CELJSKI TEDNIK GLASILO 0OOIALI8TieNE ITSZB DKLOTVIH LJUDI CELI»K»OJI OKBKia CELJE, PETEK, 30. SEPTEMBRA 1955 LETO VII. — ST. 39 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-2(3 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Naslednji teden velike kmačke in gospodarske manifestacija v Laškem 2e jutri se bo v Laškem zaCela ena izmed največjih kmetijskih in gospo- darskih manifestacij letošnjega leta v našem okraju. Laščani so z veliko ini- ciativo organizirali »Medzadružni in go- spodarski teden«, ki bo trajal od 1. do 8, oktobra. Raznovrstne prireditve se bodo vrstile ves teden in bodo poka- zale gospodarsko moč, prizadevnost in ustvarjalnost laške občine. V soboto dopoldne bo prirejena raz- stava živine, ki jo bodo strokovnjaki ocenili in najboljše živinorejce po kon- čanem zborovanju živinorejcev tudi nagradili. Zvečer bo Laško zažarelo v svitu kresov in bengaličnega ognja,, hkrati bo prirejena revija kmečkega življenja. V nedeljo bo Laščane budila godba. Ob devetih bo veliko zborovanje na Glavnem trgu, opoldne bodo priredili nastop združenih pevskih zborov. Po- poldne ob dveh pa bo v prostorih dvo- rano »Partizan« trgatev grozdja. Ob tej priliki bo veseli kmečki večer ponov- ljen. V ponedeljek bo v Laškem tekmova- nje sindikalnih podružnic v najrazlič- nejših športnih disciplinah. V torek bo zborovanje sadjarjev, ki bodo za nja- boljše pridelke dobili diplome in na- grade. Istega dne bodo ocenili naj- boljši zelenjadni vrt med zadružnicami in zmagovalko tudi nagradili. V sredo se bo nadaljevalo športno tekmova- nje, medtem ko bodo v četrtek lovci pomerili svoje strelsko znanje v stre- ljanju ob veLki množici prič. V petek bo Turistično društvo Laško priredilo turistično predavanje in prikazalo tu- rističen film. Teden bo končan z veselim večerom, ki ga bo pripravil kolektiv tekstilne tovarne v Laškem. V okviru tedna bo v prostorih pivovarne tudi gospodarska razstava, ki bo prikazala napredek kmetijstva in ostalega gospodarstva v laški občinL NAPOČIL JE CAS, da imajo naši ljudje boljše življenjslda v težavnih raz- merah, ker nam še marsiičesa prinianj- kuje, ker imamo premalo tehničnih sredstev in ker jih tudi ne moremo imeti dovolj. Ljudje naše dežele si morajo odtrgati od ust, da lahko ku- pijo tisto, kar je potrebno za izgradnjo naših tovarn, hidrocentral itd. In to je, tovariši in tovarišice, vzrok, da še ni tako, kakor bi želeli na bi bilo in kakor smo mislili, da bo v najkrajšem času. Težko nam je bilo, ker smo bili na- vezani nase, ker smo začeli iz nič in ničesar nismo imeli. Zdaj pa že imamo na čem graditi in zdaj je že napočil čas, da bo našim delovnim ljudem čim laže, da že vsaj delno čutijo blagodej- nost tistih naporov, ki smo jih doslej prispevali, to se pravi, da čutijo, kaj pomeni socializem. Menimo, da ne bi bilo pravilno, da Itudli v ipiihodnje tako intenzivno obremenjevali naše delovne ljudi z izgradnjo zmeraj novih podjetij, ker bi bilo njihovo življenje zaradi tega te- žavnejše. (Odobravanje.) Zdaj že ima- mo dovolj, da lahko sitopamo naprej v manj utrudljivem, postopnem tempu. Zdaj je napočil čas, da imajo naši de- lovni ljudje boljše življenjske pogoje. S tega mesta vam pravim, da mislimo na to, da nameravamo storiti vse ukre- pe in da bomo storili vse, kar je v na- ših močeh, da bo življenje naših delov- nih ljudi lažje in srečnejše. Naši delov- ni ljudje nam lahko verjamejo. (Plo- skanje in odobravanje.) Razume se, da imajo sedanji rodovi, ki grade in rodovi, ki so se borili — to pa so ljudje, ki delajo z največjim navdušenjem m trdno vero, ki nape- njajo vse sile — pravico, da del tega srečnega življenja v naši socialistični deželi tudi sami čutijo. Zato vam lahko 8 tega mesta U^em, da md, ivodilni ljudje Jugoslavije, ki ste jim izkazali zaupanje, da vodijo to deželo, prven- stveno mislimo na to, kako bi prema- gali težave, ki še onemogočajo, da bi bilo življenje naših Ijudii boljše, kakor je bilo. Delovni kolektivi, ki delajo zdaj v novih podjetjih, imajo ta podjetja v svojih rokah, ustvar ja,k> tudi nova sred- stva za izgradnjo novih podjetij. Naša dolžnost pa je spoštovati njihovo pravi- co, da zboljšajo tudi svoje življenje. Mi v Jugoslaviji imamo še težave. Imamo, denimo, težave v kmetijstvu, kajti naše kmetijstvo je še zmeraj na stopnji, na kakršni je bilo prej. Se- stava našega prebivalstva pa se spremi- nja in vs^o leto pride v naše tovarne nad 140.000 novih delavcev, v tem ko se na drugi strani število kmetov krči. V tovarnah sicer narašča število tistih, ki ustvarjajo, ki delajo, ne narašča pa v zadostni meri tudi količina živil, ki jili daje kmetijstvo in ki so potrebne za naše l^^ljše življenje in za nadalnje de- lo. Zato, ker jih n. dovulj, so tudi cene nenorm^no visioke, čeprav je to pone- kod tudi plod dela raznih špekulantov, ki niimajo socialistične zavesti, ki ni- majo zavesti o naših današnjih potre- bah. Skrb zo otroka in mladino v noši občini POD TEM GESLOM PRAZNUJEMO LETOS TEDEN OTROKA Letošnji Teden otroka pada v za- četek novega, zgodovinsko pomembnega obdobja graditve naše socialistične države, v obdobje formiranja nov:h občin, v obdobje širokega razmaha družbenega upravljanja. Ti revolucio- narni posegi so oblasta še bolj približali ljudstvu, ki bo po najrazličnejših sve- tih odločalo o nadaljnjem razvoju in napredku ter dvigu blaginje vsega de- lovnega ljudstva naše domovine. Zato bo prav v letošnjem Tednu otroka po- trebno, da bodo po občinah razvili naj- širšo iniciativo za uspešno razvijanje vseh društev in organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in skrbjo za otroka in mladino. Ni slučajno, da bo prav na dan otvo- ritve Tedna otroka v Beogradu začel zasedati I. nacionalni kongres za za- ščito otrok, ki si je izbral temo »Zdrav- stvena zaščita otrokkar bo brez dvo- ma za nadaljnje delo društvenih de- lavcev« na območju zaščite otrok ve- likega pomena. Sledil bo lanskoletnemu Svetovnemu kongresu za zaščito otrok, s čimer je jasno poudarjen največja skrb socialistične domovine problemom, ki so najtesneje povezani z dvigom in vzgojo otrok in mladine. Zato bomo, upoštevajoč vse doseže- ne usi>ehe, z vsemi silami delal: na tem, da razvijemo vse mogoče oblike zbi- ranja in organiziranja državljanov za skrb do otrok — in da ustvarimo naj- širšo zainteresiranost za to področje dela. V tem duhu in želji, da bi nam pri- nesel novih, bogatih in koristnih po- bud„ pozdravljamo Teden otroka in 1- nacionalni kongres za zaščito otrok! Božidiir Jakac: Za Teden otroka od 2. do 9. X. 1955 IVa seji OKZKS Celje so razpravljali O nalogah organizacij Zveze komunistov UVELJAVLJANJE NAPREDNIH, SOCIALISTIČNIH STALIŠČ — USPO- SABLJATI DELOVNE LJUDI ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAV- LJANJE — ŽIVLJENJSKI STANDARD DELOVNEGA ČLOVEKA BOMO IZBOLJŠALI LE, CE SE BOMO VSELEJ ODLOČNO BORILI PROTI NENACRTNIM INVESTICIJAM IN VISOKIM CENAM — POMOC KRAJEVNIM ODBOROM V petek je imel Okrajni komite ZKS Celje sejo pod vodstvom sekretarja tov. Franca Simoniča. Na seji so bili navzoči tudi sekretarji občinskih komitejev, ki so podali poročilo o političnih in organizacijskih vprašanjih organizacij Zveze komunistov na svojem terenu. Razen tega so razpravljali še o nekaterih gospodarskih pro- blemih. Zelo važna je bila tudi razprava o delu novih občin, katerim morajo politične organizacije nuditi vso pomoč. Razprava je bila zelo bogata, saj je v pravi luči osvetlila marsikateri problem, s katerim se danes delovni ljudje v množičnih organizacijah in na svojih delovnih mestih srečujejo. V razpravi so po poročilih sekretarjev obč. komitejev poleg sekretarja ko- miteja tov. Simoniča sodelovali predsednik OSS v Celju tovariS Alb n Medved, predsednik OZZ v Celju tovariš Franc Lubej ter predsednik OLO tovariš Riko Jerman. Ko so govorili o vlogi Zveze komu- nistov v sedanji fazi borbe za sociali- zem, so ugotovili^ da nekatere organi- zacije ZK še niso našle prave politične orientacije. Komunisti se morajo boriti proti nazadnjaškim težnjam in da po- vsod v družbenem življenju prevlada napredni duh. Njih glas se mora čuti v tovarnah in zadrugah, kjer se morajo boriti tudi za večjo storilnost. Danes je cilj organizacije Zveze komunistov, da usposobi delovne ljudi za način uprav- ljanja, ki ga sedaj pri nas uvajamo. Pri tem delu, v borbi za napredna sta- lišča v svetih, na zborih volivcev in IKJVsod v družbi,, se zrcali prava aktiv- nost komunistov. Na tem področju ča- kajo organizacije ZK še velike naloge. Politične organizacije na vasi se bo- do morale temeljito poglobiti v kme- tijske probleme ter stremeti, da bodo vodstva zadrug v rokah naprednih in poštenih kmetov. Zadruge bodo morale čutiti večjo pomoč organizacij ZK in SZDL kot doslej. Ko so obravnavali politiko cen, so ugotovili, da se dogovorjenih cen nihče no drži. To se opaža zlasti pri odkupu jajc, goveje živine in prašičev. Zelo slabo je založen trg v industrijskem sre- dišču Velenju, ki je hkrati eden naj- dražjih trgov v državi. Temu je kriva predvsem, slaba organizacija trgovine, pomanjkanje trgovskih lokalov in pre- voznih sredstev. Trgovinska zbornica in trgovska podjetja bodo morala re- šiti ta pereči problem v korist velenj- skih rudarjev. Izvoz sadja je pereč. Zaradi izredno dobre letine sadja v vsej Evropi so izvozni pogoji težji kot druga leta,, po- sebno še zato, ker je naše sadje močno okuženo. To naj bo opozorilo sadjarjem, da bodo uspešno gospodarili in trgo- vali le, če bodo na osnovi naprednih izkušenj vodili svoje gospodarstvo. V okraju je že odkupljenih okoli 200 va- gonov predvsem zgodnjega sadja ter so izgledi, da bo šlo sadje kljub težjim pogojem v prodajo, toda le, če bomo izboljšali trgovino in omogočili nakup sadja delavskim in nameščenskim dru- žinam jx> realnih cenah. Kmetje sami pa bodo morali skrbeti, da bodo ne- prodano sadje predelali ali pa konser- (Nadaljevanje na 4. strani.) Palača Združenili narodov v New Yorku kjer se je pred dnevi začelo X. zasedanje Generalne sJcup- ščine OZN IV. REDNA SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO CELJE Za izvrševanje proračunov so potrebna redna denarna sredstva Pretekli četrtek je bila v dvorani Narodnega doma IV. redna skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvojalcev OLO Celje. Sejo je vodil predsednik OLO tov. Jerman in poročal o nered- nem izpolnjevanju obveznosti gospodar- skih organizacij do okraja, iz česar iz- haja, da tudi okraj ne more v redu in pravočasno izpolnjevati svojih obve- znosti, tako napram okrajni skupnosti, kot napram republiki. Zaradi navedene okolnosti je dolg celjskega okraja do republike vključno z julijem znašal 83 milijonov 700.000 dinarjev, danes je pa že narasel na 189 milijonov dinarjev. V izogib nadaljnim nerodnostim v iz- polnjevanju družbenih obveznosti se je republika odločila, da bo odslej uve- ljavila plačevanje obveznosti okrajev po dvanajstinah. Tako bo tudi celjski okraj primoran uvesti dvanajstine, da bo lahko zadostil svojim, obveznostim napram okrajni skupnosti in republiki. Po vsestranski plodni razpravi so ljudski odborniki sprejeli sklep, da bo vsako podjetje, ki dosega plan dobička redno do 25. vsak mesec odvedlo vsaj dvanajstino celotne družbene obvezno- sti. Tista podjetja pa, ki ne dosegajo plana dobička,, bodo odvajala eno tre- tjino dobička od prejšnjega tromesečja. Nadalje so ljudski odborniki raz- pravljali o vplačevanju posojila za gradnjo hidrocentrale Vuhred. Do da- nes so gospodarske organizacije v celj- skem okraju plačale 23 milijonov di- narjev posojila. V skladu za prosto razpolaganje pa imajo podjetja v celj- skem okraju približno še 90 milijonov dinarjev. Zato so se člani zbora pro- izvajalcev strinjali s tem, da bodo pod- jetja ta denar vložila v posojilo. O razmestitvi kadrov na okraju in občinah je poročal tov. Gorenjak, tajnik OLO Celje. Prejšnje občine so stavile precej uslužbencev na razpoloženje. Personalna komisija, ki je proučevala razmestitev kadrov, je to vprašanje re- šila tako, da je 28 odpuščenih usluž- bencev že namestila, za 34 uslužbencev pa so rešitve v teku. To je predvsem nižji uslužbenski kader, med njimi tudi precej tak h, ki so v bolniškem staležu. Skoro povsod pa primanjkuje strokov- nega in višjega administrativnega ka- dra. Zato je komisija predlagala zvi- šanje plač visoko kvalificiranemu ka- dru. Pozneje bodo pri občinah postav- ljene posebne komisije, ki bodo raz- porejale uslužbence. Vendar so bili ljudski odborniki mnenja, da bi raz- vrstitev kadra vršil okraj in ne občine, ker bi morda preozko gledale na svoj okoliš. Prosvetni kader pa naj bi raz- meščala republika. Člani zbora proizvajalcev so na svoji seji razpravljali tudi o predlogu odloka o plačevanju občinskega prometnega davka na hmelj, ki ga jc nekaj dni pred tem sprejel že občinski ljudski odbor v Žalcu. Prometni davek morajo plačati vsi proizvajalci hmelja, ki so ali ki bodo prodali hmelj za več ko 10% nad cenami, ki so jih dosegli v letu 1954 za posamezne kakovostne raz- rede hmelja. Nadalje je bil sprejet še odlok o usta- novitvi okrajne banke v Celju, ki