Gostilničarski Vestnik
Su*cko«i;to glasilo »Zvei. jstilničarskih zadrug v Ljubljani" in „Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2467.	Cek.	rač.	št	11.43«.
Štev. 11.	Maribor,	dne	30.	novembra	1932.	Lete	IL
Trošarina na vino
Trgovski list je prinesel sledeče:
V naši politiki že od nekdaj vlada krilatica, da treba kmetu pomagati. Pravilna je ta krilatica in kmetovalcu je v resnici treba pomagati, ker je od njegovega blagostanja odvisno blagostanje vse države in vseh stanov. Tako je ta krilatica rodila oni nevredni žitni režim, ki ni kmetu skoraj nič pomagal, državo in davkoplačevalce pa olajšal za eno milijardo. Kmečki moratorij, ki je kmetom vzel kredit in silno škodoval vsemu gospodarstvu, je b;la tudi ena onih dobrot, ki jih je rodila ta krilatica. Še najtežje posledice pa je rodila ta krilatica, ko se je spremenil zakon o trošarini na vino.
Dejalo se je takrat, da kmet ne more prodati vina samo vsled visoke trošarine na vino, govorilo se je, da bo takoj cena vinu za natančno toliko narasla, za kolikor se bo znižala trošarina na vino, sanjarilo se je dalje, da bo z odpravo trošarine tudi konec pijančevanja in seveda se ni pozabilo tudi povdariti, da bo z odpravo oziroma znižanjem trošarine in z možnostjo direktne prodaje vina, vinogradnik oproščen »izžemanja« s strani gostilničarjev in trgovcev.
Vse to in še lepše stvari so se ob-ljubovale, uresničila pa se ni niti ena, pač pa so nastale katastrofalne posledice za samoupravne finance in še bolj katastrofalne za zdravje in nravnost ljudstva. Cena vinu je ostala prav tista, kakršna je bila in če ne bi bilo letošnje slabše letine in če se ne bi vse leto naravnost blazno pijančevalo, hi ostala cena prav tako nizka, če ne še nižja, kakor je bila. Vinogradniku torej s spremembo zakona o trošarini ni čisto prav nič pomagano in ostal je oni revež, kakor je bil. Tem bolj težke pa so bile posledice na vseh drugih poljih.
Občinske finance so prišle vsled spremembe zakona o trošarini naenkrat v nered. Po tem zakonu sme ljubljanska občina pobirati po 1. januarju 1933 občinske trošarine na vino največ 100 Din od 100 litrov vina. Za leto 1932. je finančni minister s posebno uredbo dovolil občini, da sme pobirati 1'50 Din trošarine od litra. Če ne dobi tega dovoljenja tudi za prihodnje leto, potem se znižajo njeni dohodki za dva in pol milijona dinarjev. Ta denar bo morala občina dobiti kje drugje, ker tako velike vsote kratkomalo ne more pogrešati ali pa mora priti vse nujno gospodarstvo v nered. Kakor so danes razmere, je za občino edini izhod, da poviša uvoznirio za vse blago, ki pride v mesto. To se pravi, da bo občina povišala trošarino na živila in na vse drugo potrebno blago, ker ji ni dovoljeno pobirati trošarino na vino. A vino je vendar luksus in ni nikomur za življenje potrebno. Edino pravično pa je, da se plačuje davek od luksuznih predmetov, ne pa od onih, ki so za življenje ne-obhodno potrebni. Že samo iz tega razloga je edino pravilno, da se uveljavi stari trošarinski zakon.
Kdor pije, ta naj plačuje davek, in če kdo več pije, naj tudi več plačuje. To je absolutno pravično stališče, a to stališče danes ne velja več, ker je danes trošarina pavšalirana, s čimer je zadet samo maloprodajalec, ne pa kon-sument vina.
Pa ne samo zaradi občinskih in banovinskih financ je treba spremeniti sedanji trošarinski zakon, temveč tudi vsled zdravstvenih in nravstvenih 2ahtev. Vsled odprave, ozir. znižanja trošarine, se je pijančevanje v vsej deželi tako razpaslo, da je že groza in da je odpomoč nujno potrebna, kajti naš narod že naravnost drvi v propad. To jasno potrjuje okrožnica ki jo je izdal g. ban in v kateri med drugim berem« te težke besede: Pijančevanje
se je tako razširilo, da odgovorni faktorji ne morejo iti preko dejstvo. Iz vseh delov banovine prejemam vznemirljiva poročila. Pijančuje se povsod; ne samo po gostilnah, krčmah, vinotočih in kavarnah, ampak tudi po zidanicah, privatnih hišah, ob cestah po poljih, vlakih itd. Iz vinorodnih krajev se prevaža vino z vozovi, avtomobili in po železnici v nevinorodne kraje. Razni postopači in drugi prevzetni posredovalci so zavedli pravo veriž-niško trgovino z opojnimi pijačami. Z vinom in žganjem se krošnjar! od vasi do vasi, od hiše do hiše. Prodaja se na dovoljen in na nedovoljen način. Pri tem se pa ne gleda na kvaliteto, temveč se trg preplavlja s slabo, nezdravo pijačo, največkrat rezano z zloglasno šmarnico, ki vsebuje men-tilni alkohol, da človek docela podivja. Vino se prodaja po najnižjih cenah — ponekod že kmetje zamenjujejo poljske pridelke za vino — možje in sinovi zapijejo zaslužek, med tem ko družine stradajo. — V zvezi s tem izkazuje kriminalna statistika zadnjega časa dnevno se pojavljajoče pretepe, poboje in zločinstva, ki ima vzročno zvezo s pijančevanjem. Skoraj ne mine dan, da ne bi dnevno časopisje poročalo o žrtvah alkohola.
In vse to zaradi odprave, pavšali-ranja ozir. znižanja trošarine na vino. Krilatica, ki naj bi kmetu pomagala, se je zopet enkrat izvedla na način, da ima kmet od nje največjo škodo in z njo ves narod in vsa država. Ni zato druge pomoči, kakor da se z isto odločnostjo, s katero je bil odpravljen žitni režim, tudi pokoplje sedanji trošarinski zakon. Gre za življenske interese naroda, za njegovo zdravje in moralno moč. Nobenega obotavljanja zato ne sme biti in spremembo je treba izvesti takoj z vso odločnostjo.
