidih izraelskih volitev. Egipčani vsekakor niso spremenili svojega dosedanjega stališča: njihova zahteva ostaja umik Izraela z arabskih ozemelj, ki so jih do-segli leta 1967 ter priznanje zakonitih pravic izraelskega ljudstva. Obstaja seveda bojazen da bo bodoča* desničarska vlada zavrla tudi dosedanje delne korake na poti k iskanju miroljubne rešitve krize na Bližnjem vzhodu, kar bi pomenilo okrepitev stroškov za oboroži tev. To pa bi bil res zelo hud udarec za egiptovsko gospodarstvo saj bi se zmanjšale tuje naložb* v Egiptu, (if) 'PORTSMOUTH (Rhode Island), 19. — V težnji, da bi čim bolj omejila strožke Bele hiše. je nova demokratična uprava ZDA prodal* predsedniško jahto «Sequoia». Upravičeno je sodila, da je 80 tisoč dolarjev letne vzdrževalnine znatno preveč za največ 4 plovbe na leto po Potomacu. 1 TRŽAŠKI DNEVNIK ODLOČEN ODGOVOR NA FAŠISTIČNO IZZIVANJE DANES NA TRGU GOLDONI ENOTNO ZBOROVANJE ANTIFAŠISTIČNIH SIL Govorili bodo predstavniki vseh strank ustavnega Joka, sindikalne konfederacije CGIL -CISL VIL ter študentovskega gibanja - Lepak KPI in poziv ZŽI r.izacij bo prvi spregovoril tajnik CCdL - UIL Carlo Fabrieci. Za njim pa se bodo na, govorniškem odru zvrrtili predstavniki strank ustavnega loka ter predstavnik študentskega gibanja. V imenu političnih strank bodo govorili Qii«rgk> Rossottj za KPI, Claudio Boniciol-li za PSI Drago Štoka za SSk, Maru Dei arli za KD, Mario Berce za PSDI, Dario Suklan za PRI in Giulio Varim za PLI. Poleg enotnega antifašističnega odbora so k udeležbi na današnji manifestaciji pozvale posamezno tudi nekatere druge politične sile. Tržaška federacija KPI je . v ta namen izdala poseben letak. K u-deležbj poziva vse svoje članice tudi Združenje žensk UDI. Daljše tiskovno poročilo nam je poslalo demokratično gibanje študentov s tržaške univerze. V poročilu je med drugim rečeno, da predstavlja Al-mirantejev shod nov dokaz prevrat niške narave neofašističnih sil. ki iščejo tudi v našem mestu predvsem s podžiganjem protislovenskih rasističnih idej svoj življenj- Država preživlja poieg gospodarske hudo moralnopolitično krizo, ki zahteva mobilizacijo vseh razpoložljivih sil. Ob teh ugotovitvah ter ob ugotovitvi, c!a je demokratični red v vedno večji nevarnosti zaradi stopnjevanja 'nasilja, je e notni antifašistični odbor, oziro ma odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave, pozval v posebnem tiskovnem poročilu tržaško javnost, naj odločno o.isodi in osami nestrpnost in nasilje. Priložnost za potrditev načel antifašizma ter volje, da se demokratične sile enotno m odločno u-prejo vsakršnemu prevratniškemu poskusu — je rečeno v pozivu — bo današnja antifašistična manifestacija na Goldonijevem trgu, ki jo prireja enotni odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave v odgovor na izzivanje fašistov, ki so ob nedavnem obisku svojega kolovodje Almiranteja, sprostili svoje energije v načrtno iskanje spopada, v katerem naj bi tudi v našem mestu, ki je odlikovano z zlato kolajno odporništva ter je zgled omikanega sožitjo. kot v drugih večjih italijanskih mestih zavladalo vzdušje napetosti in kriminala. Dobro vemo, kaj lahko takšna zmeda pomeni in kam vo-dd„ Z njo bi se okoristile sile ki bi rade usmerile kolo zgodovine nazaj, v najtemnejše obdobje zgodovine Dobro pa vemo tudi, da je strnjenost vseli zdravih sil v budnosti in jasnosti zahtev najboljše jamstvo, da se prevratniške sile osami in ošibi. V tem je tudi globlji pomen današnje manifestacije. Prireditelj protestnega shoda združuje vse stranke ustavnega loka, ki so zastopan« v občinskem svetu, -ter vse sindikalne in borčevske organizacije. Zato bo shod tudi odraz najširše antifašistične enotnosti. Ljudstvo se bo zbralo ob 17.30 na Trgu Unitš, od koder bo v sprevodu krenilo proti Goldonijevemu trgu, kjer bo glavno zborovanje. Predsedstvo nad manifestacijo ima sindikalna federacija CGIL. CISL in UIL. V imenu sindikalnih orga- MtitiiitmiimiiiiitiiiMttMiiitiifiMiHiiiiiiiiiiiniiimii ZADNJA VEST Zažigalna bomba v okno urada za delo Danes ponoči, malo po polnoči, so neznanci zagnali v okno pokrajinskega urada za delo v Ul. Fabio Severo kos lesa, zavit v cunjo napito z gorilnim oljem; prej so seveda cunjo prižgali. Stanoval« poslopja na nasprotni strani ceste, ki so postali pozorni na žvenket razbite- j ga stekla, so obvestili policijo in j gasilce, ki so takoj prihiteli na kraj. I Na srečo pa poseg gasilcev ni bil; potreben, ker «bomba» ni zanetila j požara. Materialna škoda je torej, omejena na razbilo šipo. Možno je, da je ta dogodek povezan s podobnimi dogodki v drugih krajih Italije, j za katere so si prevzeli odgovornost ] (avtonomisti)), ki nasprotujejo. spremembi nekaterih prazničnih dni v | delavnike. I .............................................. OB OBISKU DELEGACIJE ZADRUŽNE SVEŽE SLOVENIJE Prisrčno srečanje kmetov z obeh strani odprte meje Sestanek z vodstvom Kmetijske zadruge • Sinoči srečanje s Kmečko zvezo iz Trsta in Gorice in Deželno zvezo zadrug * Danes v Beneški Sloveniji ski prostor, ki pa so ga v resnici že zdavnai izgubile zaradi močnega čuta demokratičnosti Tržačanov. Demokratično gibanje študentov ima ob tem za neobhodno potrebno, da se ustvari najširša enotnost slovenskih in italijanskih študentov v skupnem boju proti nasilju in prevratništvu. Ravno tako se gibanje zavzema za enotno mobilizacijo vseh demokratičnih sil ter obsoja vsaaršno izolirano in izzivalno akcijo. Številnim pozivom k množični udeležbi na današnji manifestaciji se pridružujejo tudi pozivi polcaj nske-ga odbora ARCI . UISP in pokrajinsko predsedstvo ACLI. Posebej moramo podčrtati poziv pokrajinskega tajništva sindikalne žveze CGIL, CISL in UIL. Tržaške delavce vabi, naj se množično udeležijo protestnega zborovanja ter s tem izpričajo, da je delavsko gibanje vselej v prvh vrstah boja proti fašistični nevarnosti. Istočasno so sindikati napovedali enourno .stavko v znak protesta proti stopnjevanju fašističnega nasilja. Srečanje o pripravah na gospodarsko konferenco V dvorani občinskega sveta je bilo včeraj popoldne srečanje organizatorjev II. konference o tržaškem gospodarstvu s predstavniki socialnih in gospodarskih krogov z našega področja. Med okrog 100 prisotnimi so bili tudi zastopniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Slovenskega gospodarskega združenja in Kmečke zveze. Župan Spaccini in predsednik pokrajinske uprave Gheir-si sta orisala namen konference in prikazala njene osnovne strukture, predstavniki posamezni! organizacij pa so izrazili svoja gledišča. TPPZ bo jutri nastopil na Dunaju Ansambel TPPZ bo jutri, 21. t.m.. gost slovenskih univerzitetnih študentov na Dunaju. Nastopil bo v Avditoriju dunajske univerze. Zbor bo jutri ob 5. uri odpotoval z avtobusi ft Bazovice preko Trbiža in Koroške na Dunaj. Koncertiral bo z delom (Partizanske balade*, kateri je do danes aplavdiralo preko milijon poslušalcev. Izvajal bo tudi del novega programa. Kot solisti bodo nastopili na tem večeru pevci: Vladlo Huan (Čilenec), Pe-ruanec Hehtor Samarcan, Lucijan Franza (bas), Rudi Mikeš (bariton). Recitirali bodo Aldo Prešel, Drago Gašperlin in član SSG Stane Raztresen, i Ansambel bo vodil umetniški vodja in dirigent Oskar Kjuder. V PRIREDBI DRUŠTVA c DANTE ALIGHIERI> Slovenskemu dijaku prva nagrada natečaja italijanske književnosti Prejel jo je dijak 4. razreda gimnazije «F. Prešeren?* Milan Bufon SLOVENSKI DIJAKI POD POKROVITELJSTVOM ZAVODSKEGA SVETA TRGOVSKEGA TEHNIČNEGA ZAVODA «ŽIGA Z01S» PRIREDIJO PROSLAVO 40. OBLETNICE SMRTI ANTONIA GRAMSCIJA |utri, 21. maja, ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu GOVORILA BOSTA: dr. ANTON ŽUN (docent na sociološki fakulteti in prorektor Uni; verze v Ljubljani) o Gramscijevi politični in filozofski misli v D®1 problema hegemonije delavskega razreda; sen. GIOVANNI URBANI (član uredniškega sveta revije «Riforrn® della scuola*) o aktualnosti Gramscijeve pedagoške misli. Vabljeni so dijaki, profesorji, starši in vsa slovenska javno**- Šolske vesti Prosveta K SREČI BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV Razdejanje v stavbi v ULZorutti zaradi eksplozije grelca za vodo Eno stanovanje popolnoma uničeno, tri močno poškodovana - Priletna stanovalka se je izmazala brez hujšega omejiti samo s stalnim nadzorstvom nad delovanjem strojev ter s takojšnjimi popravili morebitnih okvar. Še zlasti pri električnih grelcih za vodo je nevarno, da odpove termostat. V tem primeru je treba grelec takoj izključiti in ga popraviti. Na sliki: kopalnica v stanovanju Giorgia Battistija po včerajšnji eksploziji. Včeraj je prišla na strokovni obisk v zamejstvo številna delegacija Zadružne zveze Slovenije, ki sta jo na meji pri Fernetičih pričakala tajnik Kmečke zveze Edvard Bukovec in pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk. Predstavništvo, ki so ga sestavljali poleg repubjiških voditeljev, predsedniki kmetijskih zadrug iz vse Slovenije, je najprej položilo cvetje pred spomenikom padlih v Bazovici, nato si je še ogledalo spomeniški park v Dolini. Sledilo je srečanje v prostorih Kmetijske zadruge pri Domju, kjer jim je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik Dušan Kodrič, pokrajinski odbornik za vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu Aljoz Markovič pa jih je seznanil z delovanjem in razvojem kmetijskih zadružnih ustanov v naši pokrajini. Podpredsednik Za družne zveze Slovenije Franc Potočnik se je zahvalil za bratski spre jem, izrazil želio po nadaljnjih plodnih stikih med zadružniki z obeh strani meje in poklonil Kmetijski zadrugi simbolični dar. Prijateljski razgovori so se nadaljevali na kosilu v Zgoniku, od koder so popoldne izletniki nadaljevali pot v Terzo pri Ogleju, kjer so si ogledali zadružni hlev, zvečer pa so imeli skupno večerjo na Ošlavju s predstavniki, tržaške in goriške Kmečke zveze in Deželne zveze zadrug. Danes bodo voditelji zadružnikov iz Slovenije obiskali vrtnarije v Štandrežu. kjer hočf jo • umestiti tovorno postajališče, vinogradniške o-brate v goriških Brdih, popoldne pa Beneško Slovenijo, kjer bodo ob spremstvu strokovnjakov in članov koordinacijskega odbora, ki je našim ljudem pomagal prebroditi tragedijo potresa, obiskali nekaj zadružnih živinorejskih ustanov v Ažli in Barnasu, kjer se bodo imeli možnost seznaniti z napori domačih kmetov pri obnovi proizvajalne dejavnosti po hudi katastrofi, ki jih je prizadela. Poglabljanje obmejnega sodelovanja Srečanje mladinskih organov SKGZ in ZSMS Člani na novo sestavljenega mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze se bodo da nes v Trstu sestali z delegacijo občinskih konferenc zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra, Nove Gorice, Sežane in Tolmina. Pobudo za to srečanje je dal sam mladinski odbor, ki se zavedi po membnosti vsestranske povezave in sodelovanja z mladino iz matične domovine. Z delegacijo. v kateri so predvsem predstavniki komisij za med narodne odnose pri posameznih ob činskih konferencah ZSMS, se bodo zamejski mladinci dogovarjali o stikih med osrednjimi mladinski mi organizacijami zamejstva ter obalno - kraške in severnoprimorske regije in tudi o ožjem sodelo vanju med Trstom, Koprom in Se žano. Gorico in Novo Gorico ter Benečijo in Tolminom. Program naj bi. ooleg tega zaobjel srečanja in' sodelovanje na ravni krož kov in društev ter področnih orga nizacij, kot so športne, prosvetne, taborniške in kulturne. Nadalje nai bi se dogovorili o stalnem 'zme-njavanju programov, ki zadevalo delovanje in razne akcije, tako da bi prišlo do številnejšega in učin kovitejšega udeleževanja zamejske mladine na seminarjih ali drugih pobudah, v domovini. Ne nazadnje velia omeniti, da bo današnji sestanek pripomogel k boljšemu osebnemu spoznavanju in prijateliskim vezem, ki so nrav tako predpogoj za plodnejše delo. 6. K. Silovita eksplozija je včeraj zjutraj okoli 4.45 prebudila prebivalce poslopja štev. 28 v Ul. Zorutti in sosednjih hiš. Eksplodiral je grelec za vodo v kopalnici stanovanja v 3. nadstropju, kjer živi 86-letna Gior-gina Corva. Že samo razdejanje v poslopju priča o izredni sili, ki se je sprostila v majhni kopalnici. Stanovanje je popolnoma razdejano, saj so se zrušile skoraj vse vmesne stene. Kopalnica, hodnik, dnevna soba, spalnica in kuhinja so se v trenut ku spremenile v en sam velik pro štor, sredi katerega je ostala ne dotaknjena postelja, v kateri je spala pretrašena Corvova. ženska je zadobila le močan šok in iz previdnosti, (zaradi visoke starosti* piše v policijskem poročilu, so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Eksplozija je povzročila veliko materialno škodo tudi v bližnjih sta novanjih. Največ škode so ugotovili v stanovanju v 2. nadstropju, kjer stanuje Giorgio Battisti: s stropa je odpadel omet in razmajale so se vmesne stene; gasilci so morali utrditi strop, kajti obstajala je resna nevarnost, da se zruši, stanovanje pa je popolnoma razdejano in se je moral Battisti začasno izseliti. Poškodovano je bilo tudi stanovanje v četrtem nadstropju, ki pa je bilo prazno, in stanovanje v 3. nadstropju nasproti tistega, v katerem je nastala eksplozija. Na kraj so poleg gasilcev, policije in reševalcev Rdečega križa prihiteli tudi tehnični izvedenci, občinskega podjetja ACEGA, da kontrolirajo električno in-vodovodno napeljavo. Preiskavo so pod nadzorstvom policije uvedli gasilci, ki so ugotovili, da je eksplodiral 80-litrski električni grelec za vodo znamke «rheem radi* verjetno zato, ker je odpovedal termostat in je voda zavrela. V zadnjem času smo v našem mestu zabeležili že nekaj podobnih primerov. Med temi naj omenimo, da je 14. decembra lanskega leta eksplodiral grelec za vodo v sta novanju v Ul. Timeus 18. Tedaj se je stena zrušila na 65 letnega upo kojenca Carla Apela, kj se je mo ral več mesecev zdraviti ,v bolnišnici. Ti dogodki opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavljajo nekate ri električni gospodinjski stroji. To nevarnost je moč preprečiti alj vsaj DANES OD 9. DO 12. URE Neredna dobava vode v Štivanu Devinu in Scsljanu Občinsko podjetje ACEGAT sporo ča, da bo danes od 9. do 12. ure prekinilo ... obratovanje vodovoda «Randaccio», da bi delavci lahko opravili razna popravilla na električni napeljavi vodovoda. Zaradi tega je možno, da bo v omenjenem času zmanjkala voda v Štivanu, Devinu, Sesljanu, v hišah ob državni cesti štev. 14 in v Ribiškem naselju. Skrb za izboljšanje higienskih razmer Na pobudo pokrajinske odbornice za higieno in zdravstvo E. Pahor je bilo včeraj v laboratoriju za higieno in profilakso srečanje s pristojnimi odborniki devinsko - nabrežinske, re-pentabrske, miljske, dolinske in zgo-niške občine. Obravnavali so vprašanja, ki zadevajo koordinacijo in decentralizacijo zdravstveno - profi-laktičnih storitev. Poglobili so pred vsem probleme, ki zadevajo higieno prehrane, varstvo okolja pred onesnaženjem, higienske razmere na delovnih mestih in vprašanje kopališč. Pri BOLETOVIh črno in belo, O S M 1 C A pn Piščanci! Predavanje o mamilih na šoli «lvan Cankar» Včeraj ob 20. uri je predaval staršem in profesorjem šentjakobske nižje srednje šole (Ivan Cankar* dr. Hektor Jogan o mamilih in narko manih. Predavatelj je izčrpno prikazal \so problematiko brez neumest nega pesimizma, kritično orisal italijansko stvarnost glede tega problema in nakazal pobude za boj proti temu družbenemu zlu. Starši imajo pri tem nadvse pomembno vlogo, da otroka psihično utrdijo To je prvo predavanje, ki ga prireja zavodski svet šole (Ivan Cankar*. V