jo bo kot direktor vodil tovariš Slavko Verdel. Z ustanovitvijo te banke bo okraj Celje pridobil finančni zavod, ki bo nudil garancijo za toljše, hitrejše in preglednejše poslovanje tako okraja, kakor tudi posameznih občin v celj- skem okraju. Stev. 39 — streji 2 CELJSKI TEDNIK, 30. septembra 183t POGLED PO SVETU Vojni stroj se težko ustavi, težko tudi vojni stroj hladne vojne,' ki naj bi se bila zaključ la na ženevski konferenci. Volja po moči je nenasitljiva, pomiri se šele, ko doseže popolno premoč, umika pa se le redkokdaj. Takoj na začetku »občnega zbora« narodov, na Generaln' skupščini OZN je udarila na dan nečimrna praksa iz dobe hladne vojne, spet je šlo za prestiž Vzhoda in Zahoda oziroma ZDA in SZ, spet je prišlo do sovjetskega veta na vse kan- d date v odborih, čeprav so uvodni go- vori izzveneli v znamenju ženevskega optimizma. Na dnevni red je bilo po- stavljenh 58 star h vprašanj in nekaj novih. Med starimi je pač najvažnej- še vprašanje razorožitve, ustanovitev agencije za mirnodobsko uporabo atom- ske energije, združ tev Koreje in spre- jem novih članov. Nova vprašanja pa so: Nova Gvineja, ki jo terja Indone- zija, Ciper, Maroko in Alžir. Niti stara niti nova ne bodo vsa prišla v obrav- navo, a kaj šele, da bi se rešila tako, kakor bi bilo ugodno za mirnejše so- žitje med narodi. Vendar ne smemo biti pesimisti, ne smemo pa spet za- fskati oči pred trdimi, realnimi dej- stvi. Ženeva in vse, kar se je po njej storilo od Vzhoda in Zahoda, je ustva- rila na svetu nekak modus vivendi, nač n sožitja, ki ni idealen, a je ven- darle znosnejši kot hladna vojna. Upaj- mo, da bo ta modus vivendi v bližnji prihodnosti še kaj pr dobil. Kadar se kdo bije z zmajem, utegne sam postati zmaj, je nekje zapisal Jaspers. Vpra- šanje razorožitve in varnosti sveta je torej poglavitno vprašanje sodobnega naprezanja diplomatov. V preteklem tednu je bilo nekaj do- godkov, ki niso vzbujali posebnih nad. Po odhodu obeh nemških delegacij iz Moskve je jasno, da je bolj kot kdaj vprašanje združitve obeh Nemčij in evropske varnosti najtesneje povezano. Pravijo, da je Adenauer v Moskvi pre- več popustil in da Zahod nikoli ni brez- pogojno soglašal s tako bonnsko poli- tiko. Adenauer je sicer poskrbel, da ponovno razglasi zvestobo atlantski po- V.tiki, vendar je opozicija pridobila s svojo tezo, da nemško združitev ovirajo predvsem pariški sporazumi in da naj se Nemčija odpove vojaškem blokom Hruščev je povedal, da mimo Vzhodne Nemčije ni mogoče iti in je zato po posebni pogodbi dobila enak državni rang kakor Zahodna. Ruska vojska si- cer tam še ostane, toda enak je položaj v Zahodni, kjer so ostali atlantski gar- nizoni. Atlantsko skupnost zadnje čase vzne- mirja ciprsko vprašanje. Ker ga pove- zujejo s harmonijo tako zvanega svo- bodnega sveta in z obstankom Balkan- ske zveze, res ni vseeno, kako bo spravljeno s sveta. Angleške rešitve Grki ne sprejmejo, ker je Ciper po preb valstvu grški in bi po samood- ločbi moral pripasti helenski monar- hiji. Turško stališče po zgodovinskem pravu je gotovo šibkejše, oslabili pa so si ga še s protigrškimi pogromi velikega obsega, v Smirni so celo napadli grški NATO (atlantski) garnizon. »Turki ni- majo več čistih rok, zato jim Grki ne moremo več dati roke,« se je zapisalo v Grčiji. Turški zunanji minister Zorlu se sklicuje na lausannsko pogodbo, s katero so b le grško-turške meje do- ločene, vsaka aneksija Cipra h Grčiji bi bila torej nezakonita. Toda načelo samoodločbe narodov, sprejeto po OZN, se s tem ne sklada. Zadeva se po svo- jem pomenu zapleta in razrašča. An- gleži dolže komuniste, češ da so ti za- netili grško-turški spor, in ojačujejo garn zone na svojem nadomestku Sue- za. Mnogi komentatorji se vesele, da je Balkanska zveza praktično mrtva, kar pomeni, da je ciprsko vprašanje pogodu vsem tistim z desne 'n leve strani, ki ne vidijo radi močnega bal- kanskega sodelovanja. Pomembno vpjašanje je tudi uredi- tev Indokine. Rusi predlagajo novo konferenco o Aziji, ki naj hi pomagala pri izvajanju sklepov lanske ženevske konference. Južni Vietnam namreč noče ničesar slišati o volitvah v obeh Viet- nam h. Ngo Din Diem, ameriški ekspo- nent, je na pritisk Velike Britanije zelo nerad pristal na pogovor s Hanojem, a to samo po radijsk' zvezi. Diem se zanaša na ameriško azijsko politiko in pravi, da ga sklepi, ki jih je za Viet- nam sprejela Francija, ne vežejo. Nje- govo stal šče gotovo ni ugodno za vzdušje na Generalni skupščini v Nevo Torku. Zastala so tudi kitajsko-ame- riška. pogajanja. Neugodna za odpravljanje hladne vojne so kolonialna vprašanja na sploh. Dejstvo, da je Pakistan pr stopil k turško-iraškemu paktu, zoper katerega se je izrekla večina arabskih držav, opravičuje očitke Ind je na račun Ve- like Britanije, da Indiji ne gre na roko v vprašanju Goe in Kašm rja. Turško- irašfci pakt pa je delo angleške diplo- macije in Anglija je k njemu prva pr stopila. Francija še vedno ni po- stavila kronskega sveta v Maroku^ Francoski predstavnik general De la Tour je pri zadnjih pogajanjih bolj zastopal maroško kolonialno reakcijo kakor pa načela Faurove vlade. Ni še jasno, kaj je vrglo z balkona argentinskega diktatorja Perona. Sodeč po naglici, s katero ZDA proučujejo vprašanje priznanja nove Lonard jeve vlade, in po vtisu, ki ga je Lonardijev upor naredil v sosednji Braz liji, bi so- dili, da je bil Peron na poti tisVm, ki vidijo v poVtiki blokov edino pravilno orientacijo manj razvitih držav. Pero- novo »tretje stališče« ni bilo stališče niti Vzhoda niti Zahoda. Njegov padec je gotovo pozdravila tudi katol ška Mala Evropa, ki jo kujejo predvsem demokrščanske stranke Francije, Ita- lije in Zahodne Nemčije, saj so v šta- bih uporniške junte sedele tudi vati- kanske uniforme. T. O. Predsednik severno vietnamske vlade Ho Si Minh tretja redna seja občinskega ljudskega odbora celje V celjski občini je obilo problemov, ki jih je treba čimprej rešiti vsi sveti pri ljudskem odboru celjske obcine so zaceli te- meljito obravnavati razna vprašanja s podrocja svojega dela — odborniki živahne je posegajo v razprave — nujno bo potrebno prouciti stanje in probleme priključenih kra- jev — sprejet je bil odlok o občinskem davku na hmelj — razprave o Čistilnih napravah za odpadne vode — za mesec november in december 47 milijonov dinarjev za proračun celjske obcine — ustanovljen je bil svet za turizem Na EK>dročju nove celjske občine se delo v novih pogojih upravnega živ- ljenja zelo dobro razvija. Vsi sveti pri Ljudskem odboru celjske občine so v tem kratkem času napravili zelo dosti pomembnih uspehov. Na svojih sejah so razpravljali o različnih vprašanjih, ki jim jih je prepustil stari Mestni ljudski odbor, poleg tega pa so načeli vrsto novih vprašanj, ki jih prej spričo pre- obremenjenosti posameznih svetov niso uspeli obravnavati. Ko so v Celju usta- novili deset i'azličnih svetov, ki naj za- jamejo gosp>odarsko in družbeno dejav- nost celotnega celjskega področja, so bili nekateri ljudje mnenja, češ, sveti bodo morali iskati področje dela. To se je izprevrglo prav v nasprotno smer, odborn'ki so ugotovili nešteto vpraš-anj, ki spadajo v področje delovanja posa- meznih svetov, tako da jih za enkrat niso mogli v podrobnosti obravnavati. Od 1. septembra, ko so začele delovati nove občine, je bila v petek že tretja seja Ljudskega odbora občine Celje. Na tretji seji občinskega odbora v Celju bi morali poročati vsi predsedniki posameznih svetov. Toda sproti so od- borniki ugotovili, da bi vseh nanizanih vprašanj ne mogli temeljito pregledati, če bi obravnavali vsa poročila desetih svetov. Zategadelj so se zedinili, da so ta dan razpravljali o poročilih dveh svetov, ker so smatrali, da le tako lahko temeljiteje proučijo razne probleme in o njih preudarno sklepajo. Prvo poročilo je namesto odsotnega predsednika Sveta za gospodarstvo po- dal tov. Mirko Zupančič. Poročal je o delovanju Sveta za gospodarstvo, pred- ložil predloge tega sveta odbornikom občinskega odbora v potrditev in na- nizal vrsto vprašanj, ki jih bo Svet za gospodarstvo moral v doglednem času reševati. Ker smo o delovanju Sveta za gospodarstvo pisali sproti ob njegovih sejah, teh problemov ne bomo ponav- ljali. Poročilo Sveta za komunalo je podal njegov predsednik: tov. Rado Jenko. Odbomilci so po njegovem poročilu zelo živahno posegli v razpravo. Tako so odborniki iznašali potrebo po bolj ko- ordiniranem delu med ustanovami in podjetji, • ki izvršujejo razna dela ko- munalne dejavnosti. Kritizirali so do- stikrat nesmotrno gradbeno dejavnost teh podjetij in ustanov, ki delajo brez prave povezave. Celjani so priča taki razdvojenosti ob raznihi prilikah. Na primer dejstvo, da podjetje Plinarna- Vodovod napeljuje nove napeljave v področjih, kjer je Uprava za ceste ce- stišča in pločnike že uredila. Po navadi ostane tako delo le napol urejeno, ker med obema upravama niso razjasnjeni pojmi o tem, kdo je dolžan spraviti tisti del mesta, spet v prejšnje stanje. Obe podjetji bi morali tesneje sodelovati, da ne bi vedno znova razkopavali ter spet popravljali. Mnogo so odborniki razpravljali o vprašanju ureditve centralnih čistilnih naprav, ki naj odpravijo veliko po- manjkljivost v našem mestu — vpra- šanje odpadnih voda. Medtem so ne- kateri govorili, češ, da je zelo težko urediti take naprave, ki bi popolnoma odgovarjale zahtevam. Poudarjali so, da nikjer v Evropi take naprave ne učinkujejo stoodstotno in da se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da v. in- dustrijskih predelih voda ne more biti boljš.a in da zaradi interesov ribištva in turizma ne gre odpravljati industri- je. To je seveda čisto razumljivo, da industrijo pri nas ne bomo odstranje- vali, toda ugovori drugih odbornikov so pokazali, da je mogoče , temu problemu odipomoči. Le-ti so trdili, da je take na- prave mogoče urediti in da marsikje v svetu zelo dobro delujejo. Tov. Kokal je bil na primer mnenja, da je zavla- čevanje problema nastalo takrat, ko so o tem razpravljali kole'ktivi med seboj in niso pristali na to, da bi v te naprave investirali toliko, kolikor pač one6.ščujejo ivodo. Nekatere itovarne, predvsem Tovarna emajlirane posode, bi morala po tem pirincipu plačati velik delež. Tov. Kokal je dejal, da bi bil čas, končno že enkrat smoterneje reše- vati te probleme. Čistilne naprave za odpadne vode celjske industrije so nuj- no »potrebne. Treba bo misliti na to, ne pa vztrajati na pozicijah predvojnih kapitalističnih industrijalcev, ki jim razen dobička za lastni žep, ni bilo dosti mar za interese in razmere kraja, kjer živijo njihovi delavci. Sploh bi bilo potrebno pri nas zahtevati od vsakega industrijskega podjetja v gradnji, da najprej zadosti principu, ki bo zago- tavljal, da zaradi neurejenih razmer ne bo prizadeta okolica tovarne z nevar- nostmi slabega zraka, nečistih voda in drugih nevšečnosti. V Celju je ta pro- blem še posebno pereč, saj v krajih okoli tovarniških objektov ni niti na- peljave pitne vode, medtem ko razne strupene snovi pronicajo skozi zemljo v njihove vodnjake. Po tej živahni razpravi so odborniki sklenili, da Ljudski odbor občine Celje ponovno sproži to vprašanje pred pri- zadetimi industrijskimi podjetji in da odločno vztraja pri tem, da se to vpra- šanje reši. Bilo je govora o tem, da bi industrijska podjetja zgradila odvodni kanal do čistilnih naprav, ki naj bi bile zgrajene blizu kamnoloma pri Pečovni- ku in da bi od tu kolikor toHko preči- ščeno vodo spustili v Savinjo. Ker se je področje celjske občine do- kaj razširilo, proračunske vsote za leto 1955 ne zadovoljujejo več nastalim po- trebam. Za administrtivni aparat nove- ga širšega področja celjske občine so na tej seji sprejeli proračunsko vsoto za november in december v višini 47 milijonov d'n. Kot v vseh ostalih občinah, kjer pri- delujejo hmelj, so tudi v celjski obči- ni z zanimanjem zasledovali vprašanje odkupa letošnjegta pridelka hmelja in s tem v zvezi škodljiv ix)seg odkupoval- cev »Kooperative« iz Bačke. Odborniki so se v celoti strinjali z uvedbo občin- skega davka na razliko tistega dela od- kupnih cen, ki presegajo 11% lansko- letnih cen za vse vrste hmelja. Odbor- niki, predvsem kmetovalci so poudarjali, da ta odlok ni toliko važen zaradi tega, ker bi občina računala s posebnimi do- hodki (zlasti zato, ker število tistih, ki so nasedli nakupovalcem »Kooperative« ni veliko), pač pa zato, da se ohrani svetovni sloves savinjskega hmelja in v interesu ustaljenih oblik zadružnega hmeljarstva pri nas. Nadalje so odborniki razpravljali tudi o tem, da novo priključeni kraji še niso popolnoma poznani odbornikom in sve- tom v pogledu njihovih problemov in potreb. Sklenili so, da bodo posamezni sveti stopili v tesnejši stik z odborniki novoprLključenh krajev ter z ogledi in razpravami na licu mesta ugotovili vse probleme in jih začeli reševati tako, da ne bo razlike med področji nekdanje in sedanje celjske občine. Na koncu je predsednik občine tov. Andrej Svetek predlagal, da naj poleg desetih že obstoječih svetov ustanovijo še enajstega. To naj bi bil svet za tu- rizem, ker ima celjska