Združenje trgovcev v Ljubljani je s hvalevredno iniciativnostjo že poslalo trgovinskemu ministru vlogo, da se napravi tem neznosnim razmeram konec in da se obvaruje narod pred pijančevanjem, ki mora uničiti njegovo življensko silo. Potrebno je, da se sedaj tudi vsi drugi stanovi pridružijo združenju ljubljanskih trgovcev in da vsi zahtevajo, da se spremeni zakon, ki je rodil tako katastrofalne posledice. Vse še zdrave in dobre sile v narodu se morajo strniti, da bo odpravljen vzrok, ki uničuje naš narod. In ta vzrok je odpravljena, oziroma znižana trošarina na vino in proti izviru vsega zla treba nastopiti z vso odločnostjo.
Zahteve hotelirskih organizacij v drugih državah
Iz poročil, ki so jih poslali predstavniki različnih organizacij pisarni Mednarodne hotelirske organizacije posnemamo sledeče :
V Nemčiji zahtevajo, da se naj hišni davek in zgradarina odmerjata po dejanski zasedbi ležišč, občinske trošarine naj odpadejo, davčni zaostanki naj se črtajo, realni krediti naj se urede z znižanjem obrestne mere.
V Avstriji zahtevajo:	zakonito znižanje bančne obrestne mere na višino vsakokratne obrestne mere Narodne banke, h kateri se naj prištejeta še 2%. Ker pa bi tudi to znižanje ne pomenilo olajšanje položaja hotelirske industrije, naj prispeva država skozi 4 ali 5 let pri kreditih s 4%- Hotelirji podpirajo svojo zahtevo s tem, ker je vendar država podprla mateiijelno agrarce in da zasluži tako podporo tudi hotelirska industrija, ko tvori vendar podlago za druge obrti. Država naj pristopi kot akcijonarka Hotelirski kreditni družbi. Zahteva se nadalje zapora za izdajo novih koncesij za čas krize. Omeji se naj oddaja ležišč po privatnikih, olajša naj se davčne in socijalne dajatve.
Iz Danskega poročajo, da je načrt za ustanovitev Crčdit-Hoteler v Kop-penhagnu, ki naj bi hotelirjem pomaga! prenoviti in modernizirati njihove hotele, "našel pri vseh večjih podjetjih, kakor pri različnih organizacijah velik odziv. Z vso gotovostjo se računa na udeležbo in pomoč državne uprave, ker so se gospodarske težkoče izboljšale.
V Franciji želijo hotelirji ustanovitev posebne blagajne v katero bi prispevala država in katera bi bila zmožna dajati hotelirjem dolgoročne brezobrestne ali vsaj z majhnimi obrestmi obtežene kredite. To naj bi se uredilo na sličen način, kakor se je uredilo s kreditom, ki ga je država dela agrarcem.
Mr. M. Prevel, predsednik Zbornice hotelirjev v Franciji je razpravljal z državnim podtajnikom v ministerstvu za javna dela in turizem, ter ga zaprosil za splošno znižanje davnih bremen hotelirjem, kakor tudi za prevzem v svojo upravo prekoštevilnih hotelov, da se jih preuredi v javne zavode ali pa uporabi v druge svrhe.
Iz Grčije poročajo, da se bo novi parlament v najkrajšem času bavil z raznimi vprašanji, ki se tičejo zaščite interesov hotelirjev, predvsem z ustanovitvijo Crčdit - Hotellier po istem vzorcu, kakor je bil ustanovljen v Italiji.
Iz Nizozemske javljajo, da je Zveza hotelirjev, restavraterjev in ka-varnarjev protestirala proti uvedbi 10®/o davka na luksus. Istotako je predlagala postavitev komisarja za tujski promet, kakor je že od davnaj v Franciji in Italiji. Istočasno je zaprosila za ustanovitev Crčdit-Hotellier in sicer po istem vzorcu, kakor že obstoja v Italiji in Franciji. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v najkrajšem času v Amsterdamu, da se ponovno zainteresira državna uprava.
Iz Madžarske poročajo, da so prišli predvsem zakupniki hotelov v skrajno neugoden položaj. Ti zakupniki so še v boljših časih in sicer v časih večjega tujskega prometa sklenili visoke zakupne pogodbe, katere ne mo-več izpolnjevati. Hotelirji zahtevajo zaščito pri vladi, ker je nemogoče, da bi nosili škodo, ki je nastala vsled vladnih odredb (devizne omejitve) in vsled česar se je tudi tujski promet znatno znižal.
Iz Poljske poročajo, da je državna zveza za hotelirstvo podvzeia vse potrebne korake pri občinski upravi v Varšavi, da se zniža občinski davek na prenočnine v hotelih in oenzijonih, ki znaša 15 do 9% in od 10 do 6%. Ista organizacija je nastopila s to zahtevo tudi na notranje ministerstvo radi odprave omenjene davščine pri podeželskih hotelih.
Tu smo navedli nekoliko takih poročil iz katerih posnamemo, da so hotelske industrije v različnih državah tudi v velikih stiskah, da pa imajo za seboj močne strokovne organizacije, ki znajo zainteresirati vse v poštev prihajajoče gospodarske činitelje.
Zahteve vinogradnikov
Finančni minister je predložil Narodni skupščini v pretres proračun za leto 1933. in je vsled tega stopilo v ospredje tudi vprašanje revizije trošarinskih predpisov za vino in žganje. Vinogradniki iz Dravske banovine zbrani v Vinogradniškem društvu Dravske banovine stoje na stališču, da je trošarinski zakon izvrsten in da se naj sploh nič ne spreminja. Mi smo glede te trošarinske novele že mnogo pisali in tudi s številkami dokazovali kakšna nesreča je novi trošarinski zakon za vse naše gospodarstvo zasebno in javno, posebno pa še v današnjem času, ko naj bi n. pr. občine in banovina blažile nezaposlenost, lakoto in sploh vso nesrečo,
ki se je zgrnila nad našim narodom. To stališče naših vinogradnikov dokazuje njihovo veliko ozkosrčnost in isto kratkovidnost in nerazumevanje, ki sta vladala takrat, ko je bilo treba našim ljudskim zastopnikom pokazati globoko premišljenost in državniško odgovornst, ne pa amerikansko brzino s katero so delali te predpise.