petek, 27. maja, pa bo predaval dr. Franc Tediček o problemih pubertetnikov in njihovih staršev. Osimo in dcklni svet Slovenske skupnosti Deželni svet Slovenske skupnosti je na svoji prvi seji po drugem deželnem kongresu med drugim razpravljal o položaju slovenske manjšine v Italiji po ratifikaciji osim-sk h sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. V daljšem poročilu, ki ga je včeraj objavilo deželno tajništvo SSk o tej seji, je najprej ugotovitev, da «predstavlja osimska pogodba zaključno dejanje diplomatskega boja za ozemeljsko razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni, katerega sestavni del je bilo tudi tržaško vprašanje*, da (Slovenci demokratičnega prepričanja smo vedno zagovarjali naravno načelo, da imajo jezikovno st-njena ozemlja pravico živeti v sklopu države matičnega naroda* in «zato smo vedno bili tudi za pravično sporazumno rešitev vseh odprtih vprašanj med jadranskima sosedoma Italijo in Jh goslavijo, v okviru katere morajo bti neizbežnim narodnim manjšinam zagotovljene vse pravice in možnosti vsestraaskega razvoja*. V poročilu je nato rečeno, da je vprašanje meje med obema državama bilo dejansko rešeno Že z Londonskim memorandumom leta 1954 in da je sedaj (osimslfd, sporazum to dejansko stanje tudi spravno potrdil*. Po drugi strani pa — je rečeno v poročilu — je z vstopom v veljavo osimskega sporazuma prenehal veljati tudi Posebni statut o pravicah manjš:n, ki je v našem primeru specifično ščitil pravice Slovencev na Tržaškem. Deželni svet iz tega zaključuje, da «odslej nobenega dela slovenske manjšine v Italiji ne ščiti več nobena mednarodna pogodba. ampak samo načela italijanske ustave in dobra volja prestojnih oblasti od rimske vlade do dežele in drug’h krajevnih uprav in organov*. V naoaijevanju take razlage osimskega sporazuma, v katerem pripisuje čl. 8 zgolj (splošno načelo o zaščiti manjšin v okviru notranjih pravnih norm», deželni svet SSk ugotavlja, da je (v prvi vrsti od nas samih odvisno, kakšno stopnjo zaščite si bomo priborili*. V drugem delu poročila deželni svet SSk (samo potrjuje svoje nasprotno stališče tej lokaciji* industrijske cone na vzhodnem tržaškem Krasu in «poziva vse pristojne strankine forume naj nadaljujejo z zagovarjanjem drugih za manjšino manj škodljivih lokacij*. Končno deželni svet SSk «svoje strankine organe na vseh ravneh poziva naj budno sledijo razvoju v zvezi z izvajanjem o-simskih sporazumov. Z avtom povozil 6-ietnega dečka Na Stari istrski cesti je včeraj popoldne 33-letni Luciano Tedeschi iz Ul. Puccini 36 s svojim fiatom 128 podrl 6-letnega dečka Roberta Co-vacicha iz Ul. Valmaura 13, ki je pred avtom nenadoma stekel čez cesto. Covacicha so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo o-krevanja v tednu dni. DANES IN JUTRI NA TRŽAŠKI FAKULTETI Simpozij o socialističnem gibanju v času Henrika Tume Nastopili bodo zgodovinarji iz ljubljanske in tržaške univerze Danes 20. maja 'bo v sejni dvorani ekonomske fakultete Trg Evropa 1. simpozij o italijanskih in slovenskih socialistih v dobi Henrika Tume (1905-1918). študijsko srečanje prireja inštitut za srednjeveško in moderno zgodo: vino tržaške filozofske fakultete s sodelovanjem oddelka za zgodovino na ljubljanski univerzi ter krožkov «Mosl», «P. Tomažič* in «H. Tuma*. Delovni program je naslednji: Petek 20. maja, ob 15.30 pozdravna beseda in otvoritev srečanja. JANKO PLETERSKI: Vloga Trsta v slovenski politični misli. ALEŠ LOKAR: Ekonomske razmere slovenskega prebivalstva v Trstu pred prvo,svetovno vojno. JOŽE PIRJEVEC: Socializem Henrika Tume. aRDUINO AGNELLI: Avstromarksi-zem pri italijanskih in slovenskih socialistih v Primorju. V soboto 21, maja, ob 9. uri pa bodo govorili El JO APIH: Odnosi med italijanskimi in’ slovenskimi socialisti v Julijski krajini. MILICA KACIN - WOHINZ: Slovenski socialisti v letu 1918 Sledili bodo prispevki in razprave, srečanje pa bo s svojim posegom zaključil akademik dr. FRANC ZWIT-TER. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. Včeraj je bilo v prostorih knjižnice liceja Oberdan nagrajevanje zmagovalcev natečaja italijanske književnosti, ki ga je razpisalo društvo Dante Alighreri. Natečaj je veljal za dijake višjih srednjih šol dežele Furlanije - Julijske krajine. Posebna komisija, ki ji je predsedoval Elvio Guagnini, je dodelila prvi nagradi za prozo Edoardu Milottiju in slovenskemu dijaku Milanu Bufonu. Bufon je dijak 4. razreda realne gimnazije (F-ance Prešeren*, njegov spis pa dokazuje, da slovenski dijaki ne znajo nič manj italijanskega jezika od italijanskih kolegov. Poleg nagrad za prozo so podelili še nagrado za poezijo, dobila jo je dijakinja Alessandra Santaneri iz Vidma. Priznanji sta dobila tudi Pier-paolo Martucci in Maurizio Biasolo. Na včerajšnji prireditvi je prisotne in zmagovalce pozdravil ravnatelj liceja Oberdan, nato so preb-ali motivacije nagrad. Vsak nagrajen dijak je prebral pohvaljeno delo, raven sestavkov je dokazovala precejšnjo talentiranost mladih piscev. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Danes, 20. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Vljudno vabljeni! Vstop prost! PODRUŽNICA GLASBENE MATICE — NABREŽINA PIJ IGO GRUDEN Jutri. 21. maja. ob 20.3o'> v dvorani PD Igo Gruden NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni Vstop prost PD (VALENTIN VODNIK* DOLINA vabi jutri. 21. maja. ob 20.30 v gledališče (F. Prešeren* v Bo-ljuncu na KONCERT ZDRAVILIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA (ROGAŠKA SLATINA* Včeraj-danes Danes, PETEK, 20. maja 1 BERNARD Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.34. — Dolžina dneva 15.06. — Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 21.30. Jutri, SOBOTA, 21. maja IVON Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25.6 stopinje, najnižja 17,8, ob 19. uri 22,8, zračni pritisk 1011,5 mb pada, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, veter vzhodnik severovzhodnik 20' km na uro s sunki 32 km ' na uro. morje malo razgibano, temperatura morja 16.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 19. maja 1977 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 68-letni Mario Zaccaron, 75-letni Stefano Vicini, 74-letni Antonio Ribarich, 66-letna Maria Zetko por. Makovec, 72-letni Antonio Cossich, 83-letna Anna Millevoi vd. Santi, 77-letni Carlo Gregori, - 80-letni Andrej Pertot, 73-letna Amelia Delise vd. Žaro, 51-letni Eugenio Zilli Miryam. V soboto, 21. trjaja, ob 17. uri priredijo učenci vseh osnovnih šol dolinskega didaktičnega okrožja zaključno šolsko prireditev v občinski telovadnici v Dolini. Učenci osnovnih šol okoliša dolinskega didaktičnega ravnateljstva bodo imeli skupno prireditev jutri, v soboto, ob 17. uri v občinski telovadnici v Dolini. Vabljeni so tudi starši in prijatelji mladine. Gledališča DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20 30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo 1. Ul. Soncini 179, Ul. Revolte! la 41 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. LEKARNE V OKOLICI BoJjunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. KOSSETT1 Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega (PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. • • • Danes ob 20.30 v mali dvorani (Ul. Crispi 58) — Diderot: (IL N1POTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele La-via. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 od sto in 20 od sto popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium, ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo. Rezervacije pri osrednji blagajni Pa saže Protti 2. VERDI Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za današnji (ob 21. uri) in jutrišnji koncert (ob 18. uri), ki ga bo dirigiral Gianfranco Mašini, kot solist pa bo nastopil violinist Franco Gulli. Na sporedu so glasbe Jana Si-beliusa. SPD TABOR z Opčin gostuje ^ v Komnu z (RUŠO RIGO GRADE* v režiji aEsiP Lele Nakrsto«' Kino La Cappella Undergrouiid 19.00 < (Anche gli uccelli uccidono*. Režil* Bob Aitman. Bud Cord. Barvni filtfi. STAJ.NO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANON1MO VENEZIANO BENEČANKA (La Venešlana) Prevod Ciril Kpsmač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Viriau Glasba IvanvMignozzi Režija MARIO URŠIČ Danes, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED I. - ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. Josip Tavčar IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidau Režija JOŽE BABIČ Jutri, 21. maja, ob 20. uri STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Krtlger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod , Janez Žmavo Scena in kostumi Inž. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V ponedeljek, 23. t.m., ob 15.30 V sredo, 25. t.m., ob 15.30 V četrtek, 26. t.m.. ob 15.30 Razna obvestila Ožji odbor in uprava NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE vabita vse člane NŠK na ogled novih prostorov v Ul. sv. Frančiška 20 v 1. nadstropju. Obisk bo jutrj, 21. maja t.l. od 16. do 18. ure. Vodstvo godbe Iz Trebč vabi nove člane iz vasi in bližnje okolice, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se ude ležijo sestanka, ki bo danes. 20. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Nocoj ob 20.30 bo v Furlanovi restavraciji na Repenlabru redni občni zbor zadruge (NAŠ KRAS*. Člani vljudno vabljeni! Movie Club 77. (V Dvorani AIA. Roma 15) - Ob 17.00-22.00 M* me in St. Louis*. Režija Vioce , Minnelli. Judy Garland, Mah!8 0'Brien, Mary Astor. Ariston 16.30 (Un cuore semP^ ■ Joe Dallesandro, Alida Valli. film. .jj) Mignon 16.00 (Balordi & Co.». ® Gould, James Caan. Barvni Nazionnle 16.00 (Futur World *" ^ anni nel futuro*. Peter Fonda. h™ Danner. Barvni film. Grattaciclo 16.30 (Storia d'amore delitto*. Bibi Andersson. Rod TaP Prepovedan mladini pod 18. 'et Barvni film. Penice 16.00 (Disposta a tutto*. Fehmiu, Eleonora Giorgi. P>'el* dan mladini pod 18. letom-film. ju Excelslor 15.15 (Fratello sole. s8te_(. luna*. Režija B'ranco Zeffirelli- “3 ni 4jlm. Eden 16.30 «Intimiia proibite*-vedan mladini pod 18. letom, film. De Niro. Bar'18 len«; Bar'1" Rici" Jani8! mente*. Robert film- .[id« Aurora 16.30 (La pantera rosa 1’ispettore Closeau*. Peter Se Barvni film. Canitol 16.30 «Kakkien truppen*-Gian. Barvni film. Crlstallo 17.00 (Ben Hur*. Charlt°n ston. Barvni film. . \t Moderno 16.30 «Casa privata Pe ^ SS». F. Kruger. Barvni film-vedan mladini pod 18. letom- ^ Fllodrnmmatico 16.30 (Vanessa*. h j ni film. Prepovedan mladini 18. letom. Ideale 17.00 (Le maliziose*. . Reynard. Prepovedan mladim 18. letom. Barvni film. • jjj- Impero 16.30 (La preš klen tessa*- j, riangela^Melato in Johnny E0 Barvni film. . ^s- Radin 16.00 «Hong Kong — *a5CI*jiiii. , ,iare per un massacro*. Bar'm ^ Vlttorio Veneto 15.15 (Intrigo i*1**^ zionafe*.- Cary Grant, . Eve 81 Saint. Barvni film. j^. Abbazia 16.00 (Et mourir de 88 r A. Tissier in K. Olsen. Strogo P8 (V. vedan mladini pod 18. letom-ni film 0 Astra 16 00 (Profondo rosso*- **' mI Dario Argento. Prepovedan m pod 14. letom. Barvni film. ,e[l« Volta (Milje) 17.00 (Ilsa la belva SS». Sandi Richman. Prek0', mladini pod 18. letom. Barv"1 Razstave nju je razstava ročnih del in s^.naiid* čega ljudskega umetnika FeiM1 pjl-Bajca. Razstava bo odprta vsak P^i 15.30 do 19. ure do odPl1 dan od 28. t.m. V občinski galeriji v Trstu razstavo svojih del ANTON Mlh^U]jJ j« oo si bo razstavljal do 22. maja-deli galerijo s slikarjem DUHh- ^ Gianfranco Forzato razstavil® pt linski Torkli do 29. maja 19”^ listava je odprta ob delavnikih ^ \l do 20. ure, ob nedeljah od 16- in od 15 do 17. ure. Izleti fdCr PD Rdeča zvezda iz občine * (ir organizira 22. maja izlet v gledom Grožnjana, Pazina, M° jjv in Limskega kanala. Cena iz* je P8 lir, za otroke popust. Vpisovat vaških odbornikih, , V nedeljo, 22. mala bo sPorn!L;8 V izlet v Velenje j Slovenj Gr®° formacije in prijave pri z®r Union v Ul. Valdirivo 30 (*e ' od 17.30 do 19.30. ZAHVALA' Ganjeni zaradi tolikšnih izra**^ čutja ob smrti našega drage#8 Janeza Rogatca ng[0 ' se zahvaljujemo vsem. ki so n ob strani. gvoJCI Trst, 20. maja 1977 Po dolgi in mučni bolezni, katero je sprejel s krščansko vi stjo, nas je 19. maja zapustil naš dragi •da®0' ANDREA PERTOT Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrtvašnice na pokopališču v kovijah. Žalujoči: hči Maida z možem I-llC’ sin Andrea z ženo Glorlo in v®11* j„. Michelejeni. sestra Giuseppina, sVf* Trst, 20, maja 1977 drugo -urorlstvo. Pogrebno podjetje Zimolo ZAKLJUČNA AKADEMIJA V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Dokaz uspešnega in vestnega dela podružnične šole GM v Dolini Predstavili so se učenci za klavir, harmoniko, violino, zbor harmonik in šolski pevski zbor Podružnica šole Glasbene matice V Dolini je v sredo priredila v ob-ftnskem gledališču «France Preše-tc'n» v Boljuncu nastop svojih gobcev. Dolg .spored in veliko šte nastopajočih je bil dokaz, da “elo na tem področju napreduje ***> uspešno, kar je seveda rezul vestnosti in požrtvovalnosti. Za-k* gre vsa pohvala gojencem in profesorjema glasbe Vihri Ki>drič 1,1 Klavdiju Furlanu. Najprej se je številnemu občin «yu predstavil otroški pevski /bor osnovne šole »Prežihov Voranc* iz doline pod vodstvom Ignacija Ote. r‘8 harmoniko ga je spremljala Da •njana Ota. Malčki so zapeli napelo O moj preljubi dragi dom, Pahorjevo Pozdravi iti tržaško najino v priredbi Frana Venturinija Slovenska zemlja. Lučana i Prašelj J na klavir zaigrala Pavčičevi Bar-C|ca in Izidor ovčice pase, Ivo Cor-ya Ra istega avtorja Sonce čez hribček gre in Dekle povej. Na har-hjoniko sta zaigrala najprej Igor Kuret Gurlittovo Mali ples in na-rodiio Moj očka ter Edi Bandi na h°dn0 Na planincah. Štiri Pavčiče-skladbe sta zaigrali na klavir hkmatella Križman oz Arianna Me P°n in sicer čez tri gore, Moj očka hna konjička dva in V nedeljo zjutraj vstala bom, Kdo rojen prihod hJ>h. Sledile so tri skladbe na harmoniko: Diego Arangio se je pred-s?ayil z Beneškim karnevalom, Mau-rizio Jerman z narodnim motivom hi Maurizio Marchesich z La Cu-caracha. A.nsambel harmonik je pori y®dstvom Klavdija Furlana, izvajal ^ngazzev Kitajski pregovor, Han-Skljevo Sarabando in AvseniKovo Uspavanko. Diabelli.jtve Melodične "Tinke so izvajali na klavir štiri-r^no najprej Tanja Svetina in So-hja Prašei nato še David Bandi in r?nja Prašelj; vmes se je predsta-V1* na violino Pavel Ota katerega ie spremljala pri klavirju Loredana "*ncin. Zaigrala sta Vivaldijev Kon-5®rt v a-molu allegro Diabellijevo ?