občina velik in- teres, da dobro razvije tudi to gospo- darsko panogo na področju celjske ob- čne. Odborniki so se z njegovim pred- logom v celoti strinjali in predlog osvo- jili. ZAJEC NA BEGU PRED LOVCEM — Zdaj pa streljaj, če že moraš. V to umazano Voglajno tudi za ceno življe- nja ne skočim ... Kepomičarji v Libojah bodo 1. oktobra proslavili 140- etnico tovorne Dolga je doba 140 let; dve genera- ciji se je komaj spominjajo! Nekako v drugi polovici leta 1815 so v Libojah začeli graditi poslopja za keramično to- varno, ki je bila last Ignaca Schmidla, in istočasno že delali prve poizkuse za proizvodnjo. Naslednje leto pa je ta tovarna že obratovala. Pogonska sila je bila voda iz potoka Bistrice. Ta to- varna je v Nemškem Dolu obratovala - samostojno do leta 1922, ko se je zdru- žila s tovarno v Kasazah. Največji slo- ves glede na kakovost in umetniško vrednost izdelkov je tovarna dosegla v času lastništva Schiitza, ki je tovarno v Kasazah ustanovil leta 1870. Izdelke te tovarne so izvažali v vse evropske in celo prekomorske države. Lastniki so se večkrat menjali. Po drugi svetovni vojni pa je tovarna prišla pod državni sekveštar. V času med obema vojnama se je tovarna precej razširila in je osvobo- ditev dočakala sicer nepoškodovana, vendar pa močno izrabljena in zasta- rela. Pred drugo svetovno vojno in med njo je tovarna največ surovin preje- mala iz Češkoslovaške, zato so bili njeni izdelki kvalitetni. Po osvoboditvi so se znašli pred dejstvom, da ustva- rijo pogoje za obratovanje s popolnoma domačimi surovinami, katere v glavnem še sploh niso bile v rabi in tudi še neraziskane. Del surovin je bil znan, nastalo pa je vprašanje, kako delati brez plemenitih surovin kot je kaolin itd. Vendar je kolektiv tudi to nalogo z močno voljo in vztrajnostjo le uspeš- no rešil. Res je bila kvaliteta njihovih izdelkov takoj po vojni slaba, toda pozneje so z domačimi surovinami uspeli ustvariti takšno kvaliteto,, da se lahko meri tudi z inozemskimi izdelki. Delavski svet je tovarno s skromni- mi sredstvi dobro uredil. Tovarna je na znotraj in na zunaj zelo lepo urejena. Za to jubilejno slovesnost bodo pripra- vili tudi razstavo keramičnih izdelkov. Ravno tako so sklenili, da bodo za do- biček, namesto, da bi ga razdelili, kupili delovne obleke ter halje, da bodo za obletnico vsi enotno in okiisno oblečeni. Proslava' bo dne 1. oktobra v dvo- rani »Svobode« v Libojah, kjer bodo priredili tudi kratek program. Skupno s to obletnico pa bodo proslavili tudi peto obletnico delavskega samouprav- ljanja. Na proslavo tega zgodovinskega do- godka vabijo libojski keramičarji tudi vse živeče upokojence. iLubo Mamifestaeija gasilstva na Kosejanskem Gasilsko društvo v Kozjem je v dneh 17. in 18. septembra 1955 proslavilo pod pokroviteljstvom zveznega poslanca in sekretarja OK ZKS Celje tov. Franca Simoniča 80-letnico obstoja gasilskega društva in 10-letnico osvoboditve z raz- vitjem društvenega prapora. Ze v so^boto, 17. IX. se je Kozje okrasilo z zastavami, cvetjem, slavoloki, prav posebno pa je bil okrašen trg. Ga- silsko društvo je pričelo proslavo z ve- černim zažiganjem kresov, slavnostno razsvetljavo in baklado, ki je bila prav impozantna. Po bakladi pa se je vršila v nabito polni dvorani slavnostna aka- demija, ki je povsem zadovoljila šte- vilno občinstvo. Akademijo je izvedlo KUD Bohor iz Kozjega. V nedeljo,, 18. sept. so se po bud- nici začeli zbirati že prvi gostje. Točno ob 10 dopoldne so v povorki prikorakali pred slavnostno tribuno gasilci in ga- silke kakor tudi fizkulturniki in fiz- kulturnice, pripadniki TVD »Partizan iz Kozjega. Na tribuni smo videli po- krovitelja proslave tov. Franca Simo- niča, zveznega poslanca tov. Heleno Bo- rovšakovo, predsednika OGZ Celje tov. Draga Komeričkega, podpoveljnika OGZ tov. Rudija Bovho, okrajnega gasilskega inšpektorja tov. Feliksa Smolo in osta- le goste. V pozdravnem govoru je predsednik društva tov. dr. Anton Sok podal kro- niko društva, predvsem pa omenil plod- no delovanje društva po osvoboditvi. Za njim je povzel besedo zvezni posla- nec tov. Franc Smonič, ki je v svojem govoru zlasti podčrtal razveseljivo so- delovanje vseh organizacij v Kozjem, omenil delovanje društva zlasti na po- litičnem torišču in ob koncu svojega govora razvil društveni prapor, kate- remu so poleg tov. Simoniča botrovali še KZ Kozje, tov. Marica Sok, Olga Resnik in Ivanka Grzina. Kratek nagovor je imel še predsednik občine Kozje tov. Jože Lojen, za njim pa je govoril še predsednik OGZ Celje tov. Komerički, ki je v svojem govoru pred- vsem podal smernice za še uspešnejše delo tega društva. Zaslužnim gasilcem je podelU tudi priznanja. Po njegovem govoru se je razvil zelo impozanten mimohod gasilcev in športnikov, saj je v mimohodu sodelovalo 148 gasilcev, 32 pionirjev-gasilcev in 122 športnikov. Sodelovalo je skupno 12 gasilskih dru- štev. Gasilsko društvo v Kozjem je 10-let- nico osvoboditve in 80-letnico svojega obstoja prav lepo proslavilo. Bila je to lepa manifestacija gasilstva na Kozjan- skem. Gasilskemu društvu Kozje naj bo to v vzpodbudo k še nadaljnjemu tako uspešnemu delu. Mladoletnift! no zatožni iilogi Porazna je ugotovitev, da je bilo v Celju poklicanih na kazensko odgovor- nost v letu 1954 relativno enako število mladoletnikov, kakor polnoletnih oseb. To dejstvo vsekakor terja preudarnega pomisleka socialistične družbe, in prav je, da v Tednu otroka to vprašanje osvetlimo od vseh stranL Iz spiskov zoper obtožene mladolet- nike na območju celjskega okraja je razvidno, da so le-ti zabredli v ki"lmi- nal predvsem zaradi tega, ker je bila njihova vzgoja že od doma zanemarje- na. To velja zlasti za mlajše mladolet- nike — obtožence (14 do 16 let), med kateremi je imel le eden prilično dobro vzgojo, vsi ostali pa ne. V največ pri- merih so bili to otroci družin, kjer je živel samo eden od staršev ali pa je otrok imel oba roditelja, pa je bil oče iz kakršnih koli vzrokov odmaknjen od družine. 'Razumljivo je, da se v ta- kih primerih osamljena in zaposlena mati ni mogla z zadsotno skrbjo {»sve- titi vzgoji (v več primerih) mnogošte- vilni družini. Alkoholizem v družini, iz katere je izhajal obtoženi mladoletnik na področju celjskega Okraja, ni bil pogost činitelj, da je mladoletnik za- bredel v kazniva dejanja (6 primerov). Temu nasprotno pa Okrajno javno to- žilstvo v Trbovljah poudarja, da je ravno alkohlizem v družinah v večini primerov povzročil, da so njihovi mla- doletniki prišli na zatožno klop. Iz zapiskov celjskega tožilstva je na- dalje zaslediti, da je število obdolžen- cev-mladoletnikov v zadnjih letih sko- ro vedno enako. V letu 1954 jih je bilo 140, leta 1953 pa 139. Tudi v merilu okrožja je število mladostnih obdolžen- cev, zoper katere so bile uvedene po- izvedbe v letu 1954 skoraj enake številu iz leta 1953. Leta 1953 je bilo v ka- zenskem postopku na področju okrožja 206 mladoletnikov, lansko leto pa tudi 206. V pretklem letu je bilo obtožen'h 80 mladoletnikov (med njimi 7 žensk). To so bili mladoletniki s področja celjske- ga tožilstva ter mladoletniki, ki sta jih odstopila tožilstvu okraj Šoštanj in Trbovlje. Iz področja okraja Celje pa je bilo obtoženih 74 mladoletnikov, med njimi 5 žensk — starejše mladoletnice. Tako je bilo od vsega števila vseh v okraju Celje živečih mlajših mladolet- nikov obtoženih 0,2% mlajših mlado- letnikov (14 do 16 leti, obtoženi starej- ši mladoletniki (16 do 18 let) pa pred- stavljajo 1,2% od vsega števila vseh mladoletnikov, živečih v okraju Celje. Najpogostejši delikti, ki so jih storili mlajši in starejši mladoletniki, so bila kazniva dejanja zoper imovino, manjše in večje — tudi vlomne tatvine, golju- fije. zatajitve, v enem primeru pa celo rop. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo na področju okraja Celje 17. Ostala kazniva dejanja, ki so jih storili mlajši ali starejši mladoletniki, so bila lažje narave. Zanimiva je ugotovitev, da so vse delLkte zoper življenje in telo storili mladoletniki na iK^eželju. Zanimiva je nadalje tudi ugotovitev, da noben ob- tožen mladoletnik ne izhaja iz usluž- benskih družin, ami>ak pripkadajo pred- vsem kmečkemu in delavskemu življu (približno v enakem razmerju), 6 ob- toženih mladoletnikov pa izhaja iz vrst obrtnikov. (Nadaljevanje na 4. strani) Družabni sestanek bivših izgnancev v Celju Letos poteka 10 let, odkar smo se bivši izgnanci v Srbiji in na Hrvat- skem vrnili nazaj na svoje domove, ki smo jih, v kolikor niso bili porušeni, našli opustošene in prazne. Ob 10-letnici izgnanstva smo se v maju 1951 zbrali na družabnem sestan- ku v Celju in takrat smo izrekli željo, da se kmalu zopet sestanemo. 10-letnica povratka iz izgnanstva je priložnost, da se zoi>et snidemo in v prijetni družbi obudimo spomine na težke čase našega izgnanstva. Družabni sestanek bo v soboto, 15. oktobra 1.1. v Celju, v vrtni dvorani hotela »Evro- pa«, s pričetkom ob 19. urL Da bi dognali prilično število udele- žencev (računati je v glavnem le na udeležbo iz Celja in bližnje okolice), naj se udeleženci prijavijo do 10. ok- tobra t L na naslov sklicatelja sestan- ka dr. Ervina Mejaka, odvetnika v Celju, Kocenova 2. Dr. M. CELJSKI TEDNIK, 30. septembra 1955 Stev. 39 — stran 3 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Uspel zadružno kmečki praznik v Zrečeh Zadružniki v Zrečah so v soboto in nedeljo priredili velik 2^družno-kme- čki praznik. Uredili so razstavo sadjar- stva, vinogradništva, poljedelstva, čebe- larstva, vrtnarstva in gozdarstva. Rag- stavljali so tudi kmečke stroje, kot do- kaz vedno večjega napredka kmetijske proizvodnje. V soboto zvečer so pred- vajli tudi poučne kmetijske filme. Pri- kazovanje teh filmov je bilo povezano s predavanji. Zvečer po predavnjih so se kmetje-zadružniki nasmejali prire- diteljem veselega večera, pri katerem so sodelovali pevci DPD »Svoboda« iz Zreč in vojaška godba mariborske gar- nizlje V nedeljo je po Zrečah že ob petih zrjutraj godba budila vaščane. Ze zgo- daj zjutraj so se v Zrečah zbrali za- družniki iz Zreč in okolice. Ob osmih je bil svečani del praznika. Uvodni go- vor je imela ljudski poslanec tovarišica Nina Pokom. OZZ je zastopal taj- nik tovariš Peter Hlastec, GZZ pa inž. Peternel iz Ljubljane. Po svečanem de- lu so si udeleženci ogledali živinorej- sko razstavo in z velikim zanimanjem sledili ocenjevalni komisiji, ki je med pripeljano živino izbirala najboljša go- veda. Ob devetih dopldne so kmetoval- cem pokazali uspešno delo in prednost kmetijskih strojev. Pokazali so jim, da so stroji zelo dobra nadomestitev žive delovne sile. da terjajo veliko manj truda in naporov, da so cenejši in kon- čno omogočajo kmetijskemu prebival- stvu več prostega časa za njihovo izo- braževanje, kajti prihaja čas, ko bo tudi kmetovanje vedno bolj stvar razuma kot pa žuljavih rok. Udeleženci so se nato napotili pod bogato obložene kroš- nje sadnega drevja v vzorno urejenih nasadih v Sp. Zrečah in Radvanji vasi. Opoldne so razdelili nagrade najbolj- šim kmetovalcem, sadjarjem in živino- rejcem. Kmečkega praznika v Zrečah se je udeležilo veliko število kmetov-zadruž- nikov, pa tudi nezadružnikov, ki so z zanimanjem ugotavljali prednost za- družnega življenja na vasi. V tem po- gledu je imel ta kmečki praznik tudi svojo propagandno vrednost, saj so se kmetje lahko osebno prepričali, da je napredek na vasi neizogibno povezan s skupnimi napori v kmetijskih zadrugah. Janez Hatisenblcliler — oče savinjskega Hmeljarstva Neovrgljivo je dejstvo, da je bil Franc Zuža, po domače Kolenc, prvi hmeljar, ki je zasadil hmelj leta 1854 s sadikami iz Žatca na Češkem. Leta 1843 je ustanovil pivovarno v Žalcu ter uporabil del svojega hmeljskega pri- delka zanjo. Zuža pa je po nekaj letih svoje hmeljišče opustil. Nadaljnjih 10 let sploh ni bilo nobenega hmeljišča v Žalcu, še manj pa kje drugje v Savinj- ski dolini. Leta 1869 sta Celjana,, dravnik dr. Cypl in slaščičar Jan Hostensky zasa- dila hmelj v celjski okolici. iPrvi na svojem posestvu poleg sedanje Dečko- ve vile ob cesti proti Teharju, drugi pa v bivši teharski občini. Obema se hmelj ni obnesel. Leta 1872 je zasadil hmelj oskrbnik bivšega gradu Novo Celje, Jože Bilger, doma iz Wijrtemberškega, od koder je dobival tudi hmeljske sadike ter imel kar dober uspeh. Graščak Novega Celja Leopold Salm je dal svojemu oskrbni- ku strog nalog, da ne sme odvišne hmeljske sadike nikomur izročiti ali prodati. Ker pa je bil Bilger v prija- teljskih odnosa jih z Janezom Hausen- bichlerjem v bližnjem Žalcu, mu je po šolskih otrocih skrivaj pošiljal hmelj- ske sadike iz grajskega hmeljišča. Nato pa je Hausenbichler v Podvinu pri Žalcu uredil 1. 