Hrvaški vinogradniki zbrani v Zvezi hrvaških vinogradnikov pa so v svojih resolucijah malo objektivneje presodili koristi novih trošarinskih predpisov in zahtevali, da naj trošarino plača sicer le točilec, vendar naj se napravi temeljita revizija trošarinskih taks. To je potrebno izvršiti že vsled tega, ker nosijo te takse značaj kazni. V teh resolucijah zahtevajo tudi, da se naj uvedejo nove katagorije tako, da bi takse odgovarjale potrošnji. Čeprav tudi ti vinogradniki niso upoštevali vsega onega, kar je zahteva našega stanu in kar se protivi vsakemu zdravemu razumu je vendar za pozdraviti, da so ti hrvaški vinogradniki veliko bolj zrelo premislili ves njihov položaj in tudi položaj gostilničarja in prišli do prepričanja, da trpi predvsem vinogradnik največjo škodo, če se uniči njihovega najboljšega odjemalca, kakor pa je to storil njihov tovariš iz Slovenije,
Zlo teh predpisov tiči v onem določilu, ki dovoljuje vinogradnikom prodajo vina nad 5 in 10 litrov in ki pride v korist edinole vinogradniškim baronom, v bližini večjih konzumnih središč. Za te je bil tudi zakon stvorjen, to smo v naših prejšnjih člankih dokazali in se naša trditev ne more ovreči. Naj bo tako ali tako, eno je gotovo, da bodo čas sam in pa posledice tega zakona potrdile vsa naša predvi-denja. Potem bomo v resnici zaslužili ono, s čimur se je nas hotelo omalovaževati, češ da smo »oni, ki hočejo vse najboljše vedeti.« Da, da bo že nekaj resnice na tem, saj smo prosti prav vsakih političnih obvez, katere so pri tem zakonu igrale glavno vlogo. Pri nas se rešuje vse pod političnim mesto pod gospodarskim vidikom, in v tej stvari tiči vsa nesreča naše sedajnosti.
Izlet gostilničarjev v vinske gorice
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je nameravala prirediti dne 29. in 30. novembra t. 1 izlet gostilničarjev v ormoško-ljutomerski okraj z namenom, da naveže stike z vinogradniki. Na žalost se je ta lepa misel zvezne uprave izjalovila, ker ni našla predvsem dovolj razumevanja pri onih gostilničarjih, ki poslujejo v nevinorodnih krajih. Sicer je bilo 45 prijav med temi nekaj gostilničarjev celo iz gornjega Štajerskega v Avstriji vendar ni kazalo izvesti izleta, ker ne bi bil dosežen oni cilj, kakršnega si je zamislila zveza v Mariboru. Avstrijski gostilničarji so namreč obžalovali, da imajo premalo časa na razpolago, za potrebno reklamo. Istotako so imeli ravno te dneve svoja zborovanja tako, da se niso mogli v velikem številu odzvati našemu povabilu. Zvezna uprava se je tedaj odločila, da preloži izlet za februar ali za mesec marc prihodnjega leta event. tudi na one dneve v katerih se bo vršil vinski sejm v Ljutomeru.
To so bili vzroki, da se je izlet preložil in moramo odločno zavrniti gotova predbacivanja češ, da so bili vzroki preložitve neiskreni. Take izjave odklanjamo tembolj odločno, ker smo želeli in tudi še danes želimo najpri-srčnejšega sodelovanja z vsemi vinogradniki in nas interne razmere med posameznimi vinogradniškimi organizacijami nikakor ne morejo motiti.
Glede objave akcijskega odbora po časopisju, da priredi Zveza gostilničarskih zadrug izlet dne 12. in 13. decem-
Pozor gostilničarji!
Z avgustom 1933 bo predvidoma prišlo v promet pivo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
P. n. tovariše gostilničarje opozarjamo na to dejstvo s prošnjo, naj se v tem času nikakor ne vežejo s pogodbami na obstoječe kartelirane pivovarne, ker jim bo le-to v event. škodo pri njih obratih.
Pivo iz Gostilničarske pivovarne d. d. Laško bo najboljše kakovosti ter bo tudi glede cene konkuriralo s cenami piva iz drugih pivovaren. Konsumentje iz Slovenije, posebno pa iz Hrvatske že danes živahno povprašujejo po našem pivu. Vaša korist in stanovska dolžnost Vam narekujeta, ozirati se na to opozorilo. Vse to velja tudi za proizvajanje kvasa.
Gostilničarska pivovarna d< d. Laško
bra, ki naj bo v zvezi z vinskim sejmom v Ivanjkovcih povdarjamo, da je ta objava prišla v časopisje brez predhodnega sporazuma z zvezno organizacijo, katera nima s tem izletom prav nikake veze. Z oziram na dobro stvar, ki se zasleduje s to prireditvijo, pa vsekakor priporočamo, da se je udeleže. Naš Izlet bo tedaj Sele koncem februarja ali pa v začetku marca, kar bo itak ,še pravočasno objavljeno v našem listu.
Več vina bi mogli izvoziti!
Mnogokrat se slišijo pritožbe, da vlada pri sklepanju trgovinskih pogodb premalo skrbi za izvoz našega vina. Te pritožbe pa so čisto neosnovane in mnogo več vzrokov je pritoževati se nad našimi vinogradarji in izvozniki vina, da bolj ne izkoristijo prilik in ne poskrbe, da bi vsaj izvozili one množine do katerih imajo pravico po trgovinskih pogodbah.
Na konferenci v Splitu, ki je razpravljala o raznih vprašanjih naše zunanje trgovine je namreč dal načelnik po trgovinskem ministerstvu dr. Lazarevič obsežna pojasnila o naših vinskih izvozih. Med drugim je dejal, da je velika zmota nekaterih ljudi, ko mislijo, da sklenjene trgovinske pogodbe, ne omogočajo v zadostni meri izvoza našega vina. Res je nasprotno, da ni niti v eni državi s katero imamo sklenjeno pogodbo, naše vino bolj obremenjeno od vina iz drugih dežel. Za Češkoslovaško imamo celo odprt kontingent, ki ga pa ne izrabljamo. Ministerstvo se je večkrat trudilo, da poveča izvoz vina v tujino a tuji izvozniki so ga opozorili, da je samo slaba organizacija našega vinskega izvoza kriva, če se naše vino ne izvaža.