°natino so na klavir štiriročno zva.iali Emanuela Grdina in Vivia [Ja žuljan ter Luiza Antoni in Vihra Kodrič. Davorin Bandi je zaoral na j-iannoniko Falladovo Bela j°ča, Fabija Sossa pa Eavasievo Mjaria Na klavir sta se predstava Vesna Cupin z Clementi ievo “nnatmo, Viviana Žuljan pa z .Bee-hovnovo Šest variacij na Švicarko temo. Po Fogazzevi Polki v iz Vdbi Iva Tula na harmoniko, je Ksenija Kocjančič zaigrala na kla-?jr Bachov Preludij v e-molu, So-,Ja Prašelj pa Mozartova stavkji. jz Sonatir.e št. 6 v C-duru: spet’ ,®°r Tul na harmoniko z Melocchi-*Vo Hrupno glasbo, Mojca Švab je na klavir izvajala Kabalev-kega Lahke variacije na temo stoike narodne pesmi. Tri skladbe jk zaigrali na klavir štirirnčno Jjpjca Švab in Ksenija Kocjančič: *urk - Rondo, Grečininov - V želeju in Respighi - Romanca. Spo je zaključil ansambel harmo-h«, sestavljen jz starejših go jen-c®v- Pod vodstvom Klavdija Fur- lana je zaigral Rossinijev Ples. Griegovo Jutro in venček narod nlh. Ves program je napovedovala Anaroža Slavec. V. L. Jutri v vili Manin v Passarianu Ilrnlna konferenca kulturnih ustanov Jutri bo v vili Manin pri.Passarianu konferenca ustanov in kulturnih združenj Furlanije - Julijske krajine. Srečanje je pripravilo deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti. Vabljene so vse organizacije, ki jih dežela priznava, med njimi tudi slovenske. Dežela- je v zadnjih letih izvedla že nekaj zakonodajnih pobud, sobot no srečanje pa bo priložnost za pregled dosedanjega delovanja. Dežela naj ne bi skrbela v bodoče samo za denarna nakazila, temveč naj bi postala kulturni dejavnik v kulturi. Dela konference se' bodo pričela pod predsedstvom odbornika Miz-zaua ob 9.30. Glavni referat bo imel redni profesor filozofije prava na rimski univerzi Sergio Cotta, na temo: «Kultura in -svoboda*. Razprava bo v popoldanskih urah, zaključ ke bodo pa dali ob 18.30. • V občinski telovadnici v Miljah bo jutri zvečer ob 20. uri javna razprava o knjigi «Od socializma do španske vojne*. Razprava, ki jo organizirata krožka »Che Guevara* in «Luigi Frausin*. se bo udeležil tudi Luigi Longo. Uvodni poseg bo imel V. Vidali. iniiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMMtiiiiiiiMifiiiiniiiiiniiimiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiimiii TRI MESECE PO OBSODBI OSMIH TOVARNARJEV ŠTIRISOBNA OBVESTILA ZARADI ONESNAŽENJA PRI SV. SOBOTI Pretor Bidoli jih je poslal predsedniku deželnega odbora Comelliju, bivšemu predsedniku Berzantiju, županu Spacciniju in občinskemu zdravstvenemu funkcionarju Fabianiju DO 24. MAJA JE TREBA ODOBRITI LETOŠNJI PRORAČUN DANES SEJA POKRAJINSKEGA SVETA: NI ŠE SPORAZUMA MED KO IN LEVICO Šele danes dopoldne bodo demokristjani izročili ostalim strankam svojo delovno platiormo - V Tržič je včeraj prispel pretek tar ni komisar di zato, ker je s tem, da je poveril to nalogo pokrajinskim komisijam, sprejel ukrep, ki presega njegove pristojnosti. Spaccini je osumljen, da je opustil službeno dolžnost, ker ni prijavil sodišču graditeljev upepe-ljevalnika smeti, ki baje ni bil zgrajen v skladu z načrti in z veljavnimi zakonskimi določili, istega prekrška pa je osumljen tudi občinski zdravstveni funkcionar dr. Aldo Fabiani. S temi sodnimi sporočili prehaja preiskava o onesnaženju okolja v drugo fazo. Ta preiskava je bila nujno potrebna, kajti prebivalstvo, Sv. Sobote živi v nevzdržnih pogojih. Dim, prah. ropot in smrad so v tem okolju nekaj povsem vsakdanjega in povzročajo prebivalstvu velike preglavice, poleg dejstva, da škodujejo zdrayju. S tem pa še ni mogoče tgditi, da so najvišji preriši avniki' oblasti odgovorni za to stanje. Pretorjev sklep o obvestilih o sodnem postopku je treba torej razumeti kot sklep predvsem prehodnega značaja, saj* bo skušal sodnik ugotoviti, kejo je resnično odgovoren, da je postaldo nove vo litve ni znano. Na vidiku je tudi prihod komisarja v občino Gradež. Ker niso v proračunu imeli primanjkljaja je obstajala možnost, da se občinski svet sestane še enkrat in ponovno preuči vprašanje. Zdi se. da možnosti za spravo tv (republikanci nočejo z demokristjani) in zato bo skoro gotovo tudi v Gradež prišel komisar. ker se dogaja v slovenskih vaseh, tik ob jugoslovanski meji. Mi pa kot pripadniki slovenske manjšine v Italiji ne moremo prezreti dejstva, da se je ustaška drhal prva povezala z italijanskim fašizmom, to je s, tisto strahovlado, ki nas je skupaj z italijanskim narodom izkoriščala 25 let in nam še posebej odvzela sleherno pravico do rabe materinega jezika. Prav zaradi tega pa je u-staški spomenik v Libušah groba žalitev padlih v NOB, borcev za svobodo in vseh antifašistov.* Na sestanku v ponedeljek pa so govorili tudi o podelitvi priznanj jugoslovanske vlade aktivnim udeležencem NOB in vsem, ki so med vojno delovali za mir in sožitje "med narodi. NA POBUDO SKUPINE 75 Od 17. do 29. junija letos četrta fotografska razstava Rok za predstavitev del poteče 25. t. m. - Predvidene 4 enakovredne nagrade - Nagrada tudi za najboljšega, mlajšega od 18 let Izročili so 'avtomobilsko tablico št. «0 100.0011 Včeraj popoldne so na goriškem prometnem inšpektoratu izročili Lauri Brandi iz Ulice Manzonj 36 registrsko tablico GO 100.000. Bran-dijeva ima avto ford fiesta. Ker so nekateri zastopniki avtomobilskih firm zahtevali zase to tablico so na prometnem inšpektoratu žrebali med raznimi prosilci. Zanimivo je, da je zastopnik Forda Gratton pripeljal na žrebanje le en avtomobil, zastopniki drugih znamk pa več avtomobilov. Niso imeli sreče. Slovenski fotoklub »Skupina 75» se vneto pripravlja na 4. razstavo čr-no-bele fotografije, ki bo v Sovod-njah od 17. do 29. junija letos. Do zdaj je prireditelj prejel že lepo število eksponatov, precej del pa pričakuje v prihodnjih dneh, saj v sredo 25. t.m. poteče rok za sprejemanje del. Kakor druga leta, bodo tudi letos najboljša dela nagradili. Razpisane so 4 enakovredne nagrade za posamezne fotografije. Poleg tega bodo podelili še nagrade za najboljšo kolekcijo, portret, pokrajino ter posebno tehniko. Ocenjevalna komisija lahko podeli tudi 4 pohvale. Za mlade avtorje izpod 18 let je predvidena posebna nagrada. Ocenjevalno komisijo sestavljajo Milenko Pegan, mojster fotografije, prof. M. Rener, umetnostni kritik in arh. Jože Cej. . im,.......lil.. .........m,m.i PO USPEŠNEM SESTANKU PRED DNEVI V LJUBLJANI Srečanje goriške Slovenske skupnosti s Socialistično zvezo v Novi Gorici Slovenska skupnost poudarila veliko vlogo stikov z matično domovino za obstoj in razvoj zamejskih Slovencev ■ Skupno sporočilo za tisk beneški dnevnik /» OB PRVI OBLETNICI POTRESA Beneški zbor «Rečan» gost švicarskega mesta Yverdon V Švici, kjer živi in dela mnogo beneških izseljencev, so be-meški zbor zelo prisrčno sprejeli in mu izkazali posebno pozornost člani zbora »Rečan* iz Les v Yverdonu. Z njimi se Je slikal tudi yvcrdonski župan Picrre Duvoisin (Foto L. F.) Povabilo mestne občine je v lu & on (mesto v francoskem de Švice blizu Lausanna) odpoto-maja beneški pevski zbor q ^an* jj, Les> bi ga vodi Anton ■•rali''.za. Zbor je nastopil pred • evilnimi švicarskimi državljani . . alovenr.kimi ter italijanskimi e-'Srantj ob prvi obletnici potre h L ki .ie razdejal Furlanijo in Be-s Slovenijo. Beneški pevci so hv S,Voi‘m nastopom želeli izraziti . aležnost beneškega ljudstva Y\er-saj dela v mestu veliko be .jrijaili izseljencev, ki so deležni jjbpatjje prebivalcev in oblasti u,®^‘kdo se je s svojim delom VJavil, v Vverdonu je nastala sk u3 organizacija beneško sloven-n 71 emigrantov, ki si .je zaslužila bg dn.ieriost mesta. Na ustaoov-hJb kongresu organizacije so bili ‘Jp.ot-ni predstavniki yverd„rske krnske uprave in prefekt. Dobri odnosi so se utrdili v sodelovanju med Beneško Slovenijo in yverdon-sko občinsko upravo. Prav na dan katastrofalnega potresa so bili go stje župana Pierra Duvoissina beneški župani Zuanella iz Sovodnjcga, Zufferli iz Dreke in namestnik Bo-ninija. Canalaz iz Grmeka. Lansko leto ie novembra prišla v Benečijo delegacija iz Yverdona. k* je prinesla prispevke za popravilo zadruge v Bardu. Na večerji, ki so jo tokrat priredili v čast delegacije župani beneških vasi je nastopil, zbor Rečan, tu se je rodila zamisel, da bi zbor šel v Švico na gostovanje Obletnica poresa je bila primerna priložnost za obljhb 1 jen nastop.. Zbor »Rečan* je imel v Yverrionu intenziven program. Na dan prihoda ie župan priredil sprejem v dvorani grada v Yverdonu. na sprejemu so bili poleg mestnega župana in prefekta prisotni še na mestnik italijanskega konzula v Lausannu Amerio, predstavnik «Co-lonie Ubere* Federico Spagnoh in predstavnik italijanskih društev Delmo Gregori. V dvorani, kjer je bil sprejem, so prikazali film o potresu v Furlaniji in Beneški Sloveniji, ki ga je pripravil Adriano Busolini, sledil je nastop zpora »Rečan*, prikazali so tudi nekai diapozitivov o potresu. Drugi cian bivanja v Švici je bil zbor «Rečan» gost italijanske »Colonie libere*. ki je priredila tudi večerjo. Zvečer so se pevci zbora srečali s člani socialistične stranke Yvčrdona. Ob zaključku gostovanja v Vverdonu so bili člani zbora Rečan zelo zadovoljni s sprejemom, ki so ga doživeli. Posebna zahvala gre županu Yverdona. Federicu Spa gnoliju in Lucianu Feletiču. Sestanek sekcije VZPI -ANPI v Doberdobu Ostra obsodba počdja avstrijskih oblasti Pretekli ponedeljek so se na se dežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu po-.ovno srečali člani sekcije VZPI - ANPI. Na sestanku so največ pokornosti namenili razpravi o razvoju političnega in družbenega položaja v Avstriji s posebnem ozirom na pritiske, ki se izvajajo nad slovensko in hrvaško manjšino. Avstrija je dokazala, da ni sposobna rešiti njenih odprtih vprašanj ,saj že več kakor dvajset let zavlačuje z izvajanjem državne pogodbe. 12. junija se bodo Dbberdob ci udeležili izleta na Koroško ,ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza iz Gorice. Na seji so tud: sprejeli sledečo protestno resolucijo: «Borci NOB in somišljeniki, včlanjeni v VZPI, smo z ogorčenjem sprejeli novico, di so avstrijske o-blasti dovolile odkritje Spomenika v Libušah pri Pliberku ustaškim zlo čincem in s tem dale povod, da so se tam zbrali preživeli člani te teroristične organizacije, ki je na čelu z Antejem Paveličem prizadela toliko gorja jugoslovanskim narodom. Toli ko bolj je tako početje nezaslišano, llllllUMIIIIIIIIIUIIIIIIMIIMIIMIIIimUHIIHIMItHlIllllll DREVI V ŠPETRU SLOVENOV Zaključek Bencčanskih kulturnih dnevov S predavanjem prof. dr. Naceta Šumija o likovni kulturi v Beneški Sloveniji se bodo drevi v špetr-skem hotelu Belvedere sklenili letošnji. že četrti Benečanski kul turni dneii. Ker so starejša obdobja umetnostne zgodovine v Benečiji obdelali že drugi predavatelji, bo predavanje profesorja Šumija, ki je predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na filozofski fakul teti v Ljubljani, usmerjeno pred vsem v valorizacijo novejših umetnostnih objektov in splošnega likovnega lica beneške kulturne krajine. predvsem pa v nakazovanje možnosti za nadaljnji razvoj likovne kulture na tem ozemlju. Pred predavanjem bodo v prostorih hotela odprli tudi skupno razstavo beneških sodobnih likovnikov. Razstava bo prikazala dela Pogoji za udeležbo: — Tekmovanja se lahko udeležijo vsi ljubitelji fotografije iz obmejnega pasu. — Tema je poljubna. — Avto.' lahko pošlje največ 6 neka-širanih črno-belih fotografij dimenzije 30x40 cm ali izpeljanke. — Na hrbtni strani vsake fotografije mora biti napisano, s tiskanimi črkami ime in bivališče avtor; ja, datum rojstva, naslov fotografije ter morebitni naziv fotokluba. — Fotografije pošljite priporočeno v dovolj močnem ovoju, primernem tudi za vračanje. , — Vpisnina znaša 1500 lir. -- Prireditelj odklanja vsako odgovornost za morebitne poškodbe a-li izgube pri pošiljanju. — Prireditelj si pridržuje pravico do reproduciranja del brez kakršne koli odškodnine ali honorarja. Koledar razstave: Zadnji rok sprejemanja del 25.5.1977 Ocenjevanje 28.5.1977 Razstava od 17. 6. do 29.6.1977 Vračanje del po 10.7.1977 Dela je treba poslati po pošti ali jih izročiti osebno na sedežu krožka. Fotografska razstava v Novi Gorici V Novi Gorici se bojta zvrstila danes dva pomembna kulturna dogodka. Ob 18. uri bodo v razstavnem salonu Meblo odprli razstavo čmo-bele fotografije, na kateri sodelujejo avtorji iz \ .* Jugoslavije. Ob 20. uri pa bodo v komorni dvorani PDG (v stavbj sodišča) prikazali najboljše barvne dipozitive v okviru natečaja Diaprimorska. Obe razstavi je pripravil fotokino klub iz Nove Gorice. Pri tem velja omeniti, da so se natečaja udeležili tudi nekateri člani goriškega fotografskega krožka Skupina 75 in dosegli tudi lepo priznanje. Pogovori med gorišk0 delegacijo Slovenske skupnosti ln SZDL v Novi Gorici V Novi Gorici sta se v sredo popoldne sestali delegaciji občinske konference SZDL in pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za Goriško. Sestanek je bil na željo SSk dogovorjen zato, da bi na krajevni ravni nadaljevali pogovore, ki sta jih pred nekaj tedni začela v Ljubljani republiška konferenca SZDL Slovenije in deželni svet SSk za Furlanijo - Juliisko krajino. Delegacijo SZDL je vodil predsed nik Lojze Lah, v njej pa so bili predstavniki družbeno - političnega in kulturnega življenja. Delegacijo SSk je vodil predsednik Gradimir Gradnik, sestavljali pa so jo. poleg članov sveta, tudi voditelji krajevnih sekcij stranke na Goriškem. Se stanek je odprl Gradnik in predstavil člane delegacije, podpredsednika Branka Černiča, tajnika Marjana Terpina, Damijana Paulina, Marijo Ferletič, Marka Brajnika, Božidar ja Tabaja, Rema Devetaka in Jožka Sirka. Pogovorom je prisostvoval tudi vicekonzul SFRJ v Trstu Lojze Kante. Tajnik SSk za Goriško Marjan Ter,-pin je v svojem govoru seznanil predstavnike Socialistične zveze iz Nove Gorice z obsežno problemati ko, s katero se SSk vsakodnevno srečuje, in s prizadevanji za obstoj in razvoj haše skupnosti na Goriškem. Pri tem je izrecno poudaril, da SSk pripisuje veliko važnost stikom med zamejskimi Slovenci in matično domovino v boju za obstoj manjšine. Nadalje je govoril o bo lečem problemu, ki ga predstavljajo razlastitve zemlje slovenskih lastnikov na območju Štandreža, kjer se pripravlja gradnja tovornega po stajališča, objektov ria mejnem prehodu ter avtoceste in kjer je do dobršne mere bila slovenska zemlja že razlaščena za industrijsko cono »Mi nismo proti napredku, je dejal Terpin, pač pa nasprotujemo gradnji določenih objektov na slovenski zemlji.* V prikazu položaja naše skupnosti je visoko jxistavil boj za rabo slovenščine v javnosti ter dodal, da je dvojezičnost priznana via faeti in da nima zakonske podlage, zaradi česar obstaja nevarnost, da bi jo odpravili, če ne bo več politične dobre volje. Politični j tajnik goriške SSk je nato govoril o lani umrlega slikarja samouka Giu \ osimskih sporazumih, ki jih stranka pozdravlja, ker so ti sporazumi od pravili z dnevnega reda številna vprašanja, ki so kvarila odnose med Italijo in Jugoslavijo. Pač pa je SSk zaskrbljena, da se manjšinska določila v tem sporazumu ne bodo izvajala, to, svojo trditev je oslonil na spoznanje, da je Italija znana po tepi, da zakonov ne spoštuje. Prav tako ima SSk pripombe na račun zaseganja slovenske zemlje za industrijsko cono na Krasu. Občinski svetovalec Damijan Paulin je podrobneje govoril o odtujevanju zemlje slovenskih lastnikov v fttandrežu, opozoril je na zahteve, ki so se izoblikovale v slovenski konzulti, po gradnji novih sloven- seppa Stulina ter dela dvanajstih živečih beneških likovnikov, tako samoukov kot so Carlig iz Hlaste. Chiabai iz Grmela, Cromaz iz Sovodenj, De Vora iz Špetra. Dorbold iz Bijarča, Osgnach in Vogrig iz Ošniega ter Zuodar iz Krasa pri Dreki, kot tudi nekaterih šolanih slikarjev kot so Cer noia iz Krasa v občini Podbonesec, Coren in lussa iz Petjaga ter Frač caro iz Ošnjega. Kot je razvidno t* seznama razstavljavcev, bo razstava prikazala likovne dosežke s celotnega pod ročia Nadiških dolin s tem pa tudi delovala kot vzpodbuda za na daljnje delo domačih umetnikov. skih šolskih zgradb, prav tako pa je obžaloval, da se nerazčiščen odnos do rabe slovenskega jezika kaže tudi v tem,, kako malomarno gledajo javne ustanove na prevajalsko službo, kar po njegovi oceni ni samo politično vprašanje, ampak tudi vpra sanje korektnosti in spoštovanja do gostov. Potem ko je predsednik Lojze Lah predstavil izvor, značaj in vlogo SZDL, je Boris Kovšča, predsednik komisije za mednarodne stike, po jasnil nekatere vidike vprašanj, k so biln predmet pogovorov, zlasti še stiske, ki nastaja za našo skupnost zaradi odtujevanja Zemlje. Dejal je da je zemlja samo eden od pogo jev za ohranjanje slovenske bitno sti. Osimski sporazumi prinašajo z ustvarjanjem možnosti za blagovno in kulturno menjavo, prednosti, k: jih bo potrebno izkoristiti. Ta me njava bo krepila ekonomsko moč obmejnega prebivalstva in v tem okviru bo potrebno zagotoviti, po možnosti s skupnimi akcijami, tudi krepitev slovenskega gospodarstva. V nad djevanju pogovora sta obe strani izrazili zadovoljstvo, ker sta se z medsebojno izmenjavo informacij bolje seznanili. To bo omogočalo učinkovitejše politične akcije v boju za uveljavitev pravic Sloven cev po enakopravnosti. Pogovori so potekali v prisrčnem vzdušju ter so se sklenili z objavo skupnega tiskovnega sporočila. Seja konzuli« za svetogorski okraj Proti gradnji jezu na Soči za po trebe kmetijstva so se poleg društva «Italia nostra* izrekli tudi liberai ci. Tako je predsednik konzulte za svetogorski okraj Prandi (PLI) na 1 zadriji seji v sredo zvečer, ki naj bi bila v celoti namenjena razpravi o tem vprašanju, izrekel vrsto pomis | lekov proti gradnji takega objekta, j predvsem s stališča varstva okolja, ker je bila odsotna večina članov konzulte (manjkalo je kar 11 čla nov od dvajsetih) tako da seja ni bila sklepčna niso zavzeli nikakršnega stališča, niti odobrili nobene re selucije. Zaradi odsotnost; večine članov pa je bila seja tudi razmeroma hkrata. Na prihodnjo sejo , ki bo namenjena v- celoti urbanističnim vprašanjem, bodo povabili predstavnike občinskega tehničnega urada za obrazložitev regulacijskega načrta. 