1876 prvo stalno hmeljišče,, kjer je hmelj dobro obrodil. Hausenbichlerju so sledili drugi Zal- čani, kot Jože Zigan, leta 1880 pa Ma- rija Roblek, Rudolf in Franc Zuža, Jože Rehar, Franc Koceli in drugi Savinj- čani.., Se isto leto so se začeli savinjski hmeljarji organizirati in so ustanovili Hmeljarsko društvo, ki so mu bili duša Janez Hausenbichler^ Karel Haupt iz Gomilskega in mladi učitelj Anton Pe- triček, ki je službo društvenega poslo- vodje opravljal okoli 50 let. Zaradi po- speševanja hmeljarstva v dolini »zlate rožce« je spisal leta 1881 knjižico »Na- vod o hmeljariji«, kjer prvič opisuje gojenje hmeljske kulture. Pospešitelj hmeljarstva v Savinjski dolini pa ni bil Franc Zuža, niti Jože Pilger, temveč edino Janez Hausenbichler. To prizna- nje mu je dalo 5 tedanjih savinjskih občin, in to: Braslovče, Griže„ okolica Celje, Velika Pirešica in trg Žalec. Te občine so Hausenbichlerju ipodelile častno občanstvo. Kot najuglednejša osebnost Savinjske doline je bil Janez Hausenbichler — dasi vrl narodnjak in politik — dne 31. avgusta 1891 povabljen na dvorni dine v tedanjem hotelu »Erzherzog Jo- hann« v sedanji Zidanškovi ulici v Celju. To je bilo v času cesarskih manevrov, ki so se tiste dni vršili okoli Blagovne in Sv. Rozalije pri Šentjurju. Sam sem bil kot dijak priča teh vaj, ki si jih je ogledal z velikim spremstvom na konjih tudi cesar Franc Jožef I. V Hausenbichlerjev spomin je zgra- dil odsek Planinskega društva Žalec Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici 1899. Tudi Žalec se je oddolžil Janezu Hausenbichlerju zaradi njegovih gospo- darskih in narodnih zaslug ter mu odkril ob 100-letnici njegovega rojstva (leta 1938) si>ominsko ploščo na njegovi hiši. Neoporečno torej lahko trdimo, da je bil Janez Hausenbichler oče savinjskega hmeljarstva,, ki je daroval »zlato rožco« Savinjski dolini, našim kmetom-hme- Ijarjem pa blagostanje. Rajko Vrečer Turistična dejavnost se bo z ustanovitvijo Sveta za turizem še bolj oisel proti primerni odškod- nini,, pri čemer bi imela lahko tudi ob- čina sama nekaj dohodkov. To bi bilo tem bolj potrebno, ker se bo promet zaradi nove občine gotovo povečal. Savinjski hmeljarji že pridno vozijo svoj golding Hmezadu. Z ocenitvijo kvalitete so kmetje kar zadovoljni. Ob tej priliki moramo poudariti posebno skrb, ki jo je letos posvetil našim hmeljskim nasadom Hmeljski inštitut. Saj so bili inženirji tega zavoda stalno na terenu ter pomagali proizvajalcem z nasveti. Temu hvalevrednemu priza- devanju se je menda zahvaliti, da je kakovost hmelja kljub letošnjim izred- no slabim vremenskim prilikam ostala še dokaj dobra. Občuti se pa pomanj- kanje škropilnic, katere pa bo Hmezad nabavil s pridobljenimi devizami. Do- bro bi bilo tudi, da bi hmeljarji bolj natančno prebrali članke v »Hmeljar- ju«, ki prinaša mnogo koristnega stro- kovnega čtiva. Tako bi izostale lahko mnoge nejasnosti. Savinjčani so po- nosni na svoj hmeljski pridelek,, ki ima svetovni sloves. Zato so kljub obljub- ljenim višjim cenam Banatčanov ostali zvesti svoji organizaciji. Preudarni in resni hmeljarji so mnenja, da bi se dali problemi okoli hmelja z dobro vo- ljo in koordinacijo proizvajalcev s trgovino na domačem sektorju oboje- stransko ugodno rešiti, tudi glede cen. V Šempetru pripravljajo mar- ljivi podmladkarji Rdečega križa pod vodstvom svojega učiteljstva otroške igre. Z izkupičkom si hočejo nabaviti potrebni material za svoj zdravstveni kotiček. V Braslovčah bodo uvedli ho- spitacijski in poskusni razred, ki ga bo vodila priznana pedagoginja in učite- ljica tamkajšnje šole tov. Marija Ko- lar, čim se bo vmUa iz Ljubljane, kjer posluša predavanja pedagoškega centra. Braslovčani nameravajo premestiti svojo ljudsko knjižnico, ki se nahaja sedaj še v neprimernem lokalu, v pro- store bivše občine, kjer bodo Uredili tudi čitalnico. V ta namen bodo pro- store obnovili in opremili s potrebnim modernim inventarjem. Nabaviti ho- čejo tudi nove knjige. Otroci osnovne šole v Lo- kah so letos pridno nabirali gozdne sadeže in zdravilne rastline. KZ v Ta- boru je kakšen dan odkupila tudi do 800 kg malin. Učenec Cančar Ivan je sam nabral 209 kg malin, nič koliko bo- rovnic in zdravilnih rastlin, za kar je prejel lepe vsotice denarja za nabavo obleke in šolskih potrebščin. Tudi dru- gi otroci so kar tekmovali pri nabira- nju tega gozdnega bogastva in s tem mnogo koristili tudi naši proizvodnji. Ob magistrall, kjer se odcepi cesta proti Taboru, je avtopostaja, toda brez čakalnice. Potniki morajo čakati na avtobuse kar na prostem, često na dežju in snegu. Posebno mučno je to čakanje za dijake,, ki se vozijo v gim- nazijo na Vransko. Stalni veter, ki piha ravno na tem kraju najbolj pozimi, porazno vpliva na zdravje razgretih otrok. Vsa prizadevanja, da bi stala tam vsaj lopa, ki bi nudila potnikom zavetje, so bila do sedaj neusi>ešna. Taborčani so se dne 21. septembra 11. v lepem številu udeležili koncerta pianistke Dike Rančigajeve v Celju. Mlada umetnica je s svojo tehniko in občuteno igro navdušila udeležence tako, da so sklenili prirediti večkrat takšne »izlete« na gledališke predstave in koncerte. Popotnik Tudi v Sv. Jederii nad Laškim imafo svoje športno strelišče Strelska družina v Sv. Jederti nad Laškim je imela pred dnevi svečano otvoritev svojega 300 m dolgega stre- lišča, zgrajenega z velikim trudom in z bornimi gmotnimi sredstvi. Strelišče leži za vasjo, obdajajo ga gozdnati grički, strelski rov pa tvori živa skala. iPostavUi so si tudi majhno strelsko lepo, od koder lahko streljajo istočasno trije strelcL Zamisel za postavitev tega strelišča je dal uFKjkojeni major JLA in sedanji predsednik te strelske dru- žine tov. Karel Golob, ob sodelovanju bratov Lapomik Cirila in Vinka ter ostalih članov upravnega odbora^ ki so v vsakem oziru poživeli strelstvo v domači okolici. Čeprav je strelska or- ganizacija v tej vasd obstajala že od leta 1952 dalje, jo je spravil iz dre- mavosti šele sedanji upravni odbor, ki je s pomočjo občine Rečica poplačal vse stare dolgove in zagotovil potrebna sredstva za nadaljnji razvoj organiza- cije. Nekoč so imeli samo eno vojaško puško in še to izposojeno, sedaj pa razi>olagajo z več lastnimi puškami in e dovolj streliva, da se ob podpori Okrajnega strelskega odbora Celje lahko redno urijo v tej koristni športni panogi. Danes šteje ta družina že 85 članov, med katerimi je precej mla- dine. Občina Rečica je podarila tej strelski organizaciji znesek 11.000 di- narjev, rudnik Laško pa je dal les za zgraditev strelske lope, ki so jo pridni domačini postavili s prostovolj- nim delom kar v štirinajstih dneh. Ob tej slovesni otvoritvi strelišča so podjetni domačini organizirali tudi pri- jateljsko strelsko tekmo, na katero so povabUi strelsko družino »Temp)o« Ce- lje in družine iz Dola, Hrastnika, La- škega ter Rečice. Po predhodnem na- govoru tov. Goloba pred spominsko ploščo 33 padlim borcem in talcem v Sv. Jederti, so zbrani strelci oddali častno salvo v počastitev spomina na te žrtve, na kar je sledilo tekmovanje za Titovo tarčo. Zmagala je ekipa strelske družine »Tempo« Celje s 439 krogi, ki je prejela kot darilo tam- kajšnje strelske organizacije lepo sliko maršala Tita, medtem ko je domača strelska organizacija priborila tretje mesto kljub močni konkurenci. Po kon- čani tekmi je sledil v vasi pester kul- turni program, nato pa ljudska vese- lica. Priznati moramo, da so se doma- čini izkazali kot odlični organizatorji in da ima strelstvo v tem kraju prav lepe izglede. Ce bodo strelci v Sv. Je- derti tudi v bodoče tako aktivni, ne bo dolgo, ko jih bomo lahko srečali na večjih strelskih prvenstvih. ZIDARJE, PRIUČENE ZIDARJE IN DELAVCE sprejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev — Delo tudi po akordu. — Hrana in stanovanje preskrbljeno. — Delo je tudi pre- ko vse zime. Gradbeno podjetje »Graditelj« PUTNIK SLOVENIJA POSLOVALNICA CELJE Obveščamo vse prijavljence za potovanje v Pariz, da je odhod iz Celja dne 2. oktobra 1955 ob 19,47. S seboj vzemite sindikalne legitimacije. KMEČKI VESELI VEČER VINSKA TRGATEV • V nedeljo vsi v Laško Stev. 39 — streji 4 CELJSKI TEDNIK, 30. septembra 183t (Nadaljevanje s 1. stranij O nalogah opganizoci] Zveze komunistov viralL Pereč problem predstavlja tudi transportni park v naših trgovskih pod- jetjih, ker ga primanjkuje ter pomanj- kanje dobrega trgovskega kadra, ki pozna tudi naš socalistični razvoj. Kmetijske zadruge naj bi prodajale svoje pridelke direktno celjskemu trgu,, kot so že to nekaj časa delale, saj bi na ta način omogočili, da bi ljudje prišli laže in ceneje do potrebnih polj- skih pridelkov in sadja. V razpravi o delu novih občin, ki so prešle operativno tehnično fazo, je pri- šla do izraza misel, da čakajo politične organizacije v sedanjem obdobju naj- težje naloge. Občine bo treba vsebinsko utrditi,, da bi preko njih hitreje uvelja- vili družbeno upravljanje in socialistič- ne odnose. V kratkem bo Okrajni ljudski odbor v Celju razpisal volitve v krajevne od- bore. Ce ne bodo le-tem p>olitične orga- nizacije v komuni posvetile posebno skrb, bodo ti odbori šibki ter bodo sla- bo delali. Zlasti ne bi smeli dopustiti, da bodo krajevne odbore na zborih vo- livcev le izvolili in jih nato prepustili samim sebi. Politične organizacije bo- do morale zastaviti vse sile, da bodo v zbore izvoljeni najboljši ljudje. S tem v zvezi bo treba pojasniti volivcem tu- di pristojnost občine, sveta in krajev- nih uradov, saj v tem pogledu je med ljudmi še dosti nejasnosti. V občinah se javljajo škodljive težnje raznih »gospodarstvenikov«. Le-ti raz- vijajo svoje lokalistične teorije pod krinko svobodne konkurence ter se za- vzemajo za razne nenačrtne investicije. Tem gospodarskim strokovnjakom radi nasedajo včasih tudi delavski sveti in upravni odbori, pa tudi sami delavci, misleč, čim večje bodo investicije, tem večja bo proizvodnja in s tem tudi večji dohodki. Te težnje so pa v bistvu škod- ljive. Saj se moramo zavedati, da čim več dajemo denarja v investicije, toliko slabši je življenjski standard. Zato mo- rajo organizacije ZK, sindikalne podruž- nice in delavski sveti uveljaviti v pod- jetjih tako politiko, da skomine takih »gospodarstvenikov« podredijo našim skupnim potrebam, saj tako gospodar- jenje nima nič skupnega z našim poli- tičnim razvojem. Podjetij, kjer se te težnje čutijo in kjer jih razni strokov- njaki spretno uveljavljajo, je v celj- skem okraju več. Dosledno pa taki go- spodarstveniki najraje kritizirajo naše gospodarske ukrepe in nočejo videti tega, da jih sami najbolj izigravajo in s tem rušijo našo gospodarsko stabil- nost. Politične organizacije morajo storiti vse, da bi se izboljšal življenjski stan- dard delavca in nameščenca. Zlasti mo- rajo voditi borbo proti visokim cenam kmetijsk.h pridelkov, ki neupravičeno povečujejo kmetove dohodke, namesto da bi na višji standard kmetovalcev vplivala le večja storilnost. Prav tako je potrebno odločno prekiniti s prakso dviganja cen v trgovini na račun raz- nih nakupovalcev. Potrošniki se na pri- mer sprašujejo, zakaj morajo plačevati bosanske slive po 40 din, če stanejo v Bosni le 10 din. Mar stane prevoz 30 din za kilogram? Dalje se sprašu- jejo, zakaj plačujejo jabolka na celj- skem trgu po 24 din, kljub temu, da kmetje ne vedo kam bi s sadjem. To so vprašanja, o katerih bi morali komu- nisti izreči odločno besedo ter vplivati, da se tako stanje izboljša, ne pa vse- vprek krivdo zvračati na naše forume. Ko so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, so ugotovili, da imajo orga- nizacije ponekod zelo pomanjkljivo evi- denco članstva. Ta pomanjkljivost je izrazita posebno pri nekaterih organi- zacijah SZDL, ki sploh ne vedo koliko članov imajo ter že dalj časa ne po- birajo članarine. Občinski odbori SZDL bodo morali tudi to vprašanje v naj- krajšem času urediti z osnovnimi orga- nizacijami. Na kraju so izvolili še 7-članski orga- nizacijski sekretariat, ki bo v organi- zacijskih in tehničnih vprašanjih nudil pomoč Okrajnemu komiteju. Ne samo kazen, tudi vzgoja je važna naloga ljudskega sodišila Prvenstvena naloga sodišča je vse- kakor, da vsako družbeno nevarno de- janje kaznuje, da ščiti poštene ljudi pred vsemi, ki družbeni red varnosti državljanov in njihovega imetja ogro- žajo. iEnake važnosti pa je vzgoja ljudi, to je nekaka preventivna služba. Ljudje se morajo zavedati, da v ljudskem društvu veljajo zakoni, da vlada v druž- benem življenju red. ki se mu mora podrediti vsak, ki hoče v družbi živeti enakovredno življenje. Nedvomno je preobloženost sodišč z delom deloma kriva, da naša sodišča te vzgojne službe ne morejo v redu izvr- ševati. Toda mnenja smo, da kljub te- mu vendarle obstaja način presojanja večje ali manjše važnosti posameznih deliktov. Ob taki presoji bi naša sodišča svojo vzgojno nalogo lahko boljše iz- vrševala. primer, ki ne govori v prid ekspeditivnosti sodisca Leta 1953 je bil 47-letni L. iz celjske okolice prijavljen zaradi zelo umaza- nega dejanja. Ta človek je bil že tako man zaradi svoje delomrznosti, zaradi katere je trpela vsa njegova družina. Poleg tega pa je zagrešil dejanje krvo- skrunstva s tem, da je nasilno sipino izrabil svojo 13-letno hčerko. Tajništvo za notranje zadeve je ovadbo predalo 8. septembra 1953 javnemu tožilstvu, to pa je L. obtožilo in predalo obtožnico Okrožnemu sodišču 22. aprila 1954. Tu je zadeva obtičala. L. se za svoje sramotno dejanje še do danes ni zago- varjal. Morda ne bo nihče oporekal, če trdim, da je posilstvo, povrhu še