Kakor pri sadju, kakor pri celi vrsti drugih predmetov, tako je tudi pri vinu. Vse premalo delamo, vse premalo smo skrbni in podjetni in vse preveč bi hoteli, da bi nam vse, kar Čisto gotovo padlo v naročje. Jadikujemo in tožimo, ter vzdihujemo, mesto da bi mogli redno vsako leto izvažati svoje vino. Le tu pa tam se kakšen posameznik še peha in trudi, večina pa se ne briga za nič. In tako še danes nismo poskrbeli v centralnih velikih skladiščih za tipiziranje naših vin, ne delamo >iič za propagando naših vin in samo čakamo kedaj da pride kakšen tuji kupec, ki mu potem prodamo vino za vsako ceno.
Delamo, kakor da bi bili silno bogati, kakor, da bi mogli brez škode zametavati denar. Prav zares nas je gospodarska stiska še vse premalo pritisnila, ker drugače bi se že naučili delati. Samo naša krivda je, če ne izvažamo več vina in ta resnica naj večno brni po ušesih naših vinogra* darjev, da bodo pričeli enkrat delati, ne si pa samo pomagati z vinotoči, pritožbami in vzdihovanju.
To smo povzeli iz »Jugoslovanskega Lloyda« in pa iz »Trgovskega lista*, ter nimamo ničesar pristaviti.
Resolucija proti izdaji novih koncesij
Oostilničarji, hotelirji, kavarnarji in lastniki bufetov so sklenili na svojem izvanrednem občnem zboru dne 21. novembra 1932 sledečo resolucijo:
Resolucija.
Gostilniški podjetniki mesta Maribora so sprejeli glede izdaje novih koncesij na izvanrednem občnem zboru Združenja gostilniških podjetij v Mariboru z dne 21. novembra 1932 sledečo resolucijo:
Ker poskušajo različni interesenti doseči z vsemi sredstvi nova dovolila za otvoritev različnih gostilniških obratov v mestu Mariboru, izjavljajo hotelirji, gostilničarji, kavarnarji in lastniki bufetov, da je v tem že 136 točilnih obratov, ki popolnoma zadoščajo vsem zahtevam prebivalstva. Stanje gostilniškega obrta v mestu Mariboru je radi brez števila vinotočev pod vejo v okolici mesta, radi krošnjarenja z vinom vsled izdaje trošarinske novele in vsled padca konzumne moči prebivalstva izvanredno ogrožen. Gostilniški podjetniki ogorčeno protestirajo proti vsaki izdaji novih koncesij in zahtevajo, da se upošteva njih položaj in da se dosledno izvaja že večkrat od strani merodajnih krogov izraženo na-
čelo, da je itak preveč gostilniških podjetij. Odločno zavračajo naziranje, da se naj izdajajo dovolila iz socijal-nih vidikov, ker so mnenja, da bi bilo skrajno nesocijalno, če bi se prosilca za novo koncesijo, kateri ni informiran o težkem položaju gostilniškega obrata, spravljalo v moralen in gmoten propad. Za tako trditev menda ni potreba še obširnejše utemeljitve, ker je podanih nebroj dokazov, da so se obrati ravno vsled gori navedenih vzrokov opustili in da stojijo še mnogi drugi obrati tik pred zatvoritvijo.
iz naznačenih razlogov prosijo zborovalci, da se upošteva pri izdaji gostilniških koncesij predvsem mnenje strokovne organizacije. Ozira se naj izključno le na krajevno potrebo, katera pa v našem mestu itak ne obstoja. Posebno pozornost naj se posveča z ozirom na razvoj tujskega prometa, na primernost lokalov upoštevajoč pri tem gradbene, policijske in sanitarne predpise. Pri izdaji koncesij za gostilniško obrt naj se izključi tudi vsako protekcijo katerikoli osebe. Mnenje strokovne organizacije in mnenje občine, ker poznata najbolje krajevne prilike, naj bo edina in najbolj merodajna podlaga za pravilno oceno event. prizivov.
Istotako se naj z vso odločnostjo zavračajo prošnje za otvarjanje obratov, ki bi lahko v moralnem pogledu škodovali ugledu in dobremu glasu gostilniškega stanu mesta Maribora.
Turističen promet v letu 1931
Oddelek za turistiko v trgovinskem ministerstvu je te dni zaključil svoje podatke o turističnem prometu v Jugoslaviji v letu 1931. Iz teh statističnih podatkov se vidi, da je lani število turistov v naši državi zelo padlo. Tako je padlo število tujih turistov v Beo-; gradu za 14%. v Dravski banovini za I 1272%. v Savski banovini za 16%, v Vardarski banovini pa se je število tuiih turistov dvignilo za 4%, v Primorski banovini je število domačih turistov naraslo za 26%> število tujih pa je padlo za 7%. V Drinski banovini je bilo število turistov isto kot predlanskim. V drugih banovinah je padel tujski promet za 12%.
Tudi število nočnin je padlo za 12°/o-Lani je bilo 397.668 nočnin manj ko leta 1930. Nočnine se sicer niso vodile po narodnosti, vendar pa se mora z gotovostjo trditi, da je prišlo na enega, tujca 2'8 nočnin.
Finančni efekt turistike je bil lani vsled manjšega obiska naravno manjši kot leta 1930, More se pa računati, da so tujci pustili v Primorju okoli 116 milijonov dinarjev, v planinskih letoviščih 12, v mestih okoli 75, v kopališčih okoli osem in pol milijonov Din. Železnice in pa-roplovne družbe so dobile od turistike nekaj nad 27 milijonov, hoteli in gostilne pa okoli 140 milijonov dinarjev.
V posameznih banovinah je bilo leta 1931 gostov in sicer:
	tujcev	Jugoslovanov
dravski	43.543	59.056
savski	50.116	69.037
vrbaski	1.837	10.119
primorski	23.828	41.440
drinski	11.040	23.853
zetski	26.171	35.631
dunavski	10.463	10.987
moravski	2.238	41.650
vardarski	6.813	20.506
področju	mesta	
Beograda	14.236	27.258
Skupno število vseh nočnin je znašalo 2,995.117. Primorje je obiskalo v letu 1931 62.308 Jugoslovanov in 70.812 tujcev s skupnim številom 933.053 nočnin. Planinska in jezerska letovišča je obiskalo 15.407 tujcev in 33.920 Jugoslovanov s skupnim številom 371.057 nočnin. Zdravilišča je obiskalo 3.361 tujcev in 82.495 Jugoslovanov s skupno 1,192 348 nočnin, mesta in ostale kraje pa 118.736 tujcev in 150.513 Jugoslovanov s skupno 481.158 nočnin.