100.000 lir. Blasutti ne bo spel dve leti opravljati javnih funkcij. Tudi tokrat je dr. Perna Blasuttija obsodi}, ker ni javil sodni oblasti prekrška v gradbenem pravilniku. Neki domačin je namreč brez gradbenega dovoljenja sprempnil staro pritlično staivbo v garaže. Blasuttija je isti sodnik obsodil že pred nekaj meseci, ker ni pred približno desetimi leti prijavil sodniku domačina, ki je brez dovoljenja, iz okna napravil vrata na balkon. Ker so komunističnega župana obsodili zaradi teh malenkosti je bila pred časom velika solidarnostna manifestacija. PD »OTON ŽUPANČIČ* V ŠTANDREŽU vabi na POMLADANSKI PRAZNIK ki bo jutri in v nedeljo na PILO&ČU. Jutri nastopi furlanska folklorna skupina iz Ločnika. V nedeljo pa domači kotalkarji. Oba večera bo igral ansamBel »MEJAŠI*. Vabljeni! Kino Prosvetno društvo «KRAS» DOL - POLJANE bo priredilo danes, v petek, 20., jutri. 21., in v nedeljo, 22. maja ŠAGRO NA POLJANAH Danes in jutri bosta' na sporedu tekma v briškoli in ples. Vabljeni’ DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica 1. maja — tel. 73328. Gorica VERDI 17.30-22.00 »La bella e la be-stia*. L. Hummel in R. Hundar. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.1.5—22.00 «Rocky». S. Stallo-ne in T. Shire. MODERN1SSIMO 16.00-22.00 »La recita* — grški film. CENTRALE 17.30-22.00 »10 secondi per fugire*. C. Bronson in R. Du-vali. V1TTORIA 17.30—22.00 »La svastica nel ventre*. S Lane in Giancarlo Sisti Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »Complesso di colpa*. EXt ELSIOR 16.30- 22.00 »La lunga notte di Entebbe*. J\ovu Gorica in okolica SOČA »Pregon* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Zdrahe v Hongkongu* — italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Mandingo*. — ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Verdijev kor-zo 57 - tel. 28-79. Sporočamo žalostno vest. da nas je v sredo žvečer v 95. letu starosti za vedno zapustila naša draga teta MILKA KLANČIČ učiteljica v pokoju Pogreb bo danes. 20 maja. ob 12.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori. Nečaki z družinami Podgora, 20. maja 1977 Druga obsodba župana iz Ronk Ronski župan Umberto Blasutti je bil včeraj spet pred tržiškim sod nikom dr. Marcellom Perno, ki ga je tokrat obsodil na pogojno globo Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj zapustila naša draga mama ALOJZIJA PRINČIČ vd. HVALIČ Pogreb bo v soboto iz mrtvašnice goriške splošne bolnišnice na pokopališče v Podgoro. Otroci Ana, Alojz, Pepi in Mirko i družinami in drugo sorodstvo. Podgora, 20. maja 1977 20. maja 1977 SLOVENSKA ISTRA PRAZNUJE ZGODOVINSKE OBLETNICE Z REVIJE NAŠA POMLAD V GABROVICI OKROŽNO SREDISCE OSVOBODILNEGA BOJA V SEV. ISTRI Neprecenljiv prispevek mladine: šest padlih v NOV, osem žrtev fašističnega in nacističnega nasilja ter koncentracijskih taborišč Delež gabroviške mladine.v NOB .je bil vsestranski in nadvse po-, memben. že v začetku leta 1943. ko je- bil v vasi ustanovljen prvi odbor OF. je bila v delo vki.ju cena tud; mladina, med prvimi organiziranimi mladinkami aktivistkami pa sta bili Zofija Krašovec - Vesna in fttarčela Novak -Jelka. Za takratne potrebe nadaljnjega dela širjenja narodnoosvobodilne organizacije je bila najpomembnejša kurirska služba, ki so ji bile poverjene najzaupnejše naloge. Z organiziranjem kurirske služile pa je začela prav Vesna. V dimniku njene domače hiše je bilo prvo skrivališče ilegalne pošle, kasneje pa, z vedno večjimi potrebami, je Vesna pripravila lesen čeber v vrtnem z-du soseda Caha. Vesna, kateri se je kmalu pridružila in ji je bila . v vsestransko pomoč še Jelka, .je vzdrževala zveze z organiziranimi vasmi v neposredni tržaški okolici in pa v globlji Istri, kajti Gabro-vica je postajala vse bolj organizacijsko središče okrožja Slovenska Istra. Med ilegalno po- Jules Stauber: remi med atomskima velesilama? Jules Stauber iz Schjvaiga pri NHrnbergu je svojevrsten umetnik, ki ustvarja z naiskromnemmi sredstvi. Dovolj sta mu pero in tuk. da z malo črtami na listek papirja nariše hudomušen nasmeh, očarljivo vragolijo. V katalogu razstave takih risbic, ki jo ima v nemškem inštitutu, meni risar o sebi, da riše, in to že 32 let. najprej zase za zabavo, vato kot zdravilo namesto streljanja. namesto gledanja teleprzije m končno tudi za denar. Je torej karikaturist. In kot tak se je udeležil že več svetovnih razstav r Skopju. Sarajevu in Gabrovcu. Sodeluje pri znanih humorističnih revijah Zahodne Nemčije m ka terth prikazuje nekaj posrečenih celostranskih risb v barvah, kot na primer tisto z "zadovoljneženn, ki blaženo spi na vrhu grada iz ■ igralnih kart. medtem ko se nanj privezan psiček nateguje, da bi dosegel košček mesa. Morala: tudi malenkost more zrušiti naše visokoleteče načrte. Duhovite so tudi svojsko smešne enačice na račun znanega cirkuškega laži-konja ki ga tvorita dva moža. Pa tudi tiste o avtomobilih, čisto nove pa so gotovo domislice z igralci raznih godal, ki nam sicer privabijo nedolžen nasmeh, a tudi tihi dvom ali ni, recimo, v ljubki risbici piskača na klarinet, ves cilj njegove spretnosti še najbolj utemeljen z vrtenjem otroške papirnate vetrnice, ki jo poganja sapa iz konca godala. Seveda pr! tistih izmed nas, ki jrn ne ugaja neka zvrst sodobne glasbe. Sicer ve. tudi tu velja rek «Naj te sramuje, kdor slabo misli*. Kajti bistvo Stauberjevih karikatur ni napadalnost, ni hudobno in žaljivo smešenje bližnjega ali družbe. ampak nebogljenost duha in dejanj povprečnega, množičnega človeka. Sinteza tega pa je gotovo v risbi ovitka kataloga, kjer ohol možic zasmehuje tistega s kislim oorazofn, ki je zapri v mali steklenici, a se pri tem ne ■ zaveda, da sta oba zaprta v še večji steklenici. Ali pa v risbi, kjer sta možakarja zaprta vsak , v svoji steklenici in jezno zreta na kladivo, ki leži zunaj med steklenicama. Naslov «Remi»: remi med posameznikoma, ali pa med večsl omili ionskima atomskima velesilama? MILKO BAMBIČ što. ki se je stekala ' in .odtekala iz Gabrovice pa so bila "ne samo razna poročila, sporočila, okrožnice in podobno, ampak vse bolj tudi rasno propagandno gradivo, ki se je takrat imenovalo "kar »literatura*, kajti v Gabrovki je Lojzka Bukovec - Vesna je doma iz Gabrovice. V na-' rodnoosvobodilnem gibanju je sodelovala že pred kapitulacijo Italije, še posebej je bda agilna v organizaciji SKOJ in Zveze slovenske mladine za Slovensko Istro. Vodila je o-krnžne kurirske zveze, sicer pa je bila ena najmarljivejših in pogumnih okrožnih'mladinskih aktivistk. pričela delovati ilegalna partizanska tiskarna, ali tehnika. Z rastočo krepitvijo narodnoosvobodilnega boja so rasle tudi potrebe po učinkoviti povezavi posameznih okrožij med seboi in okrožnih vodstev z vodstvom NOB vseh Slovencev. Tako je bila že pred poletjem 1943 postavljena na Slavniku kurirska postaja P-2, katere kurirji so se oglašali vsako noč tudi v Gabrovki in pri Vesni oddajali in sprejemali pošto. Tako je vsaka poštna pošiljka. namenjena naslovnikom v Slovenski Istri, nosila podatek »preko Vesne*. V prvih začetkih delovanja narodnoosvobodilne organizacij«* v Gabrovici pa ni bilo opravilo mladine samo skrb za kurirsko delo. Prve organizirane mladinke, zlasti Vesna in Jelka so skrbele tudi za osveščanje drugih mladink in mladincev, za obveščevalno službo in podobno. Za uspeh takšnega prizadevanja je vredno omeniti tudi, da je uspelo prepričati net mladih vaščanov, ki so služili italijansko vojsko, da so prestopili v partizane. Pred razoadam Italije ie bilo organiziranih še pet mladink in dva mladoletna fanta. Tako je bilo že v začetku NOB v Sloven-. ski Istri močno čutiti delo in delež gabroviške mladine. Op razpadu italijanske vojake, ko je bilo mogoče pritegniti k delu za NOB najširše plasti prebivalstva, je bila postavljena tudi mladinska organizacija, katere tajnica je bila sprva Vesna, kasneje pa Jelka. Pred • mlatitttrktf ganizacijo pa so bile postavljene tudi vedno bolj obsežne ,jn odgo-, vorne naloge. Vas Gabrovica. ki je postajala vse bolj važno okrožno središče, ie imela v svoji sredini nešteto ilegalnih skladišč sanitetnega materiala. Tu so bila vodstva okrožne politične organizacije, sedež okrožne obveščevalne službe, tehnika «Žena», etapna vojaška kuhinja in glavna okrožna kurirska postaja. Sicer pa je bila v Gabrovici končna postaja glavne kurirske linije z južno Primorsko, in še marsikaj drugega. Pomembna je bila tudi Komanda mesta Koper, ki je imela v Gabrovici svoj sedež. Tu ie bil tudi sedež stalne in vsakodnevne povezave s kurirsko postajo P-2. Ob takšnih zahtevnih nalogah, ki so se vsak dan večale in se »postavljale pred kurirsko službo, pa je bilo potrebno poskrbeti tudi za njeno učinkovitost in varnost. Za varna skrivališča vse ilegalne pošte je skrbel Vesnin oče Tone Krašovec. V skalov.ju nad vasjo je pripravil varno skrivališče s tem, da je bil postavljen tudi veliki šotor za zaščito pred vremen- skimi nevšečnostmi. Tu so bili vedno pripravljeni nahrbtniki z imeni namembnih kurirskih postaj in rajonskih središči, v katere je Vesna s svojimi pomočnicami sproti odbirala pošto. Te je bilo pa vsak dan na kupe. saj sta na območju Gabrovice delovali kar dve ilegalni tiskarni ali teh niki, v kateri je delalo do deset ljudi Tudi za varnost Gabrovice kot okrožnega središča NOB je skrbela mladina. Ker so bili mladinci večidel v partizanih so varnostno službo opravljale predvsem mladinke. Nad vasjo je bila stal na opazovalnica na takšni točki, odkoder je bil pregled na vso bližnjo in daljno okolico, tja do glavne 'ceste Trst - Koper, in .je ob vsaki nevarnosti bil dan znak za preplah. Mladina pa je skrbela tudi za dobro počutje oboroženih enot. ki so se dnevno oglašale v Gabrovici. Tudi partizansko šolo je vodila Zora Purger - Tatjana. Nadalje je mladina sodelovala pri raznih propagandnih akcijah, pisala in trosila letake, za 27. april in 1. maj je pripravila in zanetila kresove in podobno. Tudi mitingi, ki jih je pripravila mladina, so dvigpli razpoloženje in nripravl.ienosi za nadaljevanje NOB. Kljub vse večjemu terorju okupatorja in mnogim žrtvam, ki jih je utrpela tudi mladinska organizacija v vasi. pa je gabroviška mladina vztrajala v boju do končne zmage, V organizaciji ZSM pred kapitulacijo Italije je sodelovalo 7 mladincev. Od teh je bil eden član SKOJ Po kapitulaciji Italije je mladinska organizacija štela 19 članov (mladincev), od katerih je bilo II elanov SKOJ. Vseh mladincev in mladink, ki so sodelovali v NOB pa je bilo 38. Od teh je v NOB padlo 6. žrtvi fašističnega in nacističnega nasilja sta bili 2, žrtev koncentracijskih taborišč in fašističnih ječ pa 6. Lo jzka Bukovec - Vesna U.r.sW zbil- osnovne šele z Opčin 1% * * * :«.JI ‘mia ■Mladinski zbor srednje si,le šivan. Cankar* pri sv' Jakobu * • « A •***«; Otroška zbora osnovnih šol v Šcmpolaju in /.giiniku MIH llllllllllllll Hilli II lili II Milil II lil III lili lili I lili lllllllll II Milili lllil III MIHI Hill II lllll IIIIIIII1111111111II l|| III MUH M IM III ItlllllllllHH IIIII llttlll lllllllllllllllll tlimillllllllllllllllllll MII II lili lili lllllll l|| llllltl II MII MIHI IIIHHIIIIHI NA FILMSKIH PLATNIH Ameriški film še vedno prednjači M'ed filmi, ki so .,se zadnje čase prikazali na tržaških filmskih platnih kot premiere, so še vedno najzanimivejši ameriški. Lahko bi celo rekli, da je ameriška kinematografija edina, ki nam redno daje zanimivo proizvodnjo. Radi bi predvsem omenili zadnji film Roberta Aldricha, ki je pravzaprav nemško ameriška proizvodnja. Gre vsekakor za izrazito «ameriški» film, ne le zaradi režiserja in igralcev, ampak predvsem po tematiki. «Twilighl's Last Gleaming» (Vitimi bagliori di un crepuscolo, 1976) je namreč razmišljanje o novejših razvojih ameriškega političiiega življenja, ki ga avtor pomakne v bližnjo preteklost. Film je torej nznanstveno-fantastični», saj se razvija v 1981. letu. V dogajanju pa lahko odkrijemo bistvo sedanjega stanja ameriškega pogleda nase. V zamisel, ki je že sama manj običajno «meščansko - demokratična», kot bi se lahko zdelo, Aldrich vrine vso svojo običajno tematiko, vse vizualne motive svojih prejšnjih del. Pomislimo le m "neverjetnega*, debelega predsednika republike, ki nadaljuje serijo debeluhov v Al-drichovem opusu. Pomislimo tudi na prisotnost vseh množičnih posredovalnih sredstev, na emocionalno napeti zaključek ... (V filmu nastopajo Buri Lancasler, Richard Widmark, Charles Durning, Melvpin Douglas, Joseph Cotten in tako dalje). Zdi se ttdm: da je'Aldrichon fHm tisti, ki P'sedanjih pogojih najdosledneje m najbogaleje razvija tradicijo ameriškega pbUtičnegii filma. in ne kak drug novejši film. Mislimo npr. na Johna G. Avildse-na film *Rocky (Roiky, 1976), zmagovalca raznih oscarjev. Ta film je nedvomno zanim :v kot zvezdniška operacija: protagonist Sylvester Stallone, ki je obenem scenarist, si je zamislil prebrisani film, da se uveljavi. Prebrisana je npr. identifikacija igralca s protagonistom, ki ga imenujejo «The llalian Stallion». Prebrisan je zaključek, v katerem se srečala klasični «happy end» z "modernejšim» odčaranjem. Skoda, da se ta prebrisanost ne utelesi v boga to filmsko dimenzijo: film namreč niha med poznim «neorealizmom» in' iskanjem efekta, ki je bilo značilno za ameriška dela v 60. letih. Boljši primer filma z družbeno tematiko se nam zdi Martina Ritta "The Front» (II prestanome. 