tako umaza- no, kot je ravno v tem primeru, zelo grda zadeva. V Ameriki, ki je kapita- listična država, baje tak delikt kaznu- jejo z usmrtitvijo na električnem stolu. Mi vendar ne moremo biti dosti manj dosledni v pogledu družbene morale, vendar primer L. po dveh letih ni pri- šel pred sodni tribunal. In posledice tega? Posledice so se naravno r>okazale. L. brez stalne zaposlitve zelo slabo skrbi za štiri otroke, ki morajo stikati ek) smetiščih za poginulimi živalmi, da se prehranijo. Na njegovem domu brat kolje pse, ki jih otroci potem jedo. (Mi- mogrede tudi slabo spričevalo za delo socialnega skrbstva v tem kraju, ki si- cer daje 2.000 din p>odpore, ki pa veči- noma prihaja v roke zapravljivemu po- glavarju družine kot napitek.) L. je gotovo prepričan, da mu nihče nič ne more, da lahko brez kazni po- čenja kar hoče. Toda da ni bU kazno- van zaradi dejanja, zlorabe hčerke, za- nemarjanja družinskih dolžnosti itd., mu je brez dvoma dalo potuho. Letos je spet poskušal zlorabiti svojo drugo, 10-letno hčerko, ker mu je prva pobeg- nila od hiše. Bi to storil, če bi bil prvič izdatno in pravočasno kaznovan? Verjamem, da so prostori, v katerih sodišče dela, neprimerni, da so naši sodniki preobloženi z delom, toda pro- sim vas, kaj bi bilo bolj važno, obso- diti L. za njegovo umazano početje, re- šiti njegovo družino, njegove otroke in odstraniti slab vzgled javne morale, ali pa reševati vrsto manj važnih proble- mov, kot so žaljenja časti, ki včasih presenetljivo hitro pridejo pred sodi- šče? Vem, da je ta očitek hud, toda ne mo- rem se sprijazniti z nobenim zagovo- rom, ki bi odtehtal pomen preventivne vzgoje s strani sodišča, če bi zadevo L. pravočasno vzelo v pretres. J. K. Svečano odkritje spomenika 174 padlim borcem IV. operativne cone na Vranskem Na praznovanju obč nskega praznika v počastitev 10. obletnice osvoboditve so preteklo nedeljo na Vranskem pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora ZB Celje svečano odkrili spomenik 174 pad- lim borcem IV. operativne cone. Na ta svečani dogodek so se na Vranskem do- bro pripravili in svoj trg tako okrasili, da so bili došli nedeljski gostje prar prijetno presenečeni. Na gričku Borica, kjer stoji SE>ome- nik, se je zbralo ob 9. uri nad 2000 ljudi. Med vidnejšimi političnimi de- lavci smo pozdravili v svoji sredini tovariša Avblja Viktorja,. Mitjo Ribi- čiča, Franca S moniča, Pelka Florjana, Heleno Borovšak in druge. Patrulje so bile sestavljene največ iz starih par- tizansk h borcev, ki so se v narodno- osvobodilni borbi borili v tej okolici. Spomenik je odkrila tov. iHelena Bo- rovšak, pozdravla vse navzoče v imenu Okrajnega odbora ZB, se spomn'la vseh padlih borcev na tem področju in ori- sala njih junaške borbe ter predala spomenik v varstvo Dobroveljskemu Mihi-Soštarju. Pri svečanostih je sodelovala godba Ljudske milice iz Ljubljane, celjska »Svoboda«, domača osnovna šola in gimnazija ter domač pevski zbor. Do- mačini, razne organizacije in svojci so veličasten spomenik zasuli z venci in šopki rož. V nekaterih delavskih svetih je preveč familiarnosti Pred kratkim je^bilo v Slov. Konjicah tretje plenarno zasedanje plenuma sin- dikalnega sveta, ki se ga je udeležilo okoli 40 odbornikov. Nekatera važnej- ša vprašanja iz gospodarstva je nav- zočim pojasnil tajnik OSS tov. Peper- ko, odborniki pa so tudi iznesli več pripomb iz praktičnega dela v podjet- jih. Tako so člani plenuma iz tovarne kovanega orodja v Zrečah bili mnenja, da je v nekaterih delavskih svetih, pa tudi v upravnih odborih še vse preveč familiarnosti, ki pride do izraza pred- vsem pri napakah,, ki jih posamezni delavci store med delovnim časom. Ravno v tem podjetju n. pr, je sindi- kalni odbor zahteval ostro kazen za nekega delavca, ki se je med delovnim časom pretepal, medtem ko je kasneje delavski svet kazen zelo omilil. Pri obravnavi organizacijskih in fi- nančnih vprašanj v podružnicah pa so med drugim ugotovili, da nekatere ne skrbe v dovoljni meri za politično delo., na drugi strani pa ne vodijo dovolj računa o rednem plačevanju članarine svojih članov. Tako je n. pr. v tovarni usnja KONUS v zadnjih mesecih redno plačevalo članarino le okoli 70 %„ tu in tam pa še celo manj. Tudi v TKO Zreče je bil sličen primer v mesecu juniju, toda z aktivnim delom sindi- kalnega aktiva v tej podružnici se je stanje močno izboljšalo že takoj na- slednji mesec. Precej težav s članarino imajo tudi v podružnici obrtnih delav- cev in pri nekaterih kmetijskih zadru- gah, vendar pa se je v zadnjem času, ko je sindikalni svet podružnice na to opozoril, stanje precej izboljšalo. V tem oziru pa je potrebno pohvaliti podružnico gozdnih delavcev, kmetij- skega gospodarstva in gradbenega pod- jetja v Konjicah ter podružnice v Vi- tanju in v opekarni Loče, ki članarino redno pobirajo in odvajajo določene vsote. V razpravi pa so med drugim ugoto- vili,. da precejšnji del visokokvalifici- ranih delavcev v podjetjih, ki imajo plače nad 15.000 din, ne plačujejo čla- narino po lestvici, temveč znatno manj. Takih primerov s tako visokimi plača- mi je v tovarni usnja precej, vendar pa članarino po 150 din plačujejo le trije člani, vsi ostali pa manj. iBrez dvoma bo v vseh takih primerih potrebno, da bodo odbori skrbeli tudi za to„ da bo vsak član plačal po lestvici, ki jo je predpisal CO ZSJ. l. V. v celju bodo gradili novo občinsko hiso Sedanja administracija občinskega odbora Celje vedri pod streho stavbe, ki je namenjena zdravstvenim ustano- vam in socialnemu zavarovanju, pred- vsem za ureditev polikliniških prosto- rov. Ljudski odbor celjske občine je v teh prostorih samo začasno. Sedaj pa se vse bolj kaže potreba, da zdravstve- ne ustanove dobijo ustrezne prostore, saj število mestnega prebivalstva ne- prestano rase. Stara občinska hiša (bivši magistrat) je za potrebe celjskega upravnega aparata veliko premajhna. Ta razlog je pred leti tudi narekoval preselitev v sedanje začasne prostore. Zdaj pa, ko bo nujno treba izročiti stavbo Zdravstvenega doma pravim lastnikom, je treba misliti na gradnjo nove občinske hiše, kamor bi se uprav- ni aparat celjske občine dokončno na- selil. Za enkrat sicer v tem pogledu še ni nič določenega razen lokacije. Pri- čakujemo pa, da bo v bližnji bodočno- sti zrasla na celjskih tleh dostojna stavba, ki bo reprezentirala novo ljud- sko oblast v novi državi. (Nadaljevanje z 2. strani.) Kam z mladoletniki, ko se vrnejo iz vzgojno poboljševalnih domov Pri razsodbah mladoletnikov sodišče največkrat izreče vzgojno poboljševalni ukrep, to se pravi, da obtožence od- nosno obsojence odda v vzgojno pobolj- ševalne domove. V kolikor pri nas v Sloveniji ti domovi odgovarjajo svo- jemu namenu, o tem na tem mestu ne bomo polemizirali. Cim sodišča nad mladoletno mladino izrečejo svojo ka- zen, jih s tem tudi nekako spustijo iz vida, medtem pa položi nanje roko skrbstveni organ. Zato bi bilo pravilno, da bi vzgajališča — če že ne redno, pa vsaj od časa do časa — p>ošiljala skrb- stvenim organom karkteristike svojih varovancev, kar pa so le izjemni prime- ri. Skrbstveni organi v Celju pa vseka- kor skušajo napeljati tesnejše stike s temi dom vi in njihovimi varovanci, jih obiskujejo "in sledijo njihovemu mo- ralnemu napredku. Mladina v teh do- movih kaže še kar dovolj ukaželjnosti, celo ambicioznosti in skoro bi lahko trdili, da je vzgojno E>oboljševalni ukrep uspešen. Toda, ko se ti mladi ljudje vrnejo domov, so v večini primerov zelo malodušni, mlahavi, topi in ne vedo, kako bi se postavili napram življenju in delu. Tista kolektivna vzgoja jim ni dala take opK)re, da bi se zunaj v prak- tičnem življenju lahko znašli in obdr- žali. In kaj zdaj! Tožilstvo in sodišče sta opravila svoje, vzgajališče svoje — ta krhka bitja pa je treba postaviti v življenje in jim priboriti eksistenco! Skrbstveni organi se znajdejo pred zelo težkim problemom. Družba in krute pri- like so jim to mladino položile v na- ročje in zdi se jim kot da so to njeni krvni otroci. Skupno s Svetom državlja- nov se takoj zavzemajo zanje, jih mo- ralno in materialno podprejo, iščejo jim zaposlitve in jo prej ali slej tudi najde- jo. Spet bi tu lahko govorili o uspehih, če ne bi to plemenito prizadevanje trči- lo ob premnoge, če ... Predvsem, č e bi ti mladi ljudje imeli pravilno družinsko vzgojo, tako pa jih mora socialno skrbstvo znova vrniti družinam, katerim jih je zaradi kvarnega vpliva odvzelo. Včasih se še najdejo družine, ki bi bile priravljene vzeti mladinca ali mladinko v svoj dom, toda tu je spet pereč stanovanjski problem. Skrbstveni organi napravijo za to mladino pač dovolj: preskrbijo jim zaposlitev, apelirajo na podjetja, da se zavzemajo zanje, v stalni povezavi so z njimi in jih bodrijo za borbeno živ- ljenje ter sprejemajo celo varstvo nad njimi. V podjetjih ta mladina prečesto do- življa razo^ranje v očitkih in nami- govanjih na preteklost. Razumljivo je, da tako vzdušje že tako zagrenjenega mladinca privede znova na nesolidna pota. Res pa je tudi, da so ta mladi ljudje T službi nedisciplinirani in da mora podjetje ubrati vse strune potrpežlji- vosti, če jih hoče zadržati. Največkrat pa ti mladinci samovoljno zapustijo de- lovna mesta in se znova obesijo na ra- me skrbstvenim organom. Ti jim po- iščejo še drugo, tretjo, peto zaposlitev, toda nikjer se dolgo ne zadrže. Posebno težko je zaposliti dekleta, ki so se vrnila iz vzgojnih zavodov. Služ- ba hišnih pomočnic jim ne ugaja in se je otepajo, obrtne delavnice pa jih ne- rade sprejemajo. Ce pa že pri kakem podjetju ali ustanovi zasedejo mesto, ga v nekaj dneh samovoljno zapuste. Pričujoča analiza kaže, da je vpraša- nje obremenjenih mladoletnikov v naši socialistični družbi akuten problem, ki ga bo treba rešiti. Prav gotovo bi tudi ti mladi ljudje postali poztivni člani človeške družbe, če bi živeli v zdravem družinskem okolju ali imeli varuha, ki bi stalno bdel nad njihovim življenjem. Naj v tem Tednu otroka vsa društva — predvsem DPM — in vse organizaci- je razmišljajo o tem vprašanju! Preskrba s krompirjem Obveščamo vsa državna kmetijska posestva, zadruge in kme- tovalce ter preivalstvo mesta Celja, da bo poslovala veletržnica za prodajo ozmnice v večjih količinah v Celju, Trg mučenikov, vsako sredo od 6. do 12. ure. Pozivamo vse pridelovalce kmetijskih pridelkov, da ob sre- dah pripeljejo na tržnico — Trg mučenikov večje količine vseh vrst kmetijskih pridelkov. Prodajalce obveščamo, da bo prevzemalo vse neprodane količine krompirja in sadja trgovsko podjetje OZZ, Celje v svojem skladišču, Aškerčeva ulica št. 19. Hkrati obveščamo prebivalstvo in delovne kolektive, da bo na razpolago dovolj ozimnice po zmernih cenah. Zato čimprej, najkasneje pa do 7. oktobra 1955„ prijavite potrebe po ozimnicah v vseh prodajalnah s sadjem in zelenjavo, v skladišču Aškerčeva ulica 19, telefon 24—38 in v Upravi trgovskega podjetja OZZ, Tom- šičev trg. štev. 9, telefon 21-51 in 21-52, Trgovsko podjetje OZZ Celje Javne naprave, Celje Očinski ljudski odbor Celje IZ ŽIVLJENJA organizacij Zveze komunistov v CELJSKI OBČINI so dokaj delavne organizacije Zveze komunistov v pod- jetjih. Na sestankih obravnavajo kon- kretne probleme v svojem podjetju, razpravljajo o delavskem upravljanju, gindikatu,. mladini itd. Značilnost za te- renske organizacije v celjski obč ni pa je, da na sestankih razpravljajo bolj načelno, obravnavajo zunanje in no- tranje politične probleme, terenskih problemov pa se ne lotevajo dovolj konkretno. Organizacije v podjetjih se sestajajo po potreb: odnosno takrat, ka- dar je treba nek problem proučiti in zavzeti do njega pravilno stališče. Ker terenske organizacije konkretnih pro- blemov večkrat ne najdejo zaradi pre- slabega stika z množ cami, pa se se- stajajo že v naprej določenih časovnih razdobjih (enkrat mesečno). V podjetju, posebej pa še na terenu 60 posamezni komunisti premalo de- lavna. Najbolj se to zrcali v tem, da ne delajo dovolj uspešno v množičnih organizacijah in društvih. Ta pasiv- nost se je zlasti občutila v i>oletnih mesecih. Nekatere organizacije ZK kljub temu, da je naš razvoj tako di- namičen, v katerem morajo komunisti odigrati vidno vlogo, se še ne znajdejo pri delu, iščejo novih oblik in čakajo direktiv od zgoraj. Premalo se še ob- čuti tudi vpliv komunistov iz podjetij pri delu množičnih organizacj na te- renu. Tudi aktivi komimistov se ne se- stajajo redno. Pri izključevanju je opaziti, da je največ izključitev bilo zaradi nedisci- pline in raznih kaznivih dejanj, skoraj pa ni blo nikjer primera,, da b: nekoga kaznovali zaradi mlačnosti in nedelav- nosti v množičnih organizacijah. Osta- lih vzgojnih kazni se v organizacijah tudi zelo malo poslužujejo. Vodstva or- ganizac j se bodo morala otresti fami- liarnosti in tudi nedelavne člane pri- merno vzpodbujati k delu, saj za komu- nista ni dovolj, da hodi le na sestanke in plačuje članarino. Od njega se zahte- va še nekaj več. V letošnjem letu je bilo izključenih v celjskih organizacijah ZK 23 delav- cev, 19 uslužbencev in 5 iz ostalih po- klicev. Organizacije ZK posvečajo premajhno skrb sprejemanju novih