V turističnih ladjah je prenočilo 309 Jugoslovanov in 1.481 tujcev, ki so plačali 17.496 nočnin.
Dobro <"iran|,!'1 orkestrion
proda J. Zdolšek, gostilničar, Marčjavas- Pristava
UT* Oglašujte!
Vlagajte prošnje za znižanje točilnih taks!
Že v zadnji številki našega lista smo opozorili vse one točilce alkoholnih pijač v naši banovini, kateri so prodali napram lanskemu letu mnogo manjšo količino vina, piva, žganja in sadjevca, da vložijo nemudoma prošnjo za znižanje točiine takse. Prepričani smo, da bo finančna uprava upoštevala to dejstvo in znižala točilne takse na primerno višino, ki bo odgovarjala dejanskemu iztočenju alkoholnih pijač. Zadružne uprave so vsaj v območju mariborske zveze dobile točna navodila in se naj člani v tej zadevi obračajo na zadružna načelstva za vsa pojasnila. Istočasno opozarjamo vse članstvo, da plača predpisano točilno takso za I. polletje 1. 1933 najkasneje do 31. januarja 1933., ker bi se sicer odvzela točilna pravica, odnosno zaračunala kot kazen še enkratna točilna taksa.
Prodaja vina lastnega pridelka
Ker je še marsikateremu članu nejasno na kakšni podlagi si lahko pridobi vinogradnik pravico za prodajo vina lastnega pridelka sporočamo, da se ima tudi v tem slučaju postopati točno po § 437 obrtnega zak. Vinogradnik ima tedaj zaprositi pri pristojnem sreskem načelstvu za dovoljenje, da sme v tej količini razprodati svoj lastni pridelek, katero potem oceni na podlagi banske naredbe glede izdajanja dovoljenj za točenje lastnega pridelka v obliki vinotoča pod vejo. Razloček med prodajo vina lastnega pridelka v obliki vinotoča pod vejo in pa med prodajo lastnega pridelka nad 5 litrov je tedaj le ta, da mora vinotočar pod vejo plačati točilno takso in predpisano trošarinsko takso, dočim jo točilec odnosno prodajalec nad 5 litrov ne plača. V božični številki našega lista bomo dokazali, kakšne posledice je imela ta razlika v finančnem oziru. S tem bomo doprinesli nov dokument, ki bo pričal o velikem gospodarskem razumevanju onih oseb, ki so sodelovale pri novem trošarinskem zakonu. S takimi fragmenti bo polagoma dovršena ocena tega dela.	_______________
Ubožna akcija gostilničarjev
V zadnjem času so se začele občine, kakor tudi posamezne ustanove brigati za preskrbo brezposelnih oseb v Dravski banovini, katere so naravno vsled pomanjkanja dela navezane edinole na javno podporo. Gostilničarji niso nikdar odrekali podpor in so slehernemu prosilcu, ki se je zatekel k njim za pomoč, nudili če že ne denarja pa vsaj potrebnega okrepčila. Kaj bi gostilničarji v Dravski banovini lahko navedli, če bi hoteli povedati koliko izdatkov imajo na leto s podporami, ki jih izdajajo beračem, brezposelnim, bolanim itd. To ubožno akcijo vršijo naši gostilničarji že ves čas posebno pa so obremenjeni z njo sedaj v gospodarski krizi, katera tudi njim ni prizanesla. Kakšno razumevanje imajo za nadloge svojega bližnjega je pokazal najlepše izredni občni zbor Združenja gostilniških podjetij v Mariboru, kateri je kot prvi v Dravski banovini sklenil pobrati od vsakega člana na podlagi predpisanih točilnih taks v letu 1932. gotovi prispevek. Ta nastop je tembolj oce-
niti če povemo, da mariborski gostilničarji prihranjujejo že celo leto dnevno 197 oskrbe potrebnih oseb. Tako izdajajo n. pr. 17 zajutrkov, 57 kosil, 29 večerij, 26 juh in 68 osebam popolno oskrbo. Sklep Združenja gostilniških podjetij v Mariboru iskreno pozdravljamo in pozivamo vse organizacije v naši banovini, da se po svoji moči pridružijo vsem akcijam, ki se bavijo s preskrbo brezposelnega ljudstva.
Neredno dostavljanje lista
Uprava lista dobiva pogosto pritožbe od strani članstva češ, da lista ne prejema redno in prosi za točno dostavljanje. Na te pritožbe in prošnje obveščamo vse članstvo gostilničarskih združenj, da ne zadene upravo lista nobena krivda, ker se list pošilja točno po seznamih članov, katere pošiljajo zadružna načelstva. Razumljivo je tedaj, da uprava ne more vedeti, kdo je tekom leta prevzel gostilno, temveč je to stvar pristojnih gostilničarskih zadrug, da sporoče vsako spremembo v članstvu tudi Zvezam gostilničarskih zadrug. Zadruge, ki spadajo pod ljubljansko zvezo naj sporoče tedaj spremembe v Ljubljano, ker se pošiljajo seznami mesečno upravi lista.
Kletarstvo
Vprašanje in odgovori
Vprašanje S. J. v S.: Kako ozdravim vino, ki ima duh in okus po plesnobi ?
Odgovor: Če dobi vino kak tuj duh ali okus, potem ta duh na različne načine lahko odpravimo.
Najprvo je treba, da vino takoj pretočimo v drugo, dobro in snažno posodo in ga pri tem dobro zažveplamo. Že prezračenje pri pretakanju in žve-planje povzroči, da slab duh vsaj deloma iz vina izpuhti.
Drugo sredstvo je čiščenje vina. Večkratno bolj močno čiščenje z želatino, pri slabih vinih s sirnino ali z mlekom, vzame vinu tuj duh ali okus, če ni še preveč razvit.