1976), ki obuja obdobje makariisiičnega preganjanja. Večina sodelavcev filma (vključen žeriser in scenarist Walter Benjamin) je to preganjanje doživela m lastni koži. Film je zanimiv predvsem zaradi pomeša-ve resne «moralne» zamisli .z uporabo komičnih igralcev Woodiija Allena in Z era Mostela. "The Front» nikdar ne pretirava ne v dramatično ne v komično smer. Filma, ki spadata v ■> siičidlno» smer, sta tudi Boba Rcčf&ribna «The King oj Marvin Gardehs» (11 re det giardini di Marvin), ki - sc odlično poslužuje Jacka Nicholsona, in Terrenca Matička •Badlands» (La rabbia giovane) igrdjo Martin Sheen,' Sissy Spa ceh, Warren Oales), ki zanimivo (čeprav ponekod preveč odmaknjeno) predeluje mit Jamesa Deana. Malick ima vendar marsikje dober čut za vizualizacijo. Povezujemo se tako na filme, ki se povračajo v filmsko preteklost. Primer je Davida Lmeella Ritka "the Ser SijmboU (H sim-bolo del sesso, 1974). v katerem Connie Stevens, igralka, ki se je uveljavila konec 50. let. poosebu-je zvezdo, ki spominja na Marilpn Monroe in deloma na Jaijne Mans-jielti. Charlesa Jarrotta "bost Horizom (Orizzonle pjerduto, 1972) je sla ba predelava klasičnega filma Franka Capre. ki smo ga pred kratkim lahko spet gledali v ciklusu, ki sta ga ob 80. rojstnem dne vu režiserju posvetila Italijansko -ameriška zveza in Movie Club. Blaka Edivardsa "The Pivk Pan ther Strikes Agaim (La Panlera Rosa sfida Vispettore Clouseau. protagonist Peter Sellers) obuja celo vrsto filmov. v celoti pa je delo manj zabavno kot prejšnje Edivardsove epizode z istim protagonistom. Primer nove oblike zmždništva je film Nictilasa Gessnerja «The Lillle Giii J\Vho Lives Dount the Lane» (Qi/eUa struna iagazza che abita, hj. fundo al viole), v kaie repi ngstopa mlada Jpdie Fnster. Nazadnje še dim filma avtorjev.' ki. sta bila .v 60. letih vezana na avantgardno ■ ali vsekakor izven holhnvoodsko proizvodnjo: Johna Cassdvetesa "Minnie and iMosko-rv'tz» (M'nnie e MoskoivHz) je dobro delo (čeprav ne avtorjevo 'najboljše), v katerem naletimo zo pet na prisotnost mita Humphreya Bogarta. Andi) Warhol pa je proizvedel film, katerega režiser ni običajni sodelavec Paul Morrissep. temveč Jed Johnson: «Andy War hoVs Bad» (ll male di Andy VVarftal, 1977) je dosti bolj «ugla jeni»< kot Mprrisseyevi filmi: po služuje se tudi igralcev uradne proizvodnje (Carroll Baker, Slišan Tprrell, Slefania Častni). Pesimi tem je ves le v sižeju, ki je si cer precej iznajdljiv. V tem pregledu ainerišlfin filmov bi radi omenili še film, ki je švedske proizvodnje. a je med režiser jev/mi najbolj vezan na način pripovedi ameriškega filma, in sicer akcijskega žanra. Boja Wider-berga «Mannen pa takkeU (L'uo-mo stil tetto) je med avtorjevimi najboljšimi, ker ne leži ne k esle-tizmu ne k prejasni metafori. S. G. VLADIMIR GRADNIK V tretjem delu tega napotila moramo predstaviti pisca; trvavega Posočja«. Vladimir Gradnik je bil rojen it Me-ini 17. julija 1899. leta v znani briški družini, ki je tla slovenskemu narodu odličnega pesnika in prevajal-t dr. Alojzija ter uglednega zemljepisca Rajka. Do leta 115 je obiskoval gimnazijo v Gorici, kjer je deloval v banju preporodovcev. Ves čas bitk na Soči je preživel rodni Medani in je po kobariški bitki, potem ko je po-ala Medana zopet avstrijska, postal vojak 97. tržaškega jlka. Konec vojne je dočakal v Ukrajini ter se po u-3ru avstrijski vojaški oblasti pridružil na novo ustanov-snemu slovenskemu polku -Nanos«, ki je v Tiraspolu risegel zvestobo srbskemu kralju Petru. Polk «Nanos« nato v Odesi branil mesto v nemirnih dneh sovjetske jvolucije in ga nato predal boljševiški oblasti. V za-»tku leta 1919 se je Gradnik podal s prvo ljubljansko gijo na Koroško. Po vrnitvi s Koroškega se je jeseni ta 1919 odločil za vojaško službo in leta 1923 končal Beogradu nižjo vojno akademijo s činom podporoč- nika. Služboval je nato v raznih jugoslovanskih krajih. Kot majorja jugoslovanske vojske so ga nemški okupa torji zajeli v kratkotrajni aprilski vojni leta 1941. Potem je nastopil štiriletno pot skozi mnoga nemška ujetniška taborišča. V taborišču je deloval v okviru ilegalne organizacije, ki se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Avgusta leta 1945 se je vrnil v domovino in se kot oficir JLA ponovno aktiviral. V aktivni službi je bil do leta 1955, nazadnje je služboval kot predavatelj na višji vojni akademiji. Dosegel je čin polkovnika, bival je daljši čas v Zagrebu in. se je šele leta 1975 naselil v Novi Gorici. Kot vojaški stroko.vnjak in pisec je Vladimir Grad nik deloval že v stari jugoslovanski vojski. Takrat je objavljal članke v »Konjičkem glasniku«, nato kot oficir JLA v »Vojnem glasniku«. Objavil je daljše študije o strateškozemljepisnih problemih nekaterih jugoslovanskih področij, napisal je scenarij za vojaški dokumentarni film, objavljal poljudne članke o vojaški problematiki in deloval kot predavatelj. Svoje spomine na dogodke v Ukrajini in na radgonski upor je objavil v «Jadranskem’ koledarju« (1972), svoje doživljaje na Koroškem pa je kratko opisal v «Goriškem letniku« (2/1975), Bil je že v pokoju ko se je-pričel ukvarjati s soško fronto iri tako je nastajalo «Krvavo Posočje«; prvič je javnosti rezultate svojega dela predstavil v obliki predavanja v zagrebškem »Slovenskem domu« leta 1973. »Krvavo Posočje« je poleg Mušičevega članka --Obramba na Soči« edina daljša izrazito vojaška podoba soških bitk v slovenskem jeziku. Kljub vojaški razlagi in podajanju dogodkov je knjiga zanimivo in napeto branje za vsakega bralca. V spopadu med sovražnikoma na Soči želi biti pisec pravičen razsodnik, ki priznava enemu in drugemu vrednost ali pa ju pograja zaradi napak; to more seveda ugotavljati le veščak v vojaški znanosti. Delo ni pisano na virih, pač pa je kompilacija, ki se ni posluževala vse dosegljive literature.- Ob zares skromnem izkupičku slovenske historiografije pa je za naše razmere zelo koristna tudi poštena kompilacija. V tem smislu kaže predstaviti Gradnikovo -Krvavo Posočje«. Prvin znanstvenega dela v njem sčveda ne bomo našli. To seveda ne pomeni, da o soški fronti ni mogoče znanstveno pisati. Ob taki podobi obstoji tudi poljudna podoba nekega dogajanja. Gradnikovo delo seveda sodi v to kategorijo. Bolj kot obujanje spominov za udeležence (danes že zelo redke) bojev, služi današnjemu bralcu, ki o soških bitkah nima jasne predstave. Sistematično in pregledno pisanje položeno v roke vojaškega strokovnjaka, ki je bil' posredni in neposredni udeleženec vojne! je zagotovo poglavitna lastnost »Krvavega.Posočja«. Skozi ves ta dovolj natančen pregled vojaških dogodkov — podkrepljen s številom človeških žrtev in materialnih izgub — pa se premišljeno prenaša protivojna misel in opozorilo pred nesmiselno pogubno morijo ter človekovim trpljenjem, ki ga je piščev brat izpovedal v pesmi; Kar solz se v . hišah naših zdaj prejoče, in, kar krvi pijd bregovi Soče, molitve, jok in, kljubujoče kletve, te pesmi naše nevesele setve vse, naj v naše tanke žile teče, da k^dar zanje, ki jih naše žene rodile niso še, bi pozabljene te pesmi bile, ki smo mi jih čuli, , jih bodo naši Lesi zopet rjuli. BRANKO MARUŠIČ (Nadaljevanje sledi) PETEK, 20. MAJA 1977, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti: Zgodovina in njene osebnosti 13.00 Komični filmi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Iz Rima: tenis 17.00 Brodolomci Mary Jane — 3. epizoda 17.25 Rae.se che vai . . . 18.00 Argumenti 18.30 Domneve o Etruščanih 19.00 DNEVNIK 1 — kronike Sever klice Jug — Jug kliče Sever 19.20 Aiutante tuttofare: Kolavdacijska sleza 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Los Angeles: Ospedale Nord i 111.35 Tam - Tam 22.20 Mali Siam — glasbena oddaja - Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremen ska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 15.30 600 Giro dJtalia 17.00 Program za mladino Spoznavajmo naravo 17.15 Srečanje 18.00 Posvečeno staršem: MLADINA IN DELO 18.25 Iz Parlamenta in DNEVNIK 2 — šport 18.45 SEDEM PLUS Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Teater Daria Foja GOVORIMO O ŽENSKAH 22.05 KONCERT BOBA DYLANA Ob zaključku DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana - 10.00, 14.10 TV v šoli: Smer in progra, Razvoj človeka, Slovenščina, Ruščina, TV vrtec Dnevnik. Križem kražem Pisani svet Obzornik Čez tri gore ... — glasbena oddaja Mozaik Izbira študija in poklica; Montanistika DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar Propagandna oddaja G. Prosperi: Michelangelovo življenje RAZGLEDI; Kadar čez gorovje rjove jo viharji/. ., Majhne skrivnosti velikih kuharskih 'mojstrov Ulice San Francisca DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 VELIKAN V NEW YORKU — film Film je režiral Jacques Tourner. V glavnih vlogah igrajo Victor Mature, Lucille Bali in Lizabeth Scott. 22.25 Glasbeni nokturna Zagreb 17.45 Modri plašček 18.15 Aktualna oddaja 18.45 DNEVNIK 10 19.30 DNEVNIK 20.00 Ob .gledanji). TV 21.05 Bogataš in siromak 21.55 Na prvem mestu: .V LADO ŠTEltAhkdu 22.35 DNEVNIK - , 8.10, 17.10 17.20 17.55 18.10 18.40 18.45 19.30 19.55 20. (K) 20.05 21.10 21.50 21.55 22.45 15.00 18.00 18.45 19.30 19.45 20.15 20.45 21.00 22.50 23.05 Švicarska barvna TV TV šola Oddaja za mladino Divenire DNEVNIK Na cesti človeka IL. REGIONALE DNEVNIK NEMEC - film Giro d’Italia DNEVNIK TRST A 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14 00. 15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Ženska ime na; 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni alma nah; 14.05 Roman v nadaljevanjih; 14.30 PH 104; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 18.05 Kulturni dogodki. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.15 Poje ansambel La Bella Epoque; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Elisabettine pravljice; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Ital. zbori; 15.10 Plošče; 15.45 Folk glasba; 16.45 Pihalna godba RTV Ljubljana; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Pevci lahke glasbe; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Občan pred mikrofo- nom; 17.50 Zabavna glasba; 18.00 Tops - pops; 18.35 Naši zbori pojo; 19.30 Pop glasba; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori: 9.00, 10.35 Vi in ja: 11.00 Radijska igra; 11.30 Kdor n če ženska . . .; 12.10 Drugi zvol 14.05 ženske revije; 14.30 Jaz; 15.00 Včerajšnje in današnje skla' be( 15.45 Primo Nip; 17.45 Gil dTtalia; 19.50 Radiorama; 20.' Piemont; 21.05 Koncert; 22.1 Jazz; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.0 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročili 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutr otroci!; 7.20 Beseda na današn dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.1 Glasbena matineja; 9.05 Radijsl* šola: V živalskem vrtu; 10.45 T ristični napotki; 11.03 Po Talijin poteh; 12.10 Revija orkestrov : solistov; 12.30 Kmetijski nasvet 12.40 Pihalne godbe vam igraj* 13.30 Priporočajo vam . . . 13« Človek in zdravje; 14.05 Glasber pravljica; 14.16 Naši umetnik 14.30 Glasba po željah; 15.30 N1 potki za turiste; 15.35 Glasbeni i] termezzo; 15.45 Naš gost; 16J »Vrtiljak*; 18.05 «Mesta prijat lji»; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19-' Ansambel bratov Avsenik; 20-< Stop pops 20; 21.15 Odaja o mor; in pomorščakih; -22.20 Besede : zvoki; 23.05 Literarni nokturn* 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 P'* do enih; 1.03 Drobne komornogla bene skladbe; 1.30 Nočni znane 2.03 Mojstri jazza ... 2.30 Revi. popevk. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nikakor ne pristanite na poslovni kompromis. Ne dovolite, da bj v dru- , žini prišlo do resnega spora. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopile bodo težkoče, ki pa jih boste premagali. Previdnost v odnosih do ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potegnite ustrezne zaključke. Prišli boste do neke zares odlične ideje. Prijeten večer s prijatelji. RAK (od 23.6. do 2.7.) Pazite, da se ne navdušite nad nekim po vršnim programom. Neki prijatelj vas bo izdatno podprl. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kujte železo, dokler je vroče. Prišlo bo. do srečanja, ki utegne vplivati na vaše življenje. DfiVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da bi kakorkoli ne dregnili v občutljivost svojega predstojnika. Uspeh v srčni zadevi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) , Vaši načrti za bodočnost so dob1”1’ za danes pa poprečni. Izvlekli s boste iz hude težave, toda sarn ’ ŠKORPIJON (od 24.10. do 21JH Če boste sprejeli nasvet neke&_ strokovnjaka, se boste ognili sikaterj nevšečnosti. STRELEC (od 22.11. do 20;1^ Skušajte rešiti vprašanja, ki s. jih doslej zanemarjali. Ne upiP1^ te se, če kdo želi diskutirati o v’a ših pobudah. . , KOZOROG (od 2J.12. do 20 J/ Kljub nejasnim situacijam. današnji dan za vas precej plode • Veliko veselje pri osebi, ki v ljubi. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) S*" mo s strogo kontrolo nad sam'0 seboj, se boste lahko ustreza znašli v neki zmedi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zapl®; tene naloge zahtevajo od vas rt-nost in vztrajnost. Mislite samo n to, da bi okrepili svoje živce* ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. maja 1977 lOl-ESARSTVO TENIS PRVENSTVO ITALIJE S PREDETAPO NA KRONOMETER &ANES START 60. «GIRA» Od Jugoslovanov Letošnje italijanske etapne dirke se bodo udeležili skoraj vsi najboljši svetovni kolesarji - Freddy Maertens le favorit Homl?es se 1x1 s predetapo na kro-L «er začela 60. krožna dirka po Vteir’« °^esarji kodo v 23 dneh pre-^ 3.958,5 km. med 11. in 12. eta-jj Pa bodo imeli dan počitka. Od Ja „i. kosta dve na kronometer iih ,uprdh 54 km. Večjih in manj-1^, ^Petin je skupno 28, najvišjo M? pa kodo kolesarji dosegli na pj p u Pordoi (2.239 m), v 17. eta-beje rev°ziti bodo morali tudi 15 km bori in sicer v 19. etapi, ko San -kolesarji vozili čez prelaz Ca' ^ Marco, ki loč T^e pokrajine. ..ireds ■ bednik žirije bo Rimljan Pre lir' v*?rad Pa d0 za 150 milijonov *' nagrad štirj^lesarji se bodo potegovali za ^ .Gajice in sicer: roza majica bo ij |' na skupni lestvici, ciklamova pry' na lestvici po točkah, bela za c, 7“Vrščenega novega profesional-iisj? zelena, ki jo bo nosil najbolj ^ kfn na Sorskih nagradah. Skupijo nastopilo 14 ekip, vsaka pa ^ melo po 10 kolesarjev. Ekipe, ki Da,.® .Pojavile za letošnji «Giro» so Š-Jr/lie: Bianchi . Campagnolo, Ck yn' Fiorella, GBC - ITLA, Jol-Lf^iea, Magniflex, Šanson, Scic, drjj.' Vibor, ZoncaSantini, Flan T batina, Kas in Teka. lole,km da hočeta prispeti v Milan 1,6 boi? f113!'0'- Italijanski kolesarji ijrj igrali podrejene vloge; pred-itfdjl Moser in Gimondi sta doslej kjjj,? z močmi ,ker se hočeta iz-LjL1, Pred domačii i občinstvom. !j)a nJa dirka nam bo gotovo poka Vaflj.koliko veljata mlada Italijana VjJ ln Saronni, ki sta presenetila elau sezone. Lahko pa pričaku-lih : da se bo izkazal kdo od mlaj-L,n še malo znanih kolesarjev. bv,ž smo že omenili, je letošnja \ 3 dirka pd Italiji zelo dolga, vijt da lahko pričakujemo vsako-a P^aoaečenja. Posebno v dru-i iw;em dicke, ko se bodo kolesar-1° dner,l- na hribih, bo gotovo pri-Žjlo? Melikih sprememb na lestvici. HjL lanko rečemo, da letošnja dirka < Klavnega favorita, saj bo go- W1,n°8° činiteljev vplivalo na j^aiestvico. dRžavno prvenstvo ^nes Miličeva v Parmi kar bi pomenilo osvojitev ene izmed kolajn. Več možnosti za visoko uvrstitev bo imela Miličeva vsekakor med posameznicami, kjer brani absolutni državni naslov in pa v ženskih dvojicah, skupno s klubsko soigralko Ve-snaverjevo. Intervju z Miličevo bomo objavili v naši jutrišnji številki. B. S. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA MONAKA Hans Stuck najhitrejši v poskusnih vožnjah MONTECARLO, 19. - V 1. dnevu poskusnih voženj za VN Monaka, sta bila najhitrejša Hans Stuck (I’30”73) in John Watson (1'30"86) na avtomobilu alfa romeo brabham. Niki Lauda je dosegel 4. najboljši čas (1’31”32), Carlos Reutemann pa je za stotinko slabši od klubskega kolega. Zmagovalec zadnje VN Mario An-dretti je dosegel 8. čas (1’31”85), svetovni prvak James Hunt pa 12. (1’32”56). ODBOJKA Kvalifikacije za EP BARI, 19. — V prvem kolu kvalifikacijskega ženskega odbojkarskega turnirja za EP'so dosegli naslednja izida: Italija - Turčija 3:0 (8, 7, 0) Jugoslavija - Francija 3:0 (9, 5, 8) PRIJATELJSKO ODBOJKARSKO SREČANJE NA REKI Mlada ekipa ZSŠDI povsem zadovoljila Kljub temu pa so Rečanke zanesljivo zmagale to ba». ^ilrj P°P°ldne se prične v Par-v glavno namiznoteniško prvenstvo i« g3 jakostni kategoriji. Danes bo-sporedu le izločilne tekme v jjl^nih dvojicah, jutri pa bodo sto-ic, t4 ^leno mizo tudi ženske dvo-V Posameznice, mešanih dvojicah bo nastopila i)rf Kraševa vvortefavriina 5Lenin AAi- Rijeka — Mladinke ZSŠDI 3:0 (11, 10, 11) RIJEKA: Kramarič, Petrovič, Grandič, Ščulac, Krneta, Schmied-lehner, Kovač, Primorac, Fadjevič, Kozjak, Gačina, Buzuk. ZSŠDI: Kralj, Glavina, Jazbec, Kocjančič, Olenik, Albi, Černjava, Crissani, Debenjak, Grgič, Vida in Lija Legiša, Rupel. V sredo zvečer je bila na Reki na sporedu izredno zanimiva tekma med domačim prvoligašem Rijeko in mladinsko izbrano vrsto ZSŠDI. Tudi domačinke so nastopile z mladinkami, ki pa so praktično vse standardne igralke tudi prve ekipe, ki je v letošnjem prvenstvu prve zvezne lige zasedla odlično tretje mesto. Tekma sama je bita izredno zanimiva in tehnično dobra. Gladka zmaga v korist domačink nas ne sme prevarati, saj so naše zastopnice res dobro zaigrale. Na drugi strani mreže so imele seveda neprimerno boljšega nasprotnika. Domačinke so pod vodstvom reprezentantke KramariččVe ' predvajale hitro in moderno igro na mreži pa so se odlikovale z rppčriimi udarci. Naše mladinke so povsem zadovoljile. V prvem setu so s svojo izredno zagrizenostjo in dobro obrambo povsem zmedle domačinke, in celo povedle z 9:0. Sicer je bila pa slika v vseh treh nizih enaka — i-gra je bila vseskozi izenačena, le v odločilnih trenutkih so se naše igralke znašle brez moči. Poznalo se je namreč, da je dober del odbojkaric že končalo s prvenstvenimi obveznostmi pred več kot mese- cem dni. Tudi sistem je od časa do časa pešal, kar je pa tudi povsem razumljivo, saj je ta postava prvič igrala skupaj. Ob koncu tekme se je trener domačink škiljan pohvalno izrazil o naših odbojkaricah. Dejal je, da je bila ta mladinska vrsta za njegove varovanke izredno učinkovit partner, presenetila pa ga je predvsem izrazita borbenost Tržačank. V vrstah ZSŠDI so stopile na i-grišČe vse sklicane odbojkarice, in vsaka je optimalno opravila svojo nalogo. Torej dokaz več, da imamo tehnično dobro pripravljene igralke. Ob pozitivnem nastopu pa se nam kar samo vsiljuje vprašanje, kako bi se taka ekipa obnesla v italijanskem prvenstvu. le še M. Jaušovec Franuloviča je premagal Zugarelli, Špearja pa Gottfried RIM, 19. — Že itak maloštevilna I fried (ZDA) 792 točk, Vilas (Arg.) jugoslovanska odprava na teniškem turnirju za prvenstvo Italije se je, po izredno uspešnem začetku, skrčila na samo «eno enoto*. V osmini finala je namreč danes Italijan Zugarelli po treh setih premagal Jugoslovana Željka Franuloviča, ki je »včeraj poskrbel za veliko presenečenje s tem, da je izločil enega od favoritov za končno zmago, Argentinca Vilasa. Malo sreče je imel tudi Špear, ki je v osmini finala naletel na odličnega Američana Gottfrieda. Američan je seveda zanesljivo slavil v dveh samih setih. Med posamezniki naj omenimo, da je lanski zmagovalec Panatta odpravil Američana Waltkeja. POSAMEZNIKI Osmina finala Zugarelli (Italija) - Franulovič (Jugoslavija) 6:1, 1:6, 6:0; Panatta (Italija) - Waltke (ZDA) 6:4, 6:3,; Nastase (Romunija) - Hewitt (Just. Afrika) 6:4, 6:4; Pecci (Paragvaj) -Tiriac (Romunija) 7:5, 2:6, 6:4;' Dent (Avstralija) - Deblicker (Francija) 6:1, 6:4; Gottfried (ZDA) -Špear (Jugoslavija) 6:3, 6:3; Geru-laitis (ZDA) - Kodeš (ČSSR) 6:4, 6:3; Warwick (Avstralija) - Scan-lon (ZDA) 0:6, 6:1, 6:1. Med ženskami je lanska zmagovalka Mirna Jaušovec premostila še današnjo oviro. Mariborčanka je zanesljivo premagala Italijanko Sim-mondsovo. POSAMEZNICE Izidi 2. kola Jaušovec (Jugoslavija) 1 Simmonds (Italija) 6:4, 6:2; Pinterova (Češkoslovaška) - Coerner (Avstralija) 6:2, 6:3; Dupont (ZDA) - Harter .(ZDA) 7:5, 6:3; Tomanova (ČSSR) - Mar-šikova (ČSSR) 6:3, 7:5. Osmina finala Newberry (ZDA), -Carillo (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3; Riedel (ZRN) - Hunt (Avstralija)’ 1:6. 6:3, 6:4; Teegar-den (ZDA) - Coler (VB) 6:3, 6:3; Struthers (ZDA) - Mihai (Romunija) 6:2, 5:7, 7:6. LONDON, 19. — Po 22 odigranih turnirjih, je lestvica teniškega pokala Grand 'Prix naslednja: Gott- 647, Borg (Švedska) 500, Tanner (ZDA) 383, Smith (ZDA) 268, Mott-ram (Vel. Britanija) 215. ♦ * * LONDON, 19. — Teniški igralci Connors, Ashe, Vilas, Nastase, Ra-mirez in Orantes so že zagotovili svoj nastop na turnirju Queen’s club,1 ki bo od 13. do 18 junija v.Londonu. NOGOMET BRUSELJ, 19. —, Danes se je v Belgiji pričel zaključni turnir UEFA za mladinske nogometne reprezentance, na katerem nastopata tudi Italija in Jugoslavija. Italija je premagala Bolgarijo z 2:1, ZRN pa Jugoslavijo z 2:1. Poletova ekipa minibasketa, ki se je udeležila drugega Kontovelovega turnirja .................................................................min.............................................. 'S ti' asova predstavnica Sonja Mi V Jea Partner pa bo Guido Piši ^fa na uvrstitev v polfinale, Si|,„ , .... n, MMI,miim, minil m, ......................................................................................................................... Borova odbojkarja Milič in Ugrin H?BOJKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ŠESTERK Goriška 01ympia premočno na prvem mesta V prvi ženski diviziji je Sloga na tretjem mestu razpredelnice - Izredno važna zmaga Kontovelk v hudi borbi za obstanek v tem prvenstvu ' Nadaljevanju odbojkarskega stVa L moške id ženske di-naše tri še sterke izboje-V|t( stlri točke. Dve dragoceni izbojevale igralke Konto-iVini1 tod* zastopniki gorske NceL6’ ki so že dve koli pred S /N Prvenstva matematično go 'nagovalci. j, Moška c liga S .J11 ko sta bili odigrani še \,tostali tekmi skupine C tega 'mamo končno lestvico. v}°čite S^a kiR odločilni samo za Nai ey drugega zastopnika, ki bo i%n?'armstiti to ligo. Poleg že hNla Krasa je ta nehvaležna doletela ekipo Inter 1904 iz bresta. 5 ZAOSTALIH TEKEM ACt> • ACLI Sv. Jakob Jakob - Kennedy Gj0f„K°NčNA LESTVICA {ti^Sio CriS04 3:1 1-3 14 14 14 14 14 14 14 40:9 33:22 32:22 25:29 24:33 22:33 19:39 1 Moška divizija Nina ZA NAZADOVANJE j;, lartar11? Pot Olympie iz G irice S. p tuje in to dokaj preprič-7rbjju 0 tesni zmagi v mestnem lin6 brJ1 Agijem so potem slavili Ta? in 50■ bi ed^r,ertJs lz Sacila ni bil ena-tj še n Nasprotnik Tako je Olvm 'N j v«dno kot edina neprema-Q brv'ma že dve koli pred kon-rWn0 enstva matematično zago-iJ je rit>rv° mesto v tej skupini, wHvMe(lnost pred neposrednim iA lcem (Rozzol) kar šest j-kbiij ie bitka za prvo mesto p' Pa ne moremo reči za c3v'^oleg že Obsojenega na bo nižio ligo (AGI iz Gori- Cil bida, P°trebno iskati drugega A med Libertasom iz Sa Vii tnetlu ast’Co 'z Pordenona in Sa i .1V|mi Mestnimi redarji iz 1 *majo vsi trije po 6 točk. V 8. kolu je Rozzol odpravil Gin-nastico sredi Pordenona, Videmča-ni pa doma AGI. IZIDI 8. KOLA Ginnastica PN t Rozzol 1:3 Mestni redarji - AGI 3:2 01ympia GO - Lib. Sacile 3:0 PRIHODNJE KOLO Libertas Sacile - Mestni redarji, AGI Gorica - Ginnastica Pordenon, Rozzol . 01ympia. LESTVICA 01ympia Gorica 16, Rozzol 10, Libertas Sacile. Ginnastica Pordenon in Redarji Videm 6, AGI Gorica 2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Tudi v 8. kolu je bila preložena ena tekma, in sicer Libertas B’iu-me Veneto - Corridoni. Ne glede na to je odlična ekipa iz Fiume Veneta še vedno na prvem mestu in mora odigrati še dve tekmi. Po zadnjem spodrsljaju s Torriano se bo morala Sloga v najboljšem primeru zadovoljiti s tretjim mestom na končni razpredelnici. Za prijetno presenečenje pa je to pot poskrbel Virtus. ki je premagal Ju-lio. Ti dve ekipi imata sed?j ena ko število točk. IZIDI 8. KOLA Virtus - Julia 3:2 Sloga - Torriana U:3 Lib. F. Veneto - Corridoni prelož. PRIHODNJE KOLO Corridoni - Sloga, Torriana - Vir-lus, Julia - Libertas Fiume Veneto. LESTVICA Libertas Fiume Veneto 12, Torriana Gradišče 10, Sloga 8, Corridoni 6, Julia in Virtus 4. (Libertas iz Fiume Veneta ie igral dve tekmi manj, Corridoni in Torriana pa po eno.) 'SKUPINA ZA NAZADOVANJE V 'tej skupini se bije neizprosen boj za obstanek. Teoretično in tudi matematično je izven nevarnosti 2 koli pred koncem samo vodeča Azzurra, ki je zbrala 12 točk. Izven nevarnosti ni niti Libertas iz Kr-mina, ki je bil petkrat uspešen. V ogorčenem boju pa je Maiauese doma premagal zastopnice iz Kr- mina in tako ima sedaj 6 točk. Po zadnjem neuspehu in to prepričljivem s' Kontovelom je že z eno nogo v nižji ligi ACLI Slovenske zastopnice so izbojevale dve zlata vrednj točki, toda v preostalih dveh tekmah igrajo v gosteh — jutri v Krminu in v poslovilnem nastopu še v Maianu. V teh dveh nastopih bi bili za Kontovel dovolj dve točki, ker je težko pričakovati, da bo Maianese dvakrat slavil, saj ga čaka izredno težka naloga že jutri v Vidmu s Pav Despar. Kot je znano, igra ta šesterka dvakrat bolje doma kot v gosteh, kar še enkrat potrjuje poraz sredi Gorice z Azzurro. Zadnji dve koli bosta tako odlo čilni za določitev dveh šesterk, ki bosta v nrihodnjem prvenstvu igrali v 2. diviziji, IZIDI 8. KOLA Azzurra - Pav Despar 3:0 Kontovel - ACLI Sv. Jakčb 3:0 Maianese - Libertas Krmin 3:1 PRIHODNJE KOLO Libertas Krmin - Kontovel, ACLI Sv. Jakob - Azzurra, Pav Despar -Maianese. LESTVICA Azzurra Gorica 12, Libertas Krmin 10, Pav Despar Videni in Kon-tovel 8, Maianese 6 in ACLI Sv Jakob 4. G. F. Drugi turnir \ ^Mladinskega centra» Mladinski center - Gorica tudi letos, kot že lansko leto, priredi odbojkarski turnir prosvetnih in mladinskih društev, ki bo od 30. maja do 3. junija na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici. Tudi ta letošnji «2. odbojkarski turnir za pokal Mladinskega centra* bo za žensko in. moško konkurenco in v vsaki nastopajoči ekipi lahko igrajo le štirje igralci, ki so včlanjeni v vsedržavno odbojkarsko zvezo FIPAV. Društva, ki se nameravajo udeležiti tega turnirja, lahko prijavijo lastno ekipo na sedežu Mladinskega centra,/ Ul. Montesanto 84, Gorica, tel. 83-495. Rok vpisa zapade v petek, 27. maja. Pravilnik tekmovanja in ostale podrobnosti pa bomo naknadno še objavili v dnevniku. Organizator opozarja vsa društva, naj vpis opravijo čimprej, ker bosta s tem program in izvedba turnirja olajšana. V drogi polovici meseca junija odbor Mladinskega centra namerava organizirati podoben turnir tudi v košarki. I. K. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK Druga Jadranova peterka uspešna v Miljah V promocijskem prvenstvu zmagovalec še ni znan • Servoiana bo morala odigrati še dve zaostali tekmi ■ Jutri in v nedeljo pričetek drugega dela prvenstva «po mlad* PROMOCIJSKO PRVENSTVO Tekma Jadran - Servoiana je za nami. O tem smo že mnogo pisali. Če bi lahko strnili misel raznih trenerjev, prisotnih navijačev, bi dejali le to: Jadranove igralce je pred odločilno preizkušnjo zajela trema, Servoiana pa je sproščeno igrala in tudi zasluženo zmagala. No, prvenstvo še ni končano. Odigrati bodo morali še vrsto zaostalih tekem, tako da obstaja še minimalno upanje, da Jadran še vedno o-stane v borbi za prestop v višio ligo. Servoiana bo namreč morala odigrati še dve zaostali .tekmi. V srečanju z Artejem so Škeden.ici nesporni favoriti,, v tekmi z Merjena pa bi latiko naleteli na hujše težave. Da je Inter 1904 dobra ekipa, je to dokazal v zadnjem kolu, saj je kar sredi Tržiča premagal peterko POM. V Tržiču pa je Servoiana proti istemu nasprotniku izgubila. V poslednjem zavrtljaju je presenetila tudi Barcolana, ki je kar v Gradišču premagala Italo, ki pa je: vseeno ostala na odljčnem tretjem mestu lestvice. 1m čW!k poskrbel Scoglietto, ki je v dveh tekmah zbral kar štiri točke in se je tako praktično rešil pred izpadom v nižjo ligo. IZIDI ZADNJEGA KOLA Jadran - Servoiana 66:77 POM Tržič - Inter 1904 60:68 Itala - Barcolana 80:82 UUS Trst - CGI Milje 73:58 Arte - Villesse 62:51 Edera - Scoglietto 55:74 ZAOSTALA TEKMA Scoglietto - POM Tržič 59:52 ZAČASNA LESTVICA Jadran 38; Servoiana 36; Itala Gradišče 34; CUS Trst 28; Inter 1901 24; Barcolana in POM Tržič 20; CGI Milje 18; Edera Gorica 14; Scoglietto 10; Arte Gorica 8; Villesse 2. PRIHODNJI ZAOSTALI TEKMI' Villesse - Barcolana (22.5.); Barcolana - Villesse (29.5.) 1. DIVIZIJA Jadran je v nedeljo v gosteh le pospravil drugi prvenstveni par točk. Naši fantje so v tem srečanju pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Trener Marko Oblak je ix> tekmi dejal: «Ko je‘že vse kazalo, da bodo zopet poraženi, saj so domačini vodili že s 16 točkami razlike, pa so le zaigrali borbeno in v podaljšku smo tudi zasluženo zmagali.* V derbiju kola je Ferroviario zanesljivo premagal Grandi Motori in je tako trenutno sam na vrhu lestvice. IZIDI 8. KOLA Edera Milje - Jadran B . 71:74 " Ferroviario - G. Motori 79:60 Scoglietto - San Sergio n. o. Počitek: Juventus LESTVICA Ferroviario 12; Grandi Motori in Juventus 10; Scoglietto. Jadran B in Edera Milje 4; San Sergio 2. PRIHODNJE KOLO (22. 5.) Grandi Motori - Edera; Juventus -Scoglietto; San Sergio - Ferroviario. Počitek: Jadran B. «POMLAD» Povratni del tega prvenstva se bo pričel že v soboto, oziroma v nedeljo. Spored skupin na Tržaškem. SKUPINA C 6. kolo (21.5.) Bor - Flaminio (18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Servoiana - Libertas. Počitek: Ferroviario A. 7. kolo (29.5.) Ferroviario A - Bor; Flaminio -Servoiana.. Počitek: Libertas. 1 8. kolo (4. 6.) Bor Libertas; Flaminio - Ferroviario A. Počitek: Servoiana. 9. kolo (11.6.) Servoiana - Ferroviario A; Libertas - Flaminio. Počitek: Bor. 10. kolo (18.6.) Bor - Servoiana; Ferroviario A -Libertas. Počitek: Flaminio. SKUPINA D 6. kolo (22. 5.) Breg - Inter 1904 (11.00 v Dolini); Polet - Don Bosco (11.00 na Opčinah)1; Kontovel - Ferroviario B (21.5. ob 16.30, na Kontovelu). 7. kolo (29. 5.) Polet' - Kontovel; Ferroviario -Breg; Don Bosco - Inter 1904. 8. kolo (5.6.) „ Breg - Don Bosco; Ferroviario B -Polet; Kontovel - Inter 1904 (4.6.) 9. kolo (12.6.) Breg - Polet; Inter 1904 - Ferroviario B; Don Bosco - Kontovel (11.6.). 10. kolo (18.6.) Kontovel - Breg; Ferroviario B -Don Bosco; Polet - Mer 1904 (19.6.)'. edko NA GORIŠKEM V 1. diviziji domovei drugi V prvem kolu povratnega dela moške divizije je goriški Dom zelo razburljivem finišu premagaj ekipo Umanita iz Gorice. Hvaličevi varovanci so namreč 39 sekund pred koncem srečanja vodili le za 2 točki. Kljub zmagi naši fantje zaostajajo še vedno za dve točki na skupni lestvici za vodečo Albo iz Krmi-na, ki je brez vsakršnih težav odpravila zadnjeuvrščeno ekipo iz Za-graja. IZIDI 6. KOLA Staranzano - Begliano 107:90, Sa-grado - Mobilcasa 63:87, Dom - U-manita 78:71. LESTVICA Alba 12, Dom 10, Umanitš 6, Staranzano in Begliano 4, Sagrado 0. PRIHODNJE KOLO (21. 