članov, kar je tudi odraz slabega stika z ljudmi. Saj je med njimi, zlasti v vrstah delovne mladino dovolj takih, ki imajo vse po- goje za sprejem. Letos je b lo sprejetih v celjskih organizacijah ZK le 10 de- lavcev, 5 uslužbencev in 4 dijaki, kar je za tako industrijsko središče kot je Celje občutno premalo. V Žalski OBCINI je delo organiza- cij ZK dokaj različno. Organizacije v podjetjih so več ali manj delavne in vodijo v glavnem zdravo politiko. Nji- hov vpliv se čuti zlasti v delavskih svetih in sindikatih. Komunisti po pod- jetjih so velko bolj delavn', kot na vasi, čeprav je tudi v podjetjih nekaj komunistov, ki ne delajo tako kot bi morali. Slabosti je čutiti zlasti v organiza- ciji ZK Rudnika Zabukovca, kjer že dalj časa vlada med člani nekam čud- no vzdušje. Sestanki niso plodni zaradi tega, ker prevladujejo v organizaciji dve do tri struje, ki zastopajo svoje interese,, kar ni v pKjnos liku pravega komunista. V tej organizaciji je čutiti razdvoienost med predvojnmi, med- vojnimi in povojnimi komunisti, ki vle- čeio vsak na svoio stran. Zato ne naj- deio prave vsebine dela, čeprav je v rudniku dovolj problemov, s katerimi bi se morali v prvi vrsti spoprijeti ko- munisti. V tej oreanizac ji bo treba nuino očvrstiti disciplino ter spremljati delo posameznih komunio številnih serpentinah, s katerih imaš med potjo ves čas razgled po vsej Šaleški in Savinjski dolini tja do Ce- lja, pripelješ v slabi uri k Andrejevem domu na Slemenu. V domu lahko pre- nočiš in zjutraj zgodaj se napotiš na Uršljo goro ali pa se po kratkem od- moru podaš takoj na pot, ki je ves čas dobro markirana do vrh Plešivca. Pe- šačiš skozi gozdove nekaj časa navzgor, da prideš do St. Vida (1065 m) kjer vi- diš še izza druge svetovne vojne po- žgano in porušeno cerkev in v bližini pravtako uničeno Zlebnikovo gostilno. V dobrih dveh urah zmerne peš- hoje — zadnja četrtina je precej strma — prispeš do doma na Plešivcu. Dom na Plešivcu oskrbuje sedaj PD Ravne, dom je dobro oskrbljen in ima večje število udobn h prenočišč. Uršlja gora je dobro vidna iz Celja In zlasti v pozni spomladi in zgodnji je- seni spoznavna po snežni, beli kapi! Domov se vrneš lahko po isti i>oti, vendar priporočam povratek v Slovenj Gradec. V slabih štirih urah zmerne pešhoje prideš mimo Sulerja, skozi Sele, kjer lahko mimogrede pozdraviš pisatelja Ksaverja Meška, in skozi Stari trg v Slovenj Gradec. Ce imaš do- volj časa, se med potoma oglasiš tudi ▼ nedavno otvorjenem Poštarskem domu nad Selami. Iz Sloveai Gradca imaš večerni vlak v Celje, kamor prispeš ob pol 20. uri za- dovoljen, da si v tako kratkem času napravil enega najlepših izletov. Dr. M. V CELJE JE PRISPEL CIRKUS »ADRIA« Na svoji veliki turneji po Jugoslaviji je te dni prispel v Celje velik beograj- ski crkus »Adria«. Letos je Imel cirkus tako velik usi)eh Pri gledalcih desetih največjih mest v 55 ob 19,3i na Učiteljišču. • samomor na polulah V zvezi z dogodkom na Polulah da- jemo naslednje pojasnilo, ki nam ga je posredovalo Tajništvo za notranje zade- ve v Celju: Devetnajstletni Ivan Ocvirk, plinski instalater si je doma na Polulah štev. 52 vzel življenje z vojaško puško. To se je zgodilo 9. septembra zvečer. Drugo jutro je bilo njegovo truplo najdeno, poleg tega tudi poslovilna pisma, ki govorijo, da gre za premišljen samo- mor. Nejasnost je nastala samo zaradi tega, ker ni bilo takoj najdeno orožje. Nekdo je moral biti pri samomorilcu že pred prihodom preiskovalnih orga- nov in je puško skril v bližnjo koruzo. Gre verjetno za to, da bi pred cerkveno oblastjo prijavili smrt kot nepojasnje- no, ker cerkev samomorilcev ne obrav- nava z enakimi ceremonijami, kot nor- malno ali nasilno umrle ljudi. Primer je pojasnjen. Gre za očitni samomor, zato so govorice o uboju neosnovane. Gibanje prebivalstva v Celju v časn od 1?. do 24. 9. 1955 je bilo rojenih 33 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Petar Djermanovic, kapetan JLA iz Celja in Frančiška Kunst, šiviljska vajenka iz Hudeč; Ivan Umnik, strojni tehnik iz Celja in Helena Lepšina, faktiirist iz Zg. Zreč; Bogoljub Sčopič, oficir JLA in Angela Strnud, gospodinjska po- močnica, oba iz Celja; Janez Domitrovič, mizar- ski pomočnik in Danijela Mlinar, delavka, oba iz Celja; Jakob Virjent, čevljarski mojster z Vranskega in Ilermina Ključar, nameščenka iz Celja; Zoran-Jurij Veber, trgovski pomočnik in Olga Vabič, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Ivan Planine, delavec in Marija Gajšek, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Vladimira Batič, šolarka iz Teharja, stara 15 let; Marija Lojk, rojena Berrar, gospodinja iz Celja, stara 75 let; Romnn Gobec, novorojenček iz Grobelnega, star 4 dni; Josip Tutner, polje- delec iz Dobležič, Kozje, star 44 let; Marijan Palir, novorojenček iz Stopč. Sentjnr pri Celju, star 2 dni: Franc Lorger, delavec iz Celja, star 48 let; Mihaela Miklavc, rojena Podlogar, go- spodinja iz Klanca. Dobrna, stnra 5) let: Ivan Ocvirk, plinski instalater iz Celja, star 19 let; Anton Jazbiušek, upokojenec iz Celja,rstar 69 let. Iz sodne dvorane Zgub'č Angela iz Poljčan si je iz nezakljenjenega predala miznxe v zbor- nici osnovne šole v Poljčanah prisvo- jila meseca aprila 1955 2370 dinarjev, dne 19. maja 1955 v isti pisarni zopet 2040 d narjev. Kazen ji je bila odmer- jena s 25 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Pri odmeri kazni je so- dišče kot olajšilno upoštevalo težko premoženjsko stanje Zgubičeve, kot ob- težilno pa, da je oškodovala šolsko pre- moženje. Z nedovoljenim trgovanjem se je pe- čal Kugler Ivan iz Hrenove pri Strmcu. Kupoval je jabolka, jih sprešal v mošt in ga prodajal. Tudi s sadjevcem, ki ga je kupoval po nižji ceni, je prekup- čeval. Zaradi nedovoljenega trgovanja je bil obsojen na 20.000 dinarjev de- narne kazni. • Horjak Anton iz Lokavca pri Rim- skih Toplicah si je na žagi Zimšek Ivana v Panečah pri Jurkloštru pri- svojil bukovih desk v vrednosti 10.880 dinarjev. Deske so bile last Tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah. Bezgovšek Franc ga je k tatvini nago- voril z namenom, da bi mu Horjak ukradene deske izročil, kar je slednji tudi storil. Oba sta b'la obsojena. Hor- jak na 4 mesece zapora, pKjgojno za dobo enega leta, Bezgovšek pa na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. KRONIKA NESREČ Pri padcu si je poškodovala glavo Plaskan Marija iz Celja, * Pri padcu si je zlomil desno nogo Godnič Zvonko iz Prebolda. * S kolesom je padel Ostruh Ivan iz Vitanja. Utrpel je poškodbe na glavi. * Z drevesa je padla Gorenjak Jožica Iz Zg. Zreč. Utrpela je pretres mož- ganov. • Pirš Danico iz Ratanske vasi pri Ro- gaški Slatini je na paši brcnila krava Zlomala si je levo nogo v stegnu. ♦ Gajšek Vlado iz Vezovja pri Šent- jurju se je vozil s traktorjem s pri- kolico, naloženo z opeko. Traktor se je zvrnil. Gajšek je obležal pod strojem. Utrpel je pretres možganov. « Pri kopanju v Zdravilišču Dobrna je pedla Brumer Frančiška in si poško- dovala nogo. • Voz se je zvrnil na Pirnat Marjeto iz Prapreč pri Vranskem. Pirnatova ima poškodbe v kolku in na glavL • Ponesrečence so celjski reševalci pre- peljali v bolnico. ...IN ZALEDJA PLANINSKO-LOVSKI TEDES V ŠoSTANJU V počastilev 10. oblclnice osvobo- ditve in občinskega praznika v Šošta- nju bosla priredila Planinsko drušlvo in Lovska družina v Šoštanju »Planin- sko-lovski leden« v Času od 1. do 9. oktobra 1955. V ta namen pripravljajo obširen spo- red. Tako bo 1. oktobra otvoritev pla- ninskega tabora v Širokem nad Sta- dionom, 2. oktobra ob 9. uri bo spre- jem gostov in otvoritev zelo zanimive razstave v sindikalni dvorani Tovarne usnja Šoštanj, 3. oktobra 9b 19. uri pa bodo v kino dvorani »Kajuti« predva- jali dva zvočna planinska filma zdru- žena s predavanjem o alpinizmu, ki ga bo podal član slovenske alpinistio- ne skupine na Mont Blancu, 4. in 5. oktobra pa bo v poslopju nižje gimna- zije tečaj gorske straže, 6. oktobra ob 19. uri bo predavanje o lovski or- ganizaciji, 7. oktobra ob 19. uri bo ogled in tolmačenje lovske razstave, 8. oktobra pa otvoritev planinskega ta- bora pri Andrejevem domu na Slemenu. Glavna slovesnost bo v nedeljo, dne 9. oklobra in sicer ob 9. uri sprejem gostov, nato skupen potiod z mladino k odkritju spominske plošče padlemu partizanu pesniku Destovniku Karlu- Kajuhu pri Zlebniku nad Zavodnjo. Ob 15. uri pa bo odkritje spominske plošče padlim planincem v NOV v Andreje- vem domu na Slemenu, kjer bodo raz- vili tudi društveni prapor. Ze sam skrbno pripravljen spored dokazuje, da bo Planinsko-lovski teden vsestransko dobro uspel. Med drugim bo posebno zanimiva lovska razstava, na kateri bodo obiskovalci latiko vi- deli dragocene lovske trofeje. Zato je zaželeno, da si razstavo v čim več- jem številu ogledajo ljubitelji narave, posebno pa mladina. Upraviteljstva šol imajo možnost organizirati skupinske obiske razstave za svoje učence. Za obisk Doma na Slemenu pa bodo v nedeljo, 9. oklobra ves dan na raz- polago prevozna sredstva in je tako dana vsakemu ljubitelju naših lepih planin možnost, da se prijetno razvedri v zdravem planinskem okolju. PRIGODE IZ OBCINE KOZJE HUDA URA Meseca julija in avgusta smo bili va- jeni grmenja in bliskanja, da je jemalo sluh in vid. Zato je bilo 14. septembra zvečer tem večje presenečenje, ko je med pohlevnim grmenjem, bliskanjem in dežjem udarjala strela v električne drogove in silila v stranske napeljave. Na Pilštanju je pri šoli snelo žico z drgov in jo zgnetlo. V Starem trgu ni hiše, kjer bi se strela ne bila zglasila. Švigala je iz kuhinj v sobe, potrgala školjke, razmetavala s sten omet. pa tudi marsikaterega stanovalca je rahlo osmodila. še bolj pa oplašila. Več pri- zanesljivosti je bilo v Lesičnem. Blisko- viti ognjeni ples je zahteval dva radio aparata, v neki veži pa je oglušil psa- čuvaja. Pohvaliti moramo naše električarje, ki so bili kmalu na mestu in popravili okvaro. NENACRTNE GRADNJE Pri nas se rado zgodi, da zraste brez vsakega načrta na starih temeljih novo poslopje, bodisi stanovanjsko ali gospo- ^rsko. Gradbeni odsek okraja je izdal stroga navodila za načrtno gradnjo, kljub temu se prikaže še kakšno manj- še novo poslopje, ki mu ni botrovalo gradbeno dovoljenje. Takšno lastnikovo samovoljo se na samotnem kraju kot osamljeno hišno številko nekako pogolt- ne, drugače pa je v vaseh in ob cestah. Vendar nam pa posamezni primeri iz bivše občine Lesično povedo, da dosti- krat lastnik požganega poslopja ni po- učen o predpisih, posebno če gre za dovoljenje cestne uprave. Prav bi bilo, če bi naše domače oblasti znova opo- zorile ljudi na gradbene in cestne pred- pise, da zahteva vsako gradbeno delo posebno dovoljenje. Krajevni organi naj bi tudi bdeli nad obrrovitvenimi deli in prizadete pravočasno opozorili na za- kone in uredbe, ne pa šele potem, ko je dobršen del gradnje že gotov. V ROGAŠKI SLATINI ZA TEDEN MATERE IN OTROKA Društvo prijateljev mladine v Ro- gaški Slatini je bilo ustanovljeno 1952 leta. Pobudo za ustanovitev je dal šol- ski upravitelj tovariš Birsa Vlado. v tem razmeroma kratkem času je dru- štvo doseglo že kar lepe uspehe, saj ga vodita zelo požrtvovalna člana tov. Greblaher in Glinšek Danica. Med dru- gim je duštvo organiziralo mlečno ku- hinjo na osnovni šoli ter vsako leto pripravilo novoletno jelko in organi- ziralo zdravstvena ter vzgojna preda- vanja, Tudi število članov se stalno veča in letos šteje že preko 300 članov. Pred dnevi pa je odbor na svoji seji pregledal dosedanje delo in pripravil širši načrt dela za prihodnje leto. Zš teden matere in otroka je odbor skle- nil organizirati vzgojna predavanja ter temeljit zdravstven pregled otrok. Ra- zen tega pa je duštvo povabilo lutkovno gledal.šče iz Ljubljane ter bo preure- dilo otroško igrišče. Člani odbora so dali tudi pobudo za ustanovitev Sveta za varstvo otrok pri občinskem odboru ter sklada za pomoč revnejšim otro- kom. Te dni je uprava Zdravilišča končala zelo obsežna vrtalna dela. S tem je Zdravilišče dobilo v treh letih šest novih vrelcev. Novi vrelci so po koli- čini in kvaliteti vode mnogo boljši kol dosedanji. Omogočili so tudi mineralne kopeli in je s tem zdravljenje uspeš- nejše. Iz teh novih vrelcev izhaja do- sti oglikovega dioksida, ki ga bodo upo- rabili tudi za plinske kopeli. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 17. do 24. 9. 