Bolj močan duh, zlasti po plesnobi, se pa z navadnim čiščenjem ne da z lahka odpraviti. Zato se v takih težkih slučajih jemlje »Eponit« za čiščenje vina. Eponit lahko dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani po 45 Din za kg.
Eponit je očiščen ogljen prah, ki se mora spraviti na suhem kraju, najbolje v kakem dobro zaprtem kozarcu, da ne potegne kakega slabega duha iz okolice na se. Če vinu primešamo tega ogljenega prahu, mu vzame ves tuji in seveda deloma tudi fini vinski duh, ki se pa sčasoma, vsled ležanja, vinu zopet povrne. Eponit odvzame obenem tudi barvo, zato moramo na ta način čiščeno in zdravljeno vino pozneje zrezati (zmešati) z bolj visoko-barvnim vinom.
^Za odvzetje tujega duha iz vina se navadno potrebuje okrog 20 — 200 gr tega praška na 1 hi vina ; pri zatohlem vinu manj (20—50 gramov), pri plesnivem vinu več (100 — 150 gramov). Najbolje je poskusiti najprej v malem, da se dožene, koliko praška je za odstranitev slabega duha treba.
Ugotovljena potrebna množina praška Eponita se odtehta in se najprej vmeša z nekaj vina v škafu v redko kašo. Potem se ta črna tekočina vlije v sod in se tam z vsem vinom dobro premeša. Mešanje je treba po 5 do 6 dni
Priporočamo gostilničarjem
patent pipe „Bacchus“
z najmanj 3 letnim brezhibnim delovanjem za Din 25'— komad, povzetjem franko Maribor. Večja naročila franko.
Samozastopstvo A. Zorko, Maribor
poitnl predal 80
vsak dan vsaj enkrat ponoviti, sicer sredstvo ne učinkuje, ker se prehitro usede. V tem času potegne sredstvo tuji duh nase, potem pa moramo ogljeni duh iz vina odstraniti.
Ogljeni prah se lahko in najbolj enostavno odstrani iz vina s filtrom ; če filtra nimamo, pa s čiščenjem z želatino. Ko se vino očisti, se pretoči v drug, nekoliko zažveplan sod; pri tem je dobro, da se pomeša z drugim, dobrim vinom, da dobi bolj svež okus.
Močno plesniva vina se pa ne dajo več popraviti.
Vprašanje K. P. v L. Kako se računa pri sedaj vpeljani vsakoletni prijavi načelstvu občine odnosno sreza, koliko mošta, tropin, vina da izvest-na količina grozdja?
Odgovor: Številke, ki jih spodaj navajamo, niso stalne — niti pri istem gospodarju, in sicer iz številnih razlogov. Služijo Vam naj le kot splošne smernice pri računih:
Iz 100 kg grozdja naprešamo kakih 70 litrov mošta, Za 100 litrov mošta je treba okroglo 140 kg grozdja. 100 litrov mošta da 95 1 vina. Na 100 1 mošta odpade približno 30 kg tropin. Vzemimo naslednji primer: Vinogradnik, ki ni nobenega grozdja prodal, a je pridelal 10 polovnjakov, to je 30 hektolitrov mošta, je potemtakem nabral 30 X 140 kg = 4200 kg ali 42 met. stotov grozdja. Pri prešanju dobi 30 X 30 kg = 900 kg ali 9 met. stotov tropin. Če vina predolgo ne hrani, ga bo imel 30 X 95 l =■ 2850 litrov ali 28.5 hi, to je deset in pol polovnjaka.
Vprašanje K. R. v C. Kaj mislite o saharinu in sahariniziranju mošta ali vina ?
Odgovor na to vprašanje Vam podajamo iz knjige Andrej Žmavc: »Vinski zakon in kletarski vedež«, katero knjigo Vam najtopleje priporočamo in ki se dobi pri avtorju v Mariboru, Gosposka ulica 50.
»Vsako leto je tihotapstvo s saharinom, n. pr. ob naši severni meji proti Mariboru, Zagrebu itd., baš pred trgatvijo najbolj živahno, kar dokazuje, da pride precejšen del vtihotapljenega sladila tudi v vinske kleti raznih ma-zaških »vinskih obrtnikov«, med katere prištevamo tudi nepoštene vinske producente, ki silno kvarijo dobri sloves naših pristnih vin.
Sahariniziranje vina je kaznivo sleparstvo najgrše vrste. S saharinom pa tudi ne zatremo kisline v vinu, kakor nekateri vinski pametnjaki menijo.
Saharin je sladina ali sladčina, ki je nemara 500-krat slajša kot običajni sladkor. V sladkorju so prvine ogljik, vodlK in kisik, v saharinu pa sta razen tega še dušik in žveplo-
Saharin so iznašli leta 1879. in ga tovarniški izdelujejo iz premogovega katrana, največ v Nemčiji, Švici in Franciji, v obliki belega praška ali pa tudi v majhnih tabletah. Dve drobni tableti saharina imata sladkobo treh kock trdnega sladkorja.
Saharin uporabljajo namesto sladkorja kot sladino v zdravstvu, n. pr. pri diabetikih (Diabetes = sladkorna bolezen), pri želodčnih in drugih bo-
<3«®l9e*S29eESS©G1Sa9S*5a&l
leznih, ponekod v pivovarstvu, pri izdelovanju likerjev, limonad, umetnih brezalkoholnih pijač; drugod v slaščičarnah itd. Uporabljajo ga tudi za umetne barve in še v mnoge druge tehnične svrhe.
Saharin je samo sladina ali sladčina brez hranilnih vrednot. Sladi vino, a v njem ne povre kakor sladkor grozdnega soka in navadni sladkor, ki se pri vrenju izpreminja v alkohol in ogljikov dvokis.
Saharin je v umnem kletarstvu neuporaben; njega uporaba je zato najstrožje prepovedana.
Saharinizirano vino je značilno ogabnega okusa in saharin v njem se da tudi analitično dokazati.
Uvoz saharina je otežkočen z visoko carino zaradi varstva domače sladkorne industrije in njega škodljivosti.