5.) Umanita - Sagrado, Mobilcasa -Staranzano, Ronchi - Dom (ob 11. uri). PRVENSTVO «POMLAD» V goriški B skupini se je končal pni del prvenstva «Pomlad». Dom je trenutno na »zlati sredini* lestvice. Uvrstitev pa ni bistvene važnosti, saj nam je trener Gojkovič dejal: »V tem prvenstvu ni važna konča uvrstitev, ampak glavno je, da fantje igrajo in si naberejo izkušenj za prihodnjo sezono, saj je tudi poprečna starost ekipe zelo nizka.* Za. zaključek še lestvica Domovih strelcev: Semolič 138. Devetak 82, Fait 80, Ugo Dornik 25, Prinčič 23, Sošol 9, Bučinel 6, Sancin 5 in Karv-teli 1. IZIDI 5. KOLA Sidertecnica A - Dom 100:70, Pa-gnossin B - Arte 106:81, Ardita B • Ronchi n.o. LESTVICA Sidertecnica A, Pagnossin B in Arte A 8, Dom 4, Ronchi in Ar-v' dita B 0. Razpored tekem povratnega del« prvenstva: 25. 5.: Dom - Ronchi (17.00) 28. 5.: Arte A - Dom (16.30) 4. 6.: Dom - Pagnossin B (17.00) 11. 6.: Ardita B - Dom (15.30) 18. 6.: Dom - Sidertecnica (17.00) Vladimir iiiiiiiimifiiiiiiiiniiiMiiminiiiiiiiMiimiiiiimvi ODBOJKA iimiiitttmiiiiiiiiiiimtnmmitititiiiMiimniiimiitiiiiitttit V 3. MOŠKI DIVIZIJI V finalnem delu Domovei na vrhu Odločilno bo v lem tekmovanju zadnje kolo Do konca prvenstva 3. MD manj ka le še eno kolo in goriška ekipa Doma vodi na skupni lestvici z dvema točkama prednosti pred dvojico Libertas (Krmin) in Časa del Lampadario (Gradišče). Obe zasledujoči ekipi -imata lepe možnosti, da prekrižata domovcem načrte za napredovanje. Vse se bo namreč odločilo v poslednjem kolu. Poglejmo sedaj rezultate prvih dveh odigranih kol finalnega dela 3. moške divizije: L KOLO Dom' - Volley Bali 3:1 V prvenstvu 3. ŽD nastopajo tudi mlade Borove odbojkarice. Na sliki; posnetek s tekme Bor — Inter 1904 Vol- Libertas - Časa del Lampadario 2. KOLO Dom - Libertas * Časa del Lampadario ley Bali Grado 3:2 LESTVICA Dom (Gorica) 4 2 2 0 6 2 Libertas (Krmin) 2 2 114 4 Časa del Lamp. 2 2 114 5 Volley Grado 0 2 0 2 5 6 PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO V soboto, 21. 5. ob 18. uri v Gradišču: Časa del Lampadario - Dom (Gorica) V nedeljo, 22. 5. ob 10. uri v Kr minu: Libertas - Volley Grado V zadnjem kolu se bo pravzaprav odločilo, kdo bo napredoval v višjo ligo. Če bo Dom v Gradišču zrna gal, ne bo težav. V primeru, da bodo «belo-rdeči» poraženi zapustili igrišče, bo odločala o napredovanju razlika v setih. Trenutno stanje je naslednje: Dom (+4), Libertas (0) in Časa del Lampadario (—1). To se pravi, če bi Libertas proti ekipi iz Gradeža zmagal s 3:0, kar je zelo verjetno, st Dom lahko privošči v Gradišču poraz le s 3:2. Vsak poraz z drugačnim končnim izidom bi bil za Goričane usoden. I. K. MINIBASKET Sokol - Libertas B 53:36 (25:8) SOKOL: Ušaj 14, Nevenko Pertot 4, Devetak 6, Bogateč 2. Della Schiava 2, Špogar 2, Niko Pertot 6, Grilanc 6, Gruden 2. Caharija 4, Klanjšček 4, Rebula 1. SODNIKA: Della Schiava in Pupis Sokol je z lahkoto premagal drugo ekipo Libertasa in odnesel svoj prvi par točk v tem prvenstvu. Zmaga bi lahko bila izdatnejša, ko bi Nabrežirci hjli le malo bolj pazljivi v obrambi. Gre omeniti, da so tokrat pri Sokolu dosegli vsi igralci vsaj po en koš, kar je pri miniba-sketu bolj redek pojav. Pohvala gre torej vsem. še posebno pa Grilancu in obema. Pertotoma. Marko V HELSINKIH Šest držav na EP skozi kvalifikacije HELSINKI, 19. - Francija, Avstrija in Finska so se v Helsinkih uvrstile v finalni del kvalifikacijskega košarkarskega turnirja za (moško) evropsko prvenstvo. Istočasno se je tekmovanje v drugi predskupini odvijalo v Stockholmu. kjer so se v finalne kvalifikacije uvrstile reprezentance Nizozemske, Madžarske in Poljske. Finalni del teh kvalifikacij se bo odvijal od petka do nerielie NOGOMET Radnički (N) zmagal V zaostali teko- prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Nišu domači Radnički premagal Bu-dučnost z 2:0. Zadetka za domačina sta dala — Andrejevič in Stojilkovič. Po tem srečan ju imata tako Radnički kot Budučnost enako število tcek na lestvici, in sicer 30. V okviru priprav za gostovanje Bosni, je v sredo članska nogome na reprezentanca ZSŠDI premaga mladinsko reprezentanco ZSŠDI 3:0. TURNIR V ANCONI Vladimir Jankovič navdušil občinstvo Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Anconi je selekcija «A11 Starš*, ki jo sestavljajo tuji igralci prve italijanske lige, zanesljivo premagala beograjski Partizan. Med najboljšimi na igrišču je bil Zagreb čan Vladimir Jankovič, ki je z akrobatsko igro navdušil občinstvo. Izredno dobro je zaigral tudi Skorek. IZIDA «A11 Starš* - Partizan 3:1 Italija - Marke 3:2 NEW YORK, 19. — Franz Beeken-bauer bo prvič nastopil za svoje novo društvo 29. maja, ko bo Cosmos igral prvenstveno tekmo v Tampi na^Floridi. V New Yorku pa bo prvič nastopil na prijateljski tekmi, ki jo bodo domačini odigrali proti La-ziu (1. junija). ZSŠDI za jutrišnje gostovanje v Kopru Za jutrišnje srečanja, ki ga organizira Obalna telesnokulturna skupnost na Koprskem, je selektor ZSŠDI Bruno Rupel sklical naslednje nogometaše: JUVENTINA: Mikluš KRAS: Milič, Škabar A., Škabar D., Albi, Skupek. Kosovel PRIMOREC: Kralj E.. Krevatin PRIMORJE: Verša, Štoka VESNA: Guštin ZARJA: Terčon, Peroša, Franko. Vsi, ki bodo nastopili v Kopru, bodo imeli na razpolago avtobus, ki bo odpeljal z Oberdankovega trga ob 14.00. Na Opčinah se bo ustavil pred Prosvetnim domom ob 14.15. Nadalje bo avtobus odpeljal proti Banom, kjer bo ob 14.18, v Trebče, kjer bo ob 14.21, na Padriče. kjer bo ob 14.24, in v Bazovico, kjer bo ob 14.27. Uredništvo, uprava, oglasni oddelok, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 » 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljublj*'14 Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 ^ Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir ta mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi. Iz vseh pokrajin Italije pri SPI. I drut* Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 20. maja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I !ZTT \ Trst Član italijansk« zveze časopiso*!} založnikov fltv STOPNJEVANJE TERORISTIČNIH NAPADOV IN USTRAHOVANJA Bombni atentati v Milanu V Sevesu ranili zdravnika GRACE IN SOPHIA V CANNESU !/-v ‘V ? lHlonska stroja povzročila veliko škodo na milanski podzemeljski železnici - Razsajanje zločinskih tolp v Turinu in Firencah pod krinko «komunistične^a oboroženega boja» MILAN, 19. — V trenutku ko so italijanski študentje tako rekoč izrirfilj iz svoje sreda najbolj raz borite elemente (tiste — »avtonomne* — ki so v zadnjih dneh povzročili prelivanje krvi na ulicah s tem. da so postali orodje v rokah prevratniških krofov) in tako dokazali svojo zrelost, zlust: pa globok čut odgovornosti v zdajšnjem težkem družbenopolitičnem položaju, so mračne sile, ki jim je napoti demokracija, postoterile svoje moči. Danes je bilo v okviru njihovih zarotniških načrtov izpeljanih nič koliko bombnih in drugačnih napadov, ki le po naključju niso zahtevali žrtev — če izvzamemo zdravnika, ki so mu zločinci prestrelili nogo in roko šlo je za pravo »escalation* nasilja, ki pa se mu bodo znale demokratične stranke in družbene sile brez dvo- ma učinkovito upreti ko že tega niso zmožni tisti krogi, ki jim je poverjena po zakonu in ustavi skrb za javni red in varnost državljanov. Seveso. obrpočje, ki ga jy julija lani zastrupil oblak dioksina iz tovarne TCMESA: ob 18 uri je troje z revolverji oboroženih mladincev (dva sta bila zakrinkana) vdrlo na sedež občinskega higienskega urada in petkrat ustrelilo proti občinskemu zdravniku prof. Giuseppeju Ghettiju; tri krogle so ga zadele v desno nogo. četrta ga je ranila v desno roko peta pa se je izgubila nekje v steni. Nesreč nik se bo zdravil v milanski bolnišnici 40 dni. Milan, podzemeljska železnica: med 4. in 5. uro sta peklenska stro ja uničila več deset metrov tračnic in poškodovala del električne milllllllllllllllMMIllllllllllMllllllltf llllltllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIHillllMIIIIIMMIIIIIItlllMlIlilllllllllllllllt MED STAVKO BOLNIŠNIŠKIH «AVT0N0MIST0V» V Milanu policija pretepla kronista in fotografa Anse Grobo ravnanje vicekvestorja in kapetana «čelerinov» - Ostri protesti redakcijskih odborov, Zveze kronistov in Zveze časnikarjev - Cossiga bo sprejel predstavnike tiska MILAN, 19. — Med stavko peščice bolnišniških »avtonomistov*, ki so zastražili dohode v milansko bolnišnico, je nekaj agentov policijskega oddelka, kateremu sta poveljevala vicekvestor dr. Epifani in kapetan »čelere*, pretepla časnikarja milanske redakcije tiskovne agencije ANSA Adolfa Maffeia, ki se je glasno predstavil v za kro.rsta in pokazal tudi izkaznico, »Časnikar gor. časnikar dol, tu ni mesta zanj* naj bi bil odgovoril vicekvestor, ki ni mignil niti s prstom, da bi prepreč i napad agentov s pendreki in puškinimi kopiti. Vicekvestor, ki je časnikarja vlekel za suknjič, je kasneje celo grobo vzel iz roke slušalko, ko je hotel Maffei obvestiti o dogodku redakejo. Maffei se je moral zateči po prvo pomoč v bolnišnico, kjer so mu morali zašiti rano na roki. Okleval bo v petih dneh. Druga skupina agentov pa je surovo napadla tudi fotografa agencije ANSA Angela Lombardija, ki je posnel policiste, ko so pretepali ležečega »avtonomista*. Nezaslišan dogodek je seveda sprožil val protestov. D'rektor milanske redakcije ANSA je nemudoma ostro protestiral proti grobi kršitvi ustavnih pravic. Ostro protestno noto je izdal tudi uredniški odbor agencije. Policija pravi nota, je jasno pokazala, da ne mara prič ob njenh posegih. Ker predstavlja dogodek nevarno dejanje nasilnega ustrahovanja in ogrožanje svobode tiska, zahteva uredniški odbor ugotovitev odgovornosti na vseh ravneh in seveda primerne ukrepe. Uredniki milanske agencije ANSA so v protest danes oklicali enourno stavko. Proteste so izrazili tudi sindikalni 3vet agencije in uredniški odbori številnih dnevnikov. V svoji izjavi je predsednik Zveze italijanskih kronistov Piero Passetti ožigosal poseg agentov in pripomnil. ■ da bi morali enkrat za vselej najti način identifikacije kronista na delu, vendar pa bi morali tudi vzgajati sile javnega reda na spoštovanje tistih, katerih dolžnost je obveščati javnost in katere bi morali oni pravzaprav ščititi. Predsednik in tajnik FNSI (Vsedržavne zveze italijanskih časnikarjev) Murialdi in Ceschia sta poslala protestno brzojavko notranjemu ministru Cossigi, medtem ko so predstavniki milanske skupine Zveze kronistov o-stro protest:rali pii milanskem kve-stoi-ju Sciaraffii in zahtevali jamstva za nemoteno delo kronistov. Notranji minister Cossiga je v zvezi z milanskim dogodkom in drugimi podobnimi, ki so jih zabeležili v Rimu prejšnji teden, javil, da bo v soboto sprejel predstavn'ke Vsedržavne zveze italijanskih časnikarjev in Zveze fotoreporterjev. Poleg tega bo na njihovo zahtevo sprejel tudi predstavnike tiskovne agencije ANSA. Skupina bolnišniških »avtonomistov* je v dopoldanskih urah sklicala zborovanje, katerega so se u-deležilj tudi »avtonomisti* številnih milanskih tovarn. Na zborovanju so nekateri ostro grajali provokatorje in potrdili, da nočejo^ imeti opravka s tistimi, ki se poslužujejo P 33. Del najbolj skrajnih »avtonomistov* je organizira! sprevod, k: se je kmalu po 12. uri razšli brez incidentov. Sinilo ra/porok in ločitev naraslo RIM, 19. — Število pravnih ločitev in razporok je v prvih enajstih mesecih glede na isto obdobje leta 1975 še naraslo. V prvem primeru se je število zvečalo za 13 od sto, v drugem pa za 17 od sto, kot poroča ISTAT. Ti podatki verjetno ne presenečajo kdove kako, bolj presenetljivo je dejstvo, da je veliko večje število civilnih razporok zakonov, ki so bili sklenjeni z verskim obredom (8.063) glede na civilne poroke (1.072), dasi jc porastek v obeli primerih enak. BRA (Cuneo), 19. — V neposredni bližini vhodne postaje Fossano na avtocesti Turin Savana,, sta, v prometni nesreči izgubila življenje dva švicarska turista. Iz še nepojasnjenih razlogov je njun avtomobil zaneslo na levo stran, kjer je tre ščil v tovornjak. napeljave. Zaradi nekajurne prekinitve prometa se je povečal površinski avtobusni promet, kar je povzročilo velikansko zmedo, predvsem pa (to je bilo menda tudi v načrtih teroristov) silen preplah in pravo »bombno psihozo*. Gmotna škoda je občutna. Približno ob isti uri je podoben atentat onesposobil del železniške proge pri Lim-blateju, ki je namenjena z goli tovornemu prometu. S komunikejem tiskovni agenciji Ansa je odgovornost za vse tri napade prevzela samozvana »organizacija komunističnih borcev PRIMA LTNEA* z utemeljitvijo nekakšnega ideološkega boja delavcev proti izkoriščanju od strani kapitala. Turin: ob 14.30 sta neznana mladeniča z zažigalnima steklenkama laže poškodovala prostore katuJiš-ke zalažniške hiše »Pia Societa San Paolo* (nista bila zakrinkana). Firence, sedež posvetovalnega organizma «Cisasca», ura 10: če tverica mladih, med katerimi tudi dekle, je izropala tri uradnike, poškodovala pisarniško opremo in pomazala stene z napisi, kakor »uničimo gnezda za izkoriščanje delavstva* in »z oboroženim bojem proti črnemu delu*. Nekaj ur poz ne je je baje ista skupina vdrla v sekcijo krščanskbdemokratske stranke n.a Trgu S. Lorenzo. zvezala uradnika, onesposobila telefonsko napeljavo in zamazala zidove s podobnimi gesli, kot v prvem primeru. Odgovornost za napada so prevzele samozvane »bojne proletarske enote komunistične organizacije PRTMA LINEA*. - ki so v posebnem letaku zagrozile s »svincem* vsem »gospodarjem* ter »izkoriščevalcem* in pripomnile, da so s svincem v preteklosti že na padle policiste in karabinjerje. V Bologni je fantomatična »ijud ska fronta* prevzela odgovornost — torkov požig fiata 500. ki je pripadal glavnemu ravnatelju to varne »Minganti*- inž. Tommasu Tamburiniju, a v Genovi je »orga nizacija oboroženih feministk za osvoboditev komunizma* (!) sporočila-, d?,'/11 ‘je wi: spodletel včerajšnji atentat na avtomobil primarija ginekološkega oddelka ge novske bolnišnice prof. Micheleja Centonzeja. Še bi lahko naštevali. (dg) včerajšnjem dnevu filmskega festivala Cannesu sta nastopili tudi Sopltia Loren in monaška kneginja Grabe. Prva v filmu Ettora Scole «Una giornata parlicolare«, druga kot avtorica veznega besedila kratkometražnega filma VČERAJ ZJUTRAJ V FRANCA VILLI A MARE (PESCARA) Preiskovalci zajeli tudi Carla Aleja šestega člana «tolpe Sicilijancev» Zdravstveno stanje častnika Rosaria Aiose še vedno zaskrbljujoče ■ Danes zjutraj v Civitanovi Mareke žalna slovesnost za podčastnikoma Benijem in Piermannijem ANCONA, 19. — Danes zjutraj so karabinjerji in policijski agenti s Skupnim nastopom zajeli še šestega člana zloglasne »tolpe S:cljjancev*, ki se je včeraj spopadla z orožniki v Portu San Giorgio in Civitanovi Marolte. 28-letni Carlo Ale, po rodu iz Ortone (Chieti), se je zatekel v stanovanje, ki ga je tolpa imela v kraju Francavilla a mare, deset kilometrov od Pescare. Takoj po arestu je izjav i, da ni vedel kam drugam, po d. -ugi strani pa je verjetno računal, da se agenti ne bodo,.vfnili /v, včerajisže ,preiskano stanovanje. Poleg kopice materiala, iz-česar-sklepajo, da je bilo stanovanje glavno zbirališče roparjev, so v njem našli še 20-letnega Nicolina Miraglio, ki je b:l policiji ■ llllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIimilllMIMIIIIIIIlIllllllllllilllMlllMlIlllllllifllliailllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIHIIIMMIIMlilllllMIIIIIIIIIIIH PO ZGLEDU, K! MU GA JE DAL LETA 1972 EGIPTOVSKI DRŽAVNI POGLAVAR Sudanski predsednik Nimejri izgnal 90 sovjetskih vojaških svetovalcev sr Čedalje tesnejše sodelovanje s Francijo, ZDA in drugimi zahodnimi državami ■ Arabske dežele bodo s sodelovanjem zahodnoevropskih same izdelovale orožje in vojaško opremo KARTUM, 19. — V spremstvu družin je sinoči zapust lo s tremi letali Sudan vseh 90 sovjetskih vojaških svetovalcev ki jih je dal izgnati predsednik Nimejri zaradi zaostritve političnih odnosov med kartumsko- in moskovsko vlado. Obenem so tukajšnje oblast' odredile zaprtje urada za vojaške Zadeve pr' sovjetskem veleposlaništvu. Odnosi med Sudanom in SZ so se znatno napeli že 1. 