1955 je bilo rojenih 11 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Ivan Pencelj, tovarniški delavec iz Ločice ob Savinji in Elizabeta Rems, tovarniška delavka z Brega pri Polzeli; Stanislav-Ferdinand Lipo- vec, tovarniški delavec iz Celja in Barbara Košec, tovarniška delavka iz Glinskega, občina Skofja vas; Anton Šiberl, posestnik iz Ratanske vasi, občina Rogaška Slatina in Marija Plevčak, sobarica iz Rogaške Slatine; Franc Vodušek, mizar iz Gradiškega dola, občina Rogaška Sla- tina in Marija Vedrih, blagajničarka iz Teka- čevega, občina Rogaška Slatina; Janez Stojnšek, poljedelec iz Zg. Sečnvega, občina Rogaška Sla- tina in Angela Ozvaldič, poljedclka iz Stojnega sela. občina Rogaška Slatina; Boris Domiter, knjigovodja iz Maribora in Cernec Karolina, vzgojiteljica iz Klanca, občina Dobrna; Anton Ravnjak, kovač iz Rnš pri Mariboru in Marija Petre, tovarniška delavka iz Vitanja. Umrli so: Marija Kljun, gospodinja iz Smarjete, občina Celje, stara 55 let; Marija Pangerl, gospodinja iz Žepine, občina Celje, stara 84 let; Anton Guzelj, upokojenec iz Smiklavža, občina Celje, star 77 let; Ivan-Pavel Vidmar, upokojenec iz Prekorja, star 54 let; Franc Sotošek, mizarski mojster iz Smarjete, občina Celje, star 64 let; Neža Bizjak, gospodinja iz Andraža nad Pol- zelo, stara 56 let; Jože Grmšek, prevžitkar iz Križ, občina Kozje, star 74 let. ZA TATVINO KOLESA KAZNOVAN Korošec Dominik, tovarniški delavec iz Nove Dobrove pri Slov. Konjicah, je 2. julija letos izpred trgovine »Golovec« na Mariborski cesti v Celju ukradel moško kolo vredno okrog 19.000 din, last Korošec Vladimirja. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot obtežilno, da Korošec ni v gmotni stiski, da v tovar- ni lepo zasluži in si gradi celo hišo. iz Smartna ob paki Sadno sušilnico potrebujemo Kako potrebna nam bi bila večja sadna sušilnica", vidimo prav letos, ko ljudje ne vedo kam s sadjem. Prepri- čani smo, da bo odbor kmetijske za- druge na bodočih sejah o tem razprav- ljal. Imamo lepe prostore v novi zgrad- bi, kjer je montirana sušilnica za hmelj. ICjer pa ima zadruga še vse potrebno za eno sušilnico, zato bi se naj ta pre- uredila v sadno sušilnico. Le malen- kostna preureditev bi bila potrebna, pa bi imeli v kraju sušilnico, ki bi zado- ščala za nekaj let. Odboru priporočamo, da o tem razpravlja. Zakaj bi morali vse odvišno sadje sprešati oziroma pre- kuhati v žganje, ko pa je suho sadje tako zdravo, posebno za otroke. Zdrav- niško dognano pa je, da je prav v našem kraju mnogo otrok podhranjenih. In kaj lahko sklepamo iz tega? Teden otroka V Tednu otroka se bodo poleg ostalega zbrali starši in se z učitelji pomenili o važnih učnih in vzgojnih problemih. Otroci si bodo ogledali film, od kate- rega bodo gotovo odnesli najlepše vtise. Kaj pa dekleta Letos se je posrečilo upravi tel jstvu šole, da je oskrbelo vsem tistim fantom, ki so izstopili iz šole, primerna učna mesta. Zal pa ne moremo spraviti v uk deklet, ker učnih mest zanje ni. Mnenja smo, da bi okraj izdal odlok, da bi za gotovo dobo moral vsak krojač, kro- jačica ali šivilja vzeti vsaj po eno va- jenko, če pa nima pomočnika ali po- močnice. tudi po dve vajenki. Nekateri mojstri bi to radi storili, a ne dobe dovoljenja. Mislimo, da bi se to na po- deželju obneslo. Kaj pravite? Na taborjenje v Radmirju bomo ohranili najlepše spomine Muhasto letošnje poletje nas ni pre- plašilo, da bi se odrekli taborjenju v Radmirju. Tako je neke avgustovske nedelje kamion razložil v tej prijetni savinjski vasici skupino kakih 50 ta- bornikov, družine »Tabora neugaslega ognja.« Natovorjeni z nahrbtniki smo odkorakali proli juvanju. Na lep, rahlo položen lermanov travnik je prijazno sijalo sonce, takoj za travnikom pa je smrekov gozdiček vabil v svojo senco razgreto mladino. Tovariš taborovodja 5ožič je po kralkem počitku dal prva navodila za pripravljanje šotorov. Ta- koj smo pričeli z delom, zbijali pogra- de, tlačili slamnjače, spravljali v red svojo prtljago in v popoldanskih urah so že stali šotori in kar tekmovali smo med seboj, kdo bo imel lepši red. Po izdatnem kosilu smo si porazde- lili dolžnosti. Nam, ki smo prvikrat ta- borili, je bilo vse zelo novo in zani- mivo. Povsod bi želeli bili: v kuhinji, na straži in na vseh drobnih poteh, ki so jih zahtevale dnevne skrbi, kot pri- našanje vode, kruha, mleka in mesa. S smehljajem na ustih je taborovodja dajal razna povelja, toda takoj smo ob- čutili, da jc discipliniranost predpogoj lepega sožitja v taboru. Zato smo ubo- gali na prvo povelje in med nami ni t)ilo krmežljavega obraza, pa četudi je bilo treba v blatu in dežju opraviti kak- šno ipot. Vreme nam skraja res ni bilo na- klonjeno, v takih prilikah pa se je v šotorih odigravala prisrčna domačnost, bodisi v pripovedovanju raznih zani- mivih zgodbic, igric, bodisi v pripravi za prve in druge izpite. V sončnih dneh pa smo delali izlete v bližnjo in daljnjo okolico. Vodniki tabora so že skrbeli, da nam ni bilo nLkoii dolg čas. V treh tednih našega bivanja v ju- vanju, smo se tudi spoprijaznili s tam- kajšnjimi domačini, ki so tjili zelo dobri in prijazni z nami. Posebno smo se na- vezali na »strica Staneta in teto Urško«, ki sta nam skoraj zastonj odstopila travnik in nam tudi sicer nudila najraz- ličnejšo, pomoč. Zato smo jih tudi vedno povabili k tabornemu ognju, ki se mu kljub obilici dela nista odrekla. Zdelo se nam je, da za ta lepi oddih v Sa- vinjski dolini dolgujemo največ tabo- rovodji božiču in kmetu Kolencu in smo jim še danes vsi zelo hvaležni. Lesjak Lojze Levo zgoraj: — Tele »Helanca« hlačke »o od sile, ne samo ta žene — hkrati so simbol za raztegljive cene. Desno zgoraj: — Kakšna je to razstava? Za tekstil ali za jadransko regato jadrnic? Desno: — Hm, takile deklini pristoja vsaka krpa cunj. A kaj porečejo obilnejša »dekleta«? Vrednost dobitkov nad 1,000.000 dinarjev Čisti ddbičdk je namenjen za gradnjo ljudskega kopališča v Celju Stev. 39 — streji 6 CELJSKI TEDNIK, 30. septembra 183t gostovanje zeleznicarskega kulturno-umetniskega drustva »vlado tasevski« iz skoplja UgiM makedonske pesmi, plesa in glasl)e nas je navdnšiio Malokateri narod hrani tako bogato zakladnico folklornega življenja kot Makedonci na jugu naše države. Barvi- tost makedonske narodne kulture slovi daleč čez meje naše domovine, pa naj bo to v pesmi, glasbi, plesu, nošnjah ali slikovitosti pokrajine same. Vse to ima dognane vzroke ki temeljijo na zgodo- vini tega naroda, ki je stoletja krvavel v bojih za svobodo^ bU zapostavljen, po- niževan in izkoriščan. Vse to bogastvo pa je na drugi strani dokaz močne živ- ljenjske sUe tega naroda, ki je skozi neštete težave ohranjal svojo narodno zavest in z njo vso nacionalno kulturo. Katerokoli vejo njihovega kulturnega drevesa od blizu pogledate, vsaka vam odkriva odraz njihovega življenja, odjek njihovih notranjih želja, njihov tempe- rament in njihovo ljubezen do rodne grude. Pri nas vse premalo poznamo to neizmerno zakladnico makedonskega narodnega življenja, zato smo tem bolj veseli, če kdaj pa kdaj lahko vidimo le delček tistega, kar pri njih še z vso in- tenzivnostjo živi med ljudstvom. Zelezničarskemu kultumo-umetniške- mu društvu »France Prešeren« se ima- mo Celjani zahvaliti za red^ umetniški užitek, ki smo ga pretekli teden bili deležni. Na povabilo našega domačega društva so prišli v Celje njihovi stanov- ski tovariši iz Skoplja z zelo pestrim sporedom makedonskih pesmi, plesov in glasbe. Ansambel je štel 50 članov, v pretežni večini delavcev skopskega že- lezničarskega vozla. Kdor je predstavo videl, bo v to navedbo prav gotovo po- dvomil, kajti prireditev je bila na tak- šni višini, da je komaj verjetno, da bi člani teh skupin, zlasti v nekaterih toč- kah, bili zgolj amaterji, ki so vrh tega še v ^kih službah z zelo omejenim prostim časom. Ta ugotovitev govori v prid prejšnji trditvi, da Makedonci z veliko ljubezni- jo gojijo vse. raznoterosti narodnega kulturnega življenja in da je le-to v primerjavi s Slovenijo ravno nasprotno. Pri nas bogastvo ljudske kulture z vso pozornostjo ohranjamo, pri njih pa zmorejo društva prikazati le del tiste- ga, kar je med narodom še vedno iz- redno živo. Makedonska narodna pesem, naj bo zborovska ali solistična, je izredno me- lodična. zelo lirično ubrana, toda po vsebini naravriost epsko široka. Kdo od nas bi pod revolucionarno pesmijo razumel bučno koračnico, ki vzvalovi kri in prisil?, človeka,' da stopi v od- ločnem koraku. Pri njih je revolucio- narna pesem ravno tako zadržana, me- stoma boleče potisnjena navznoter. Ne- dvomno ima v njihovi F>esmi dosti vpli- va preteklost makedonskega naroda, ki niti v pesmi ni smel glasno kričati po svobodi, marveč je v gajih samo tiho hrepenel. Moški zbor društva »Vlado Tasevski-* je zapel vrsto makedonskih narodnih pesmi, ki so poslušalce zelo navdušile, čeravno tekstov večji del niso razumeli, kar bi verjetno njihovo dojemanje še bolj podkrepilo. Solisti so bili izredno dobri, pa ne samo to, Makedonci so po- kazali, da je pri njih solo petje raz- širjeno med ljudstvom. Izredno ubra- nost glasov smo lahko slišali ob nasto- pih duetov, ki je v Makedoniji tudi zelo priljubljen način pevskega izraza. Njihov orkester bi sicer po sestavu razgibano narodno nošo. O kaki enotni makedonski narodni noši sploh ni go- vora. Vsak kraj, celo vsaka vas, ima svojo nošnjo, ki se je ohranila skozi stoletja. Zaradi tega, ker so nam naši bratje iz Makedonije pokazli del svoje kultur- ne zakladnice in zato, ker je bil njihov program izredno kvaliteten, lahko nji- hovo gostovanje štejemo med zelo po- membne prireditve, ki pridejo le vča- sih Celjanom pred oči. Njihov obisk pa ni služil samo kulturnemu namenu. Oni sami so se spoznavali z delom slovenske zemlje. Taka zbližanja krepijo bratstvo in enotnost, služijo spoznavnju delov- nih ljudi dveh bratskih, toda zelo od- daljenih narodov. Gostje so se zelo za- nimali za zgodovino našega naroda in niso izpustili nobene prilike, da ne bi pogledali vsega, kar jim naše mesto v instrumentov ne mogli razlikovati od modemih orkestrov zapadne Evrope. Toda narodna p^em in glasba je dala njihovemu izvajanju nekaj čisto dru- gega, tako da se nam je zdelo, da nji- hovi instrumenti zvenijo popolnoma drugače, kot smo jih navajeni sUšati. Gledalce je izredno navdušil nastop folklorne skupine, ki je nekajkrat po- tresla oder ljudskega gledališča. V na- sprotju z njihovo pesmijo je makedon- ski narodni ples px)ln dinamike, bor- benosti, veselja in ponosa. Včasih se nam zdi, da v svojih gibih stopnjujejo notranjo dinamiko, se podžigajo k ve- dno večji razgibanosti, da končno zatre- sejo tla ix>d seboj in neugnano ter sproščeno zaplešejo. Včasih izgleda, kot da bi zalezovali sovražnika, potem pa planili nanj z neugnano silo. Višek nji- hovega narodnega plesa je brezdvomno njihova enotnošt in discipliniranost. Boben je poleg piščali edina spremlja- va pri njihovih plesih. Plesalci so ne- verjetno poslušni bobnarju, ki jim na- kazuje ritem in tempo. Vse to dokazu- je, da njihov ples ni nekaj naučenega, temveč prihaja od znotrai da pri njih ni toliko važna vaja, kolikor njihova duševna prisotnost. Seveda je treba tu omeniti tudi barvitost njihovih narod- nih noš. Makedonija ima najbrž najbolj tem pogledu nudi. Ogledali so si muzej, gledališče, razne zgodovinske znameni- tosti mesta, spoznali so se z napredkom Celja in obiskali tudi celjski grad. Pov- sod so z velikim zanimanjem sledili razlagam o zgodovini našega mesta. V razgovorih so pripovedovali o pretek- losti svoje domovine. Ugotavljali so,'da Slovenijo in Makedonijo ne zbližuje sa- mo sorodna kri, da jih ne druži samo preteklost zadnjih desetletij, temveč da so imeli zelo slično usodo v stoletjih zgodovine obeh narodov. Kultumo-umetniško društvo »Vlado Tasevski« je v Celju nastopilo v petek in sob to, v nedeljo pa v 2lalcu in Novem Celju. Povsod so člani tega društva imeli vnete in hvaležne poslušalce, oni pa so se sami med nami zelo dobro po- čutili. Po končani turneji v celjskem okraju so skupaj s člani SKUD »France Preešren« preživeli družabni večer in se dogovarjali za skorajšnji obisk celj- skega stanovskega društva v Makedo- niji. J. K. Gostje iz Makedonije na celjskem Starem gradu začetek delovnega leta v celjskem gledaliscu OTHELLO in sodobna slovenska grafika prva premiera in prva razstava Prvega oktobra, to soboto ob pol osmih se bo spet odprla gledališka dver: otvoritev prve letošnje razstave v celj- ski gledališki veži; pol ure nato bodo ugasnile luči v dvorani in začela se bo prva letošnja novo pripravljena pred- stava. Razstave v Celjski gledališiki veži bodo v tem delovnem letu redne, vsaj vsak drugi mesec. Prva v vrsti teh raz- stav je prav ix)sebna, pomembna li- kovna manifestacija: obiskovalcem bo prikazan ves slovenski delež na pravkar končani mednarodni grafični razstavi ljubljanske Moderne galerije. Ta »Prvi grafični triennale v Ljubljani« je zbudil upravičeno pozornost ljubiteljev in strokovnjakov tudi precej d^eč po svetu: saj se je prvič na enem kraju zbral prerez vse sodobne grafične ustvarjalnosti. In ob času, ko postaja grafika zopet ena najvažnejših, če ne sploh najvažnejša likovna stroka, je bila ta razstava posebno dobrodošla. — Osem slovenskih udeležencev je v ne- verjetno napornem tekmovanju z naj- boljšimi mojstri sveta odneslo zavida- nja vredno zmago; saj so mnogi pri- znali, da se prav slovenska grafika med vsemi vidno odlikuje. France Mihelič, Lojze Spacal, Marijan Pogačnik, Marij Pregelj in drugi razstavljalci, ki bodo zdaj vsi tudi zastopani v Celjski veži — so lahko resnično v ponos slovenski likovni stvariteljnosti. Vodstvo Celjskega gledališča je v so- delovanju z godahiim kvartetom dru- štva »Ivan Cankar« poskrbelo za pri- vlačno novost: ob otvoritvi razstave bo v istem prostoru kratek, intimen