Razno
AUGUST AGN0LA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA
NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Redni letni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško za leto 1932 se bo vršil v sredo dne 14. decembra 1932 ob 10. uri v hotelu »Savinja« v Laškem. Dnevni red: 1. Poročila upravnega sveta; 2 poročilo nadzornega sveta; 3. slučajnosti. Pravico do udeležbe na občnem zboru ima vsak delničar; na vsakih 10 delnic odpade en glas. Delničarji, ki imajo manjše število delnic, imajo pravico do skupnega pooblaščenca, ki jih bo' zastopal. V Laškem, 4. novembra 1932. — Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Ciril Majcen 1. r., Ognjeslav Trop 1. r.
Imenovanje. Minister za trgovino, obrt in industrijo je imenoval gosp. Windischer Josipa, hotelirja in re-stavraterja v Novem mestu za zborničnega svetnika pri Zbornici TOI v Ljubljani. Čestitamo!
Glavne prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1933. Uprava Ljub ljanskega velesejma sporoča, da se vrši XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa se bo vršil od 2. do 11. septembra 1933.
Zastopstvo Autorskega prava za Novo mesto in okolco. Zastopnik autorskega prava za označeni teritorij je g. Vekoslav Lilija, šolski upravitelj v p. v Šmihelu in se je glede au-torskih taks obračati samo' na njega.
Oddaja kolodvorske restavracije v zakup. Dne 15. decembra t. i. se bo vršila pri direkciji državnih železnic, v Ljubljani licitacija glede oddaje zakupa restavracije na postaji Novo mesto. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
Vinski sejem Ivanjkovci. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanikov-cih priredi svoj VIII. vinski sejem in razstavo dne 13. decembra 1932. Pri-puščena so le vina lastnega pridelka izključno iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša.
Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je prvovrsten in bo tako imel vsakdo priliko nakupiti si prvovrstnega iju-tomerčana neposredno od producenta. Na razpolago bodo pa tudi naj-izvrstnejša sortna vina. Cene so izredno ugodne.
Prodaja stroja za izdelavo brezalkoholnih pijač. G. Lojze Hočevar, Ljubljana, Gasilska ul. št. 3 proda stroj za izdelavo brezalkoholnih pijač in sodarice sistem Kiicher, izvrstno ohranjen in zelo malo rabljen, za ceno 7000 Din in okrog 3500 steklenic za okroglo 5000 Din, torej vse skupaj okrog 12.000 Din frko. Ljubljana, in jo tedaj za polovico ceneje, kakor pa, če se ga dobavi iz tovarne.
Oglaševanje v inozemstva. V sv r-ho uspešnejše propagande tujskega prometa v inozemstvu se priporoča, da se ne dajejo oglasi nabiralcem ali privatnim agentom, kateri sc bavijo
Za hotele, restavracije, I kavarne in privatnike •
Namizno orodje kakor žlice, vilice, noži, nastavki itd. se posrebrijo kakor novi pri tvrdki
Karol Tratnik
■rebrar
Maribor, Orožnova 3 1
1
jšk
Konsum
Radenske zdravilne sede
stalno raste. To je zadosten
dokaz, da ljudje to mineralno
vodo izredno čislajo.
V Vašem interesu je, da svojim gostom »strežete ter jim servirate
Radensko zdravilno vodo,
ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno.
s takim poslom, temveč naj se obrača v vseh takih zadevah preko Tuj-sko-prometne zveze za Slovenijo v Ljubljani, na »Putnik« A. D. v Beograd, kateri je osnoval v to s vi ho poseben odsek za oglaševanje v inozemstvu.
Špecialist za kirurgijo dr. černič Mirko, šef kir. odd. drž. bolnice orai-nira od 14.—16. ure (razen nede j in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva ulica 10/11., tel. 29—42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diatermija. to-nisator, žarnica »Hala«, enterocle-aner, »Radium-emanator«.
Pobiranje zborničnih taks pri izdaji potrdil
Na osnovi § 33 uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 5. 8. 1932 je odobril g. ban sledeče zbornične takse, ki se imajo pobirati od 1. novembra t. 1. in sicer:
a) Pri izdajanju potrdil po § 95, odst. 5 zak. o obrtih :
1. za dnelniške družbe 500 Din.
2. za industrijske obrate 300 Din.
3. za vse hotele in vse na dovolitev vezane obrate 250 Din.
4. za restavracije 150 Din.
5. za ostale gostilničarske obrate 100 Din.
6. za trgovske obrate en gros 200 Din.
7. za trgovske obrate en detail 100 Din.
8. za trgovske pomožne obrate 200 Din.
9. za rokodelske in ostale obrtniške obrate v mestih 100 Din.
10. za rokodelske in ostale obrtniške obrate na deželi 50 Din.
11. Pri otvarjanju filiale ali postavitvi poslovodij se pobere polovica takse.
b) Za legitimacije trgovskih potnikov pri firmah, ki ne zaposlujejo preko 5 potnikov, za vsako legitimacijo po 20 Din pri ostalih firmah pa po Din 50 za vsako izdano legitimacijo.
Banove odredbe
Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta.
§ I-
Zaradi javne požarne varnosti se morajo vse kurilne naprave ometati po predpisih tega pravilnika.
§2.
Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, se vse kurilne naprave in dimni odvodi ometajo v mestih, trgih in občinah, za katere je uporabljati I. del gradbenega zakona, ter v rudniških krajih vsak mesec, v vseh drugih krajih pa vsaka dva
meseca. Ne glede na kraj pa se orne-tajo:
a) kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave, v večjih gostiščih, pekarnah in zavodih, v ob če v onih podjetjih ali javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri, vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsak’h 8 dni;
b) plinske kurilne naprave, parni kotli in njih dimni odvodi ter tovarniški dimniki vsake tri mesece;
c) odprta ognjišča in odprti dimniki vsake tri mesece, vendar sme pristojno obče upravno oblastvo na predlog požarno-policijske komisije in po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odrediti tudi drugačen rok za kraje, kjer tako i'0-gosto ometanje ni potrebno.
Ti ometalni roki veljajo samo, kadar se kurilne naprave stalno uporabljajo.
V krajih, koder je bilo po veljavnih določilih ali po običaju ometanje še pogosteje, sme pristojno obče upravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju pristojnih občinskih uprav in združbe dimnikarjev odrediti, da ostanejo dosedanji ometalni roki v veljavi.
§ 3.
Kurilne naprave v opekarnah in sličnih sezonskih obratih se ometajo po dogovoru, a vsaj enkrat na lečo. Po dogovoVu se ometajo tudi stanovanjske lončene peči.