1971, ko je Nimejri v krvi zadušil poskus državnega udara: tega je skušal izvršiti major Abul Ata, in sicer — kot zatrjuje sudanski predsednik — ob zaslombi oziroma ob potuhi sovjetskih voditeljev. Tedaj so Nimejrijeve čete ubile kakih 1.000 upornikov, ki naj bi prišli po predsednikovih zatrdilih iz raznih afriških dežel v okviru novačenja, katerega naj bi organizirali Libija in Sovjetska zveza. Protisovjetske obtožbe sudanskega predsednika je nato potrdil tudi egiptovski državni poglavar Sadat, Ni-mejrijev prijatelj in seveda zaveznik, ki pa ni izgnal iz svoje države le 90, temveč kar 15.000 sovjetskih vojakov in vojaških svetovalcev, ko se je 1. 1972 Moskva odločila, da re bo Egiptu več dobavljala orožja ozdoma ustreznih nadomestnih delov, Sa-datovemu zgledu (egiptovski predsednik se je tedaj obrnil glede preskrbe z orožjem na Zahod) je kot senca sledil Nimejri, ki so ga takoj z vso vnemo pričeli oboroževati poleg drugih predvsem Amerikanci in Francozi. Zato tudi ni, naključje, da se je sudanski predsednik ravnokar nahajal v Parizu (domov se je vrnil danes),: kjer se je sestal z Giscardom d'Estaingbm. Podpisala sta značilen dokument:, v njem se, med di-ugim obe državi obvezujeta, da bosta v bodoče vselej obsojali «tuje vmešavanje v notranje zadeve afriških dežel*. In vendar sta tako - Francija kakor Sudan — čeprav v drugačni obliki — brez pomisleka posegla v zairske zadeve, torej v obrambo zahodnih interesov. Jasno je, da sta Nimejri in d'Estaing skupni komunike naperila proti Sovjetom kot nekakšno opozorilno noto, spričo katere v Moskvi pač ne bodo ostali ravnodušni. Tembolj še, ker so karturn-ske oblasti ukazale SZ, naj približ- no za polovico skrči število svojih diplomatskih predstavnikov v Sudanu; neuradno utemeljujejo v Kartumu to potezo z okoliščino, da je število sudanskih diplomatov v Moskvi zadnje čase blo znatno nižje od števila sovjetskih diplomatov v Kartumu... Mimogrede velja omeniti, da bo francoski predsednik Gi-scard d'Estaing v kratkem obiskal Sudan na povabilo Nimejrija. Očitno bosta ob tej priliki še poglobila dvostranske probleme in možnost nadaljnjih francoskih dobav orožja Sudanu, potem ko sta se pretekle dni državnika že domenila glede pošiljke 10 bojnih helikopterjev »puma*, 15 lovskih bombnikov «mirage» in kakih 50 vozil za prevoz čet. V tej zvezi gre pripomniti, da so tudi ZDA obljubile Sudanu določeno število orjaških letal C-130 (»hercu-les») za prevoz vojaščine oziroma vojaških vozil. Ko smo že pri oboroževanju, ki se čedalje bolj množi v brk najnovejšim sovjetsko - ameriškim pogajanjem za omejitev strateške, kakor tudi navadne oborožitve, ne bo odveč opozoriti na dejstvo, da se je v Aleksandriji pravkar zaključilo zasedanje tako imenovane »arabske industrijske vojaške organizacije* (AMIO), ustanovljene pred dvema letoma (ko so se Sovjeti odpovedali nadaljnjemu dobavljanju orožja in o-preme Egiptu). Med zasedanjem, ki so se ga Udeležili vojni ministri Saudske Arabije, Egipta, Katarja in Združenih arabskih emiratov, so zasnovali načrt p lastni (arabski) proizvodnji džipov’ helikopterjev in pro TitonlrAtfrblL ,,,, I - -il \ 7 „ 1 1 Z ^ titankovskih raket. V dobro obvešče- nih krogih vedo povedati, da bo proizvodnja potekala v sodelovanju z zahodnimi, tako v prvi, vrsti francoskimi in britanskimi tovarnami (dg) že dobro znan in ga aretirali. Na ponovno preiskavo stanovanja v Francavilla a mare je agente navedlo več dejstev. Že ponoči je leteči oddelek opazil sumljivo kroženje okrog stanovanjskega bloka avtomobila «mini morris* z evidenčno tablico iz Ascolija Pičena; vozilo jc bilo namreč ukradeno. Drugi sum ljivi znak pa so bile spuščene zavese v stanovanju, medtem ko so a-genti po preiskavi pustili okna neza-grnjena. Odločitev, da preverijo, če se je v stanovanje kdo vtihotapil in če je to pobegli Ale, je padla zjutraj okoli osme ure. Preiskovalcem ni blo treba niti vlamljati, ker so imeli ključ stanovanjskih vrat. Zaradi’ hitrega in tihega posega policije in karabinjerjev Ale ni imel časa, da b' se upiral. Zasačili so ga v postelji med spanjem,' toda poleg njega je počival tudi samokres, po katerem je že hotel poseči. Nemudoma so 26-letnega roparja prepeljali na zasliševanje v Pescaro, od tam pa kasneje z kaznilnico v kraju Formo (Ascoli Pičeno). Drugi zajeti ropar, Antonio Rapino, pa je zkprt v Macerati, preiskovalni krogi so nato še enkrat uradno potrdili, da je četrtemu ubitemu roparju ime Agatino Bonaccorsi. Prav z Bonaccorsijem, njima se je pridružil še Rosario Condorelli, je Ale konec lanskega novembra »pobegnil iz turinskih zaporov. Zaradi poskusa umora in raznih roparskih podvigov bi moral v kaznilnici «Nuove» presedeti še 25 let. Pobeg trojice je takrat dvignil precej prahu, saj so se trije jetniki nevidno in neslišno splazili do strešnih podbojev, se od tam sppstili na dvorišče in nato čez zid 'zginili v noč. Zdravstveno stanje častnika Rosaria Aiose, ki so ga težko ranili med prvim včerajšnjim spopadom, je še vedno zaskrbljujoče. Potreben je bil še dodaten kirurški poseg, da so ga ohranili pri življenju, kljub temu zdravniki še niso obupali. Izven nevarnosti pa je podčastnik Valemiro di Toro Mammarella, ki so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Porto San Giorgio. Žalna svečanost in pogreb podča stnikov Alfreda Benija in Sergia Piermanrija, ki sta med opravljanjem svoje dolžnosti bila ob življenje, bosta jutri zjutraj v Civitanovi Marche. Občinski svet Fiuminate (Macerata), kjer se je rodil Alfredo Beni, se namefava, vsaj skromno pokloniti spominu radlcga podčastnika s tem, da bo po njem poimenoval vaško ulico, (bp) Sporazum o ribolovu «splaval po vodi» MOSKVA, 19. — Sovjetska zveza in Japonska nista včeraj podpisali začasnega sporazuma o ribolovu, kakor je ,bilo napovedano. Ravno pred koncem pogajanj, ,lp ,$p traiala več tednov, je sovjetska delegacija predlagala popravek, ki pa, po mnenju Japoncev, »popolnoma spremeni vsebino dogovora. Dap.es zjutraj so Sovjeti predložili še dodaten popravek, kar bo pogajanja precej zavleklo. OB NEUSPELEM POSKUSU ROPA NA TRGU UDINE Roparja v Milanu ubila draguljarja Tragedijo je sprožil poskus samoobrambe Berninija • Zaral obračunavanja v Limbiateju eden mrtev in eden ranj«n MILAN. 19. — Samokres, ki bi moral milanskega draguljarja Ernesta Berninija ubraniti pred roparskimi napadi, ki so za vsakega lastnika trgovin v večjih italijanskih mestnih postalj prava mora, je povzročil njegovo smrt. V upanju da bo pred roparjema, ki sta njega in ostale prisotne ustrahovala z nabitima samokresoma v rokah, u-branil svoje imetje, je sprožil petelinček. Imetje je resda ubranil, saj mlada roparja nista ničesar odnesla, vendar sta njega in njegovo ženo težko ranila. Vse se je zgodilo z bliskovito naglico, okoli 17.30 sta v trgovino na Trgu Udine 8, kjer sta bila zakonca Bernini s 16-letno hčerjo in mlado stranko, stopila oborožena mladeniča, stara okoli 20-25 let. Z naperjenima samokresoma sta potiskala prisotne v urad, ki je za prodajnim prostorom, ko je na njiju dra guljar naperil svoj samokres in ga sprožil. Odgovor roparjev je bil hiter in neusmiljen, draguljarja in ženo so številne krogle zadele v glavo in trebuh, medtem ko jc ena krogla oplazila 17-letncga Alberta Redi ja po nogi. Berninijcvim je prihitel na pomoč lastnik bližnje trgovine igrač, ki je slišal streljanje. Opazil je tudi mladeniča, ki sta mirno šla po ulici in se odpeljala z zelenim «minijem*, vendar jima ni posvečal prevelike pozornosti. Nemudoma je klical «113» in zdravniško pomoč, vendar pa je draguljar kmalu po prihodu v bolnišnico izdihnil, ženo pa so zaradi hudih rin morali nujno operirati. Nekoliko kasneje, okoli 18. ure, pa je v predmestju Limbiateja, približno 20 kilometrov od Milana, prišlo do krvavega medsebojnega obračunavanja. Ko so na samoten kraj, nedaleč od »satelitskih* stano vanjskih naselij, prišli preiskovalci, so našli smrtno ranjenega Giuseppa Trotto (star približno 22 let) in težko ranjenefa Maura Angelica (24 let), oba iz Milana, (bp) Ponoči so iz bolnišnice v Legna-mi, kamor so s pridržano progiinzo sprejeli Maura Angelica, sporočili, da je podlegel ranam. Renato Moiifagnesi izključen iz KD RIM, 19. — Tajnik KD Zaccagnini je iz stranke izključil dr. Renata Montagnesija, ravnatelja tako in* ;yOjfl$ novanega industrijskega 1'a?/'''t.M področja v Reggiu Calabrii, ko je izvedel za njegovo Montagnesija, ki je bil član P^. jinskega vodstva KD za lab io in je v preteklosti več vidnejših mest v svoji kot tudi v javni upravi, dolnji0' j, se je udeležil sestanka mafij6^, aprila letos. Poslopje, v kraju : ^ za di Malocchio pri Taurian°vl' odkrili karabinjerji, prišlo jeh®5^ pada, v katerem sta bila ubita karabinjerja in dva mafijca. V Milanu ugrabili premožnega gradbenika Neznanci so " MILAN, 19. ______. malo pred 20. uro ugrabili Pisnega gradbenika, 45 letnega Er, ^ ja Rimoldija. ki sfc je z i®0* ^ norjem vračal z dela domov. ^ daleč od doma so ga neznan* sj stavili in ga .prisilili, pri čeH/Uj streljali tudi v zrak, da je Pr6S s v njihov avto bmw svetle ■-katerim so se naglo, oddalji". J Ugrabitvi je prisostvovalo ? ^ ;eh ki sn «i 7.annmnili nCKflJ.iJ oseb, ki so si zapomnili vilk evidenčne tablice, na P0^^ katerih bodo skušali preikk® ^ priti vsaj do vozila, ki je tovo ukradeno. Preiskava do s: jj biteU, ni rodila uspehov in ugi'ai se spretno izognili številnim nim blokom. Grški ukrepi proii inflaciji sei* ATENE, 19. - Na včerajšnji je grška vlada odobrila skuP^ii spodarskih ukrepov, da bi °j! j> prodiranje inflacije. NajstrotJ k ukrepala do tako imenovanih nih dobrin kot so avtomobili * v to' konjsko močjo, razni uvoženi P ^ meti in alkoholne pijače. P?, jji daveitev se je vlada odločil?«;! za varčevanje goriv in zato odst.) PjL uaanjšo uporabo (—10 grevanju stanovanj. OP« stranke so, temu načrtu, ki v ^ meri stopi takoj v veljavo, kale premajhno učinkovitost j. bo grško gospodarstvo lahko V.^, nejše samo z višjimi investiCU .....................................................nuli"1""" Nove škode na italijanskem trgu «llllll»kit|IIIIIMIIIIIIIIIItlllll1tllllllllll«IIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHII||||||||*||||||||||||||||H||t|i|||||||||||||||l||||||||||||||||1|||||||||||||||||||,|lu,|||,,,,,|l|,||,,||||,|||||,|IM,|„|||||||,||||||,t||||||||||||||||||||||||t|||||rri)||||||m PRESENETLJIVO ODKRITJE LONDONSKEGA DNEVNIKA «DAILY MA!L» BRITISH LEYLAND» OBTOŽENA PODKUPOVANJA Večje ati manjše zneske za izsiljevanje naročil iz tujine LONDON. 19. — Londonski ilnev-nik «Daily Mail* piše danes da je podržavljena družba «British Ley-land* namenila v finančnem letu 1975-76 kar 11,4 milijona funtov ster Jingov za podkupnine v tujini,^ s čimer si je hotela zagotoviti podpis ugodnih pogodb. Za obdobje 1977 78 naj bi ta znesek presegel 25 milijonov funtov šterlingov. Dnevnik pri-popiinja, da največja angleška tovarna avtomobilov skuša podkupiti tuje vlade v iskanju naroč:! iz tujine. Predstavnik družbe »British Ley-land* ni hotel komentirati vesti, «ki je izredno resna, zaradi česar jo bo treba prej proučiti*. V članku je rečeno, da je način iskanja naročil s podkupninami potrdil lord Ryder, predsednik »Na tional Enterprise Board*, ki ima v rokah 95 odstotkov delnic družbe. Baje naj bi: v ta dvoumna iz plačila iz posebnih fon dot privolil /01 iudi sicer neimenovani državni tajnik. Podkupovanje se je začelo, ko je bila britanska avtomobilska družba še v zasebnih rokah, a po podržavijenju 1975, so izplačila postala birokratska navada, sistematična in predvsem so zneske povečali. V nekaterih primerih, piše dnevnik, pa čeprav je iz knjigovodstva Leylanda razvidno, da so bi la izplačila preko bančnih računov v Švici in Liechtensteinu namenjena tujim zastopnikom tovarne, so ta denar uporabljali za podkupovanje funkcionarjev družbe. Podkupnine so šle od majhnih zneskov do 959.000 funtov šterlingov nekemu trgovcu v Iranu in da so nekatera sumljiva izplačila dosegala celo 30 odstotkov pogodbene vrednosti. «Daily Mail* posveča tei aferi kar tri strani,. na katerih. opisuje razne sisteme, tudi zelo zamotane, za izplačilo podkupnin. Posebno zanimiva je obrazložitev terminologije, ki se je je družba poslužila v opravičilo za nezakonita izplačila. Izplačila, s katerimi so hoteli tuje kupce »prepričati* o «u godnostih* vozi! «British Le.vland*. so šla iz rspecial account arrange ment* (izplačila iz posebnega fonda). Kaže tudi, kai je razvidno iz\pisma lorda Rvderja funkcionar ju družbe, ki je bil odgovoren za ta delikatni sektor, Alexu Parku, da sta s tem načinom podkupovanja soglašala tako vodstvo tovarne kot vlada. Obtožba podkupovupja je toliko hujša, ker pripada «British Ley-land* državnemu sektorju pod nadzorstvom NEB, to je ustanove za državne udeležbe. Tem huje pa je, da je v to privolil predsednik NEB lord Ryder,- ki je-prepričal vlado o ugodnostih tega- sistema. Članek s presenetljivim odkritjem podkupovanja je «Daily Mail* objavil le nekaj dni pc londonskem politično - gospodarskem »vrhu* predstavnikov sedmih najbolj industrializiranih držav na svetu, ki so v zaključni izjavi ostro obsodili razvado, ki je v navadi v številnih državah, da si > z bogatimi podkup ninami izsiljujejo naročila. Medtem ko so v zbornici številni poslanci že najavili parlamentarna vprašanja vladi, je vodstvo »National Enterprise Board* odločno zanikalo obstoj pisma lorda Ryderja Alexu Parku, predstavnik avtomobilske družbe pa je celo dodal, da v arhivu Parkove korespondence ni sledu o kakem Ryderjevem pismu. «Daily Mail* je seveda nemudoma odgovoril, da ni nemogoče v kritičnih trenutkih skriti kako pismo in je'najavil objavo fotokopije. Cenik «ključ v rokah» za avtomobile škoda Motorest, podjetje, ki uvaža v Italijo avtomobile znamke škoda, je sklenilo uvesti formulo «ključ v rokah*, ki bo veljala za celotno italijansko ozemlje. Gre za izredno važen sklep, posebno v tem trenutku, ko se na trgu soočamo s cenami, ki se razlikujejo od prodajalca do prodajalca. S cenikom «ključi v rokah* lahko vsak kupec točno ugotovi ceno vozila škoda in jo presodi s konkurenčnimi znamkami. Omeniti je treba, da so v ceni vključeni vsi’ dodatki, ki jih prodajalec po navadi zaračuna posebej. Cenik «ključ v rokah* je naslednji: škoda S 1000 - 2.180.000, škoda 105 S - 2.635.000, škoda 105 L — 2.750.000, škoda 120 L - 2.895.000, škoda 120 LS - 3.160.000, škoda 110 coupe — 3.180.000 lir vključno platišča iz lahke zlitine. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Izboljšave na moto^ kolesih vrste cz in j*** Letošnja sezona je prav V godna za motociklistični s.e! dokazujejo izboljšave, ki jih rfa" tično vnašajo v nove modri6, jpgj ija tudi za češkoslovaški 1 ki ' ju v Italijo uvaža Rima. Precej izboljšav, la?° to. j lju estetike kot funkcionalni * vnesli predvsem v jawo 35?' (f jo preimenovali v «serijo ** so sicer nekoliko višje, vedno konkurenčne. Cenik, ' id". IVA, franco prodajalci, je ? ,r3il , cz šport — 458.035, cz l2a p 539.405, cz A 5 trail - 620-00«' 350 - 635 —1 895.000 lir. ZASTOPNIK V TRSTU: A U T O A G E N Z|A CLAUDI*3 Ul. della Gcppa 8 — Tel-