§ 4.
Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravičeni dimnikar, ki mora opravljati dimnikarske posle osebno in jo za delo dsebno odgovoren.
Ce dela ne opravlja osebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Dimnikar, odnosno poslovodja je odgovoren tudi za delo pomožnega osob-ja, ki ga uporablja.
Gorišče in dimne odvode je omesti tako, da se morajo za določen čas redno in zlasti požarno varno uporabljati. Zato mora dimnikar vselej pri ometanju skrbno pregledati kurilno napravo, pa tudi pred uporabo nove ali predelane zgradbe preiskati, če so' gorišča in dimni odvodi redno izvedeni. Na morebitne nedo-tatke mora dimnikar opozoriti hišnega posestnika, odnosno najemnika; če bi se nedostatek ne odstranil, je to javiti pristojni občinski upravi.
§ 5.
Dan in uro ometanja je dimnikar dolžan pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Ce pa sc orne-
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO HAJBOUie KVAlITtie
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
H Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
H	uporabljajte
| R069ŠR0 SLATINO
vrelec wTEMPEtM
IB ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na> domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in gl	ima	dober	okus.
— Dobi se v vseh boljših trgovinah —
§ 13.
tanje vrši vsak mesec ali še pogosteje, se moh dimnikar dogovoriti s hišnim posestnikom odnosno najemnikom o stalnem, koledarsko določenem dnevu in uri ometan., a.
Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ga ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar naj-snažneje in brez okvare prostorov.
8 6.
Izvrševanje dimnikarskega obrta sme ban po prosti presoji glede na občne koristi in po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter dimnikarske združbe omejiti na ometalne okoliše za posamezna upravna področja, njih dele ali za več upravnih področij skupaj.
Posledica take razmejitve je, da smejo v vsakem ometalnom okolišu izvrševati obrt samo tisti dimnikarji, ki imajo tam določen sedež obrta. Samo ob nevarnosti požara smejo izjemoma opravljati posel tudi v drugih okoliših.
Ban sme na način, označen v od-staku prvem tega paragrafa tudi iz-premeniti ali odpraviti omejitev na ometalne okoliše, ne da bi zaradi tega prizadeti imeli pravico do kake odškodnine.
§ 7.
Dovolila za izpraznjene dimnikarske okoliše se izdajajo samo po javnem natečaju (konkurzu), ki ga mora razpisati prvostopno obče upravno oblastvo v 15 dneh od dne, ko je postal okoliš prost.
Dovolilo se izda prvenstveno onemu, ki je poleg strokovne izobrazbe in zanesljivosti dokazal najdaljšo nepretrgano zaposlitev. Vojni invalidi in pomočniki, ki so pri delu postali invalidi, imajo prvenstvo pred vsemi prosilci, če znaša njih čas zaposlitve */s časa zaposlitve ostalih prosilcev. Med invalidi ima prednost oni, čigar invalidnost je večja.
Cafe, prebit na samostojnem delu v
svojstvu dimnikarskega mojstra se šteje kot čas zaposlitve.
§ 8.
Dokler se izpraznjeni dimnikarski okoliš ne dodeli nasledniku v smislu prejšnjega določila, sme pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju dimnikarska združbe odrediti, da dotlej eden ali več sosednjih dimnikarskih mojstrov izvršuje dimnikarska dela v dotičnem okolišu. Taka odredba se mera izdati, če bi se postavitev novega dimnikarja zavlekla preko enega meseca. 8 9.
S posebno odredbo bana se predpiše maksimalni cenovnik 8 10.
V sporih o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin odloča pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po določilih §§ 408. in 409. zakona 6 obrtin. Izterjevanje pristojbin se lahko vrši na zahtevo upravičenca po predpisih o upravnem postopku.
Kolikor je s tem pravilnikom pri-puščen dogovor med strankami v stvareh, ki so označene v prej3njem odstavku, pa se tak dogovor re more skleniti, ga nadomešča odredba i pristojnega občega upravnega ob-lastva prve stopnje, ki se izda po zaslišanju dimnikarsko združbe na prošnjo interesirane stranke aii tudi brez nje. Tudi ta odredba se izda po določilih § 397. zakona o obrtih. Ob hujši odgovornosti ali če so biie denarne kazni že večkrat izrečenih, se sme storilec kaznovati s kaznijo zapora do' meseca dni, izreči pa se sme za kazen tudi odvzem obrtne pravice po § 400. in odstranitev poslovodje po 8 404. zakona o obrtih.
8 12.
Z uveljavljenjem tega pravilnika izgube veljavo vsa nasprotna določila, zlast čl. 15., 16. in 18. uredbe o požarno-policijskem redu in gasil-
| stvu v ljubljanski oblasti, izvzemši i mesto Ljubljano, z dne 27. oktobra i 1928., »Samouprava« št. 42/12 iz leta 1928, § 8., odst. 1., 2. in 3., gasilnega j reda za Štajersko z dne 23. junija i 1886 štaj. dež. zak. 29, 8 4., odst. 1. in i
2.	in 8 5. dodatka h gasilnemu redu za Ljubljano z dne 20. julija. 1370 ter dimnikarski red za mesto Ljubljano z dne 10. junija 1898.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine.
V Ljubljani, 9. novembra 1932.
Ban: Dr. Drago Marušič s. r-
P1PE ZA SODE JEDILNO ORODJE - PAPIRNE SERVIJETE ZOBOTREBCE - KOŠARICE ZA KRUH - DRŽALA ZA ČASOPISE - GALANTERIJA - PLETENINE - PAPIR I. T. D.
DRAGO ROSINA, Maribor, Vetrinjska ulita 26
								
lillllliMŠIllilii				m	m	mm	llilliUSČ	9
lasšlab je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga
,,Vinski zakon in kletarski vedež"
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred SO 05«.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): „Das jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato .z njo ne odlašaj!
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
„UM0N“
=== Ljubljana, Laško in Maribor
Za MrtdaifiVro: Kami Par«, Celje Za temtnika: Zveča geat. zadrag Ljublju.ua ia Maribor: Dra«« Beraardi, Cetje. Za tiskarae: Milaa Cetina, Ce«|e.
IM 2vme Meluurae v Ce#a.