ko- morni^ koncert; samo neikaj minut — toda že nekaj zvokov utegne zadoščati, da se obiskovalci zanesejo v čistejša območja žlahtne umetnosti. — To no- vost, ki je marsikje v svetu že splošai običaj, namerava Celjsko gledališče kot prireditelj razstav ohraniti kot stalno značilnost. ♦ O novi uprizoritvi Shakespearovega Othella v scenski realizaciji Branka Gomba^a je^vodstvo Celjskega gledali- šča že nekajkrat povedalo, kaj z njo namerava: čisto, vse navlake osvobo- jeno, a vendar ne mrzlo ali klasicistično ostvaritev ene velikih mojstrovin ne- smrtnega genija. V scenskem slogu, ka- kršen prevladuje dandanes zlasti na angleških odrih — moderna inačica načinov uprizarjanja v sami Shakes- pearovi dobi — skuša Gombačeva re- žija predstaviti tragedijo v njeni naj- globlji ideji: ne kot puhlo »tragedijo ljubosumja«, kar o Othellu često govo- rijo, a kar to delo v resnici ni, temveč vse globlje: kot tragedijo izrabljenega zaupanja in še več — kot zgodovinski spopad dveh življenjskih načel: čistega in dejavnega junaštva — in razjedene- ga, nevoščljivega in nemočnega, toda učinkovito prekanjenega razumarstva. Lcpovstvo S€ šele pri delu izkaže! je tisti Jagov stih, ki si ga je režiser Gombač izbral kot motto vsej svoji uprizoritvi: v razvoju značajev rase tudi razvoj ko varstva; kakor žrtve sproti reagirajo na zločinčeve hudobije, tako si ta sproti izmišlja nove lopov- ščine, prilagojene njihovim nebogljenim ukrepom poštenja. Zlasti mnogo si obeta Celjsko gleda- lišče od dejstva, da bo s to široko- potezno uprizoritvijo velike tragedije šlo tudi po številnih odrih bližnje in daljne okolice in da bo tako prvo po- klicno gledališče na Slovenskem, ki si drzne s Shakespearom v podeželske, vaške dvorane. H. G. Uspehi konjiške „Svobode" Odbor konjiške »Svobode« je pred kratkim pregledal svoje delo v leioš- njem letu. Poročila, ki so jih podali vodje posameznih sekcij, so pokazala, da so nekatere kljub letni sezoni ostale delavne, druge pa so s svojim delova- njem nekoliko prenehale. Med te sodi posebno dramatska, ki je sicer v za- četku leta na občnem zboru postavila dokaj obširen program, vendar ga ne izvaja v celoti. Izgleda, da je zato kriv tudi vodja sekcije, ki se niti ne udele- žuje redno sej odbora, kar pa velja tudi za nekatere druge odbornike. Da se ta vrzel nekako zamaši, je predvi- denih v bližnji bodočnosti nekaj gosto- vanj, med katerimi so bili prvi Trža- čani z igro »Pod nebom zakonske po- stelje«, kasneje pa bodo verjetno na konjiškem odru igrali še Mariborčani in Celjani. Ker je v jesenskem in zim- skem času laže z igralci, lahko priča- kujemo, da bomo takrat videli zopel domače na lastnem odru. Približno enako velja še /.a pevski zbor, ki je nekoč že zelo dobro na- stopal, vendar so posamezni člani od- stopili, kar je seveda oviralo njegov nadaljnji razvoj. Več novih pevcev za podmladek bo morda pomagalo, da bo zopet zbor pričel z rednim delom, va- jami in nastopi. Samo po sebi pa se razume, da bodo morali tudi starejši pevci aktivno sodelovati. Precej na- raščaja ima tudi godba iz vrst mladi- ne, pred dobrim mesecem pa je bil ustanovljen 10-članski orkester, ki je že pričel s prvimi vajami. Računajo, da bodo v jeseni že prvič nastopili na koncertu skupaj z godbo. Dokaj delavni so bili tudi šahisti, ki so v juniju igrali v Ljutomeru in tam zmagali, na tekmovanju v Šoštanju pa so zasedli četrto mesto, zdaj pa je na vrsti moštveni sindikalni turnir. Ta sek- cija je zelo delavna in ima v svojih vrstah mnogo dobrih šahistov, pa tudi mladega naraščaja ne manjka. S precejšnjimi težavami pa se bori knjižnica. Ta ima sicer dokaj dobro izbiro različnih knjig, tudi izposojeval- cev ne manjka, saj je ob času, ko je odprta, vedno polna mladih in starih ljudi. Glavna ovira pa so njeni prostori, ki za tako važno ustanovo v nobenem primeru ne odgovarjajo. Ze sam maj- hen prostor, ki je poleg tega še močno vlažen, pač ni primeren za knjižnico. Vlaga knjigam škoduje, ki se tako mnogo hijreje kvarijo. ,Odbor »Svo- bode« je zaradi tega predlagal, naj bi se preselila v kulturni dom, toda tu zopet ni primernega me^ta, saj so vsi prostori zasedeni. Poleg knjižnice bi bila potrebna še čitalnica, ki je sedaj nameščena kar na hodniku. Člani ko- njiške »Svobode« upajo, da se bo za te dve tako važni vzgojni ustanovi, zlasti "še pomembni za mladino, dobilo v bližnji bodočnosti pač primerno me- sto, ki jima po vsej pravici pripada. Izobraževalna sekcija, ki je v zimskih in spomladanskih mesecih še kar do- bro delovala, je poleti prekinila s pre- davanji in bo z novo sezono pričela še v tem mesecu. Kot prvo je na vrsti predavanje sekretarja OK ZKS tov. Simoniča iz Celja »O viisih z obiska v SZ«, kjer je bil kot član naše parla- mentarne delegacije, kasneje pa bodo predavanja vsakih štirinajst dni. Glasbena šola razpisuje koncertni abonma Ze v pretekli sezoni je uvedla Glas- bena šola v Celju poskusni abonma. Zamisel je dobro uspela, aboniralo se je za štiri koncerte preko 200 ljudi med njimi mnogo mladine. Koncertna di- rekcija v Ljubljani je pošiljala vrsto najboljših umetnikov v Celje, bilo je tudi nekaj izvrstnih inozemcev (Peter Wallfisch, Edith Farnady„ Anton Soler). V letošnji sezoni bo uveden celoten abonma 8 koncertov in tako se lahko Celje ponaša, da je poleg Ljubljane edino mesto v Sloveniji, ki uvaja abon- ma koncerte. To pa kaže na lep razvoj naše glsabene kulture. Načrt koncertov navaj tri tuja imena evropskega slo- vesa, od domačih pa Igorja Ozima, Ma- rijana Lipovška, Ljubljanski godalni kvartet, soliste zagrebške opere itd. Po^ leg tega predvideva Koncertna poslo- valnica en simfonični koncert, ki bo verjetno meseca marca v dvorani kina Union. Glasbena šola je izdala ličen pro- gram, kjer so poleg točno določenih da- tumov razvidne abonentske cene. Te se gibljejo od 800 din navzdol do 320 din za vso sezono. Najdražji sedež je torej v abonmaju 100 din, medtem ko bodo cene izven abonmaja občutno dražje (od 150 din navzdol). Za mladino, ki že sedaj predstavlja lep odstotek stal- nih obiskovalcev, so cene izredno nizke, od 30 do 50 din. Pri tolikih stroških, ki so zlasti za inozemske umetnike zelo visoki, koncerti ne morejo ^iti renta- bilni. Da so cene kljub temu tako nizke, se moramo zahvaliti našim oblastem in Ljudski prosveti, ki so podprle organi- zacijo koncertov z večjimi zneski. Omembe vredno pa je tudi poslanstvo, ki ga vrši Glasbena šola: poleg glasbe- no pedagoških ciljev, ki jih z uspehom dosega, nudi svojim gojencem najkva- litetnejše g;lasbene prireditve ter obe- nem vabi čedalje širši krog delovnih ljudi v koncertno dvorano. Za koncertni abonma pričakujemo živahno zanima- nje ljubiteljev glasbe. Glasbena šola bo sprejemala prijave od 30. sept. do 5. oktobra dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Interesenti se lahko poslužijo telefona št. 27-12. Koncertni dan je sreda,, prvi abonma koncert pa bo 26. oktobra z danskim pianistom Viktorjem Scholerjem. Več mladinskega tiska v naše šole Nedavno so se zbrali v Ljubljani pri založbi Mladinske knjige predstavniki založb in več prosvetnih delavcev, po- verjenikov Mladinske knjige. Temu se- stanku je prisostvoval tudi tovariš Mi- helič Stane, načelnik Sveta za prosve- to in kulturo LRS. Posvetovanje je imelo namen doseči, da bi se naša dobra mladinska knjiga in sploh mladinski tisk bolj razširil med šolsko mladino. Mladinska knjiga izdaja svoje publi- kacije za naše razmere v prav lepi na- kladi. Razumljivo je, da lahko izbere iz najboljšega najboljše in da pisatelje nagradi po možnosti tako, kot zaslužijo. Izdaja knjige različne vsebine in za različno dobo starosti. Tako za naj- mlajše »Cicibana«« in zbirko »Čebe- lice«, v kateri izide med šolskim letom osem lepih slikanic; z-a pionirje »Pio- nirja«, zbirko »Sinjega galeba«, v ka- teri izide tudi osem knjig z zanimivo vsebino, nadalje zbirko »Zlata ptica«, izbor najlepših domačih in tujih prav- ljic v štirih knjigah, »Potopise« v štirih knjigah in za starejše še lepo število drugih knjig. S čitanjem takih knjig se učenci že rano nauče spoznavati ko- ristno in umetniško čtivo. Naloga na- ših učiteljev pa je, da mladino nauče preceniti, kaj ima vrednost in kaj ne, kaiti za mladino je najboljše koma) dobro. In te knjige naj razširjajo naši poverjeniki na šolah med našo mladino. Ker. knjige iz posameznih zbirk Mla- dinske knjige niso drage, smo prepri- čani, da se bo število naročnikov pp naših šolah dvignilo, s tem pa se bodo knjige lahko še pocenile. Vsak pover- jenik naj stori vse, kar je v njegovi mo- či. Poverjeniki naj bodo kulturni po- slanci z nalogo razširjati res dobro knjigo med mladino. To se bo na slo- venskem knjižnem trgu čez desetletje precej poznalo, kajti ravno sedanji na- ročniki mladinskih knjig bodo pozneje najboljši odjemalci naše lepe sloven- ske knjige. Na posvetovanju je bila debata prav živahna in plodna. Ce se bodo pover- jeniki držali vsega, kar so tam slišali in izvedli vse sklepe ter prenesli vse to na poverjenike posameznih šol, smo trdno prepričani, da uspehi ne morejo izostali. Ob koncu je bil predlagan Svet po- ve,'"jenikov in za'ifopnikov Mladinske knjige, ki bi naj organiziral zastopni- ško mrežo po sektorjih. Svet naj bi občasno »sklical sestanke in sestavil pravilnik sveta. V ta svet je bilo iz- voljenih pet predstavnikov založbe Mladinske knjige s tovarišico Peršič Zorko, direktorjem založbe Mladinske knjige na čelu. Nadalje je bilo pred- lagainih iz vrst prosvetnih delavcev devet članov, ki odgovarjajo za delo posameznih sektorjev, ki obseoajo vso Slovenijo. S štajerskega predela so prišli v ta svet tovariši profesor Luz- nar iz Celja, Jošt Hinko iz Maribora in Kotnik Zorko iz Smartnega ob Paki. Knjigi je treba utreti pot v naše šole, v našo vas in v naša delavska sredi- šča. To pa lahko dosežemo le s kul- turno propagando pri naši mladini in odraslih. Vajenslce šole v celjsle- ratura 100 stopinj, drugi pa spet na- ravnost trdijo, da temperatura ne znaša več kot 50 stopinj in razlagajo, da je Venera zdaj v svoji karbonski dobi in da jo pokrivajo veliki pragozdovi, da pa tudi živalsko življenje ni izključeno. V zvezi s tem pa so zelo zanimivi po- javi, ki so jih že davno opazili. Pred 250 leti je neki astronom odkril na Veneri posebno svetlikanje„ katerega so še pozneje večkrat opazovali in nekateri znanstveniki so začeli trditi, da so to nekakšni signali živih bitij, ali pa ve- liki gozdni požari,, ki jih povzročajo .»ljudje«, da bi prišli do rodovitne zem- lje. Slabost vseh teh hipotez pa je, da predpostavljajo, da je na Veneri raz- vito življenje,, čeprav do danes še niso opazili kakršnega koli sledu vode na tej zvezdi. koSniško jezero Oj šolarčki naši ubogi vi, še več vam bo treba v bodoče znati! Kje Košniško jezero vendar leži, bo treba na zemljevidu iskati. A novega jezera tudi lahko Celjančki se boste zares veselili. Ko sonce poleti bo žgalo močno, v njegovih se vodah boste hladili. Saj veste, Savinja ni bistra nič več, odkar se rudarstvo pa industrija v njej pereta. Tudi z Voglajno je preč, ki naših je ribic strašna morija. Ne bojte povodnega se moža, da v jezeru za noge bi vas zgrabil! To pravi j ca starega je sveta, ki novi jo človek je že pozabil. Ko pa dorasli boste nekoč, v čolničkih se boste vozili v dvoje, na jezeru pa »beneška noč« odpre vam skrivnostne čare svoje. Nazadnje pa boste že sivih las ob jezeru tihem lahko sedeli, spomine budili na mladi čas in v njihovih ljubih žarkih se greli. SAVINJSKA ROŽA (Nekoliko po O. Zupančiču) Prišli trgovci z novci iz Vojvodine so zares in sredi te doline, kjer hmelj iz zemlje rine, obstali so, haha, zares, zares trgovci z novci. Pa so trgovci rekli: — Savinjski hmelj je lep zares! Mi kupčevati znamo in s svojim vred prodamo še tale hmelj, haha, zares, zares tako so rekli. Potem šo nared li kupčijo pametno zares, so ceno gor navili, da lep so hmelj dobili, ki bodo z njim, haha, zares, se v svetu proslavili. Pa so trgovci zbrani sklenili vsi v en glas zares: — Odslej naj Vojvodina bo hmelju domovina! Smejal se, haha, zares, zares trgovci zbrani. Smejali barantači samo enkrat so se zares. Kar letos je uspelo, vam drugič spodletelo bo prav lahko, haha, zares, preljubi barantači. nas othello Pred sodišče je mladost postavil, ko je bil še mlad; leto dni starejši se bi s Shakespearom že postavil rad. Je leta pol možak v Angliji študiral, Othella v teatru našem bo režiral. 1. za energijo, ki jo vsebuje 1 kg urana? 2. da je mogoče vodo uporab- ljati kot budilko? 3. za povpraševanje po klavir- jih na svetovnem trgu? 1. 1 kg urana lahko proizvaja isto količino energije, kakor 2 in pol milijona kilograma premoga; lahko zalaga z električn m tokom 12.000 let nepretrgoma 1 žarnico; lahko mesec in pol razsvetljuje in greje mesto s 100.000 prebi- valci; lahko vleče običajni vlak 110.000 km, kar predstavlja sko- raj tr kratno pot okoli sveta. 2. Neko indijansko pleme (Si- oux) uporablja vodo namesto bu- dilke. Ce se ljudje hočejo zbuditi ob določeni uri, pop jejo prejšnji večer tolikšno količino vode, ki je v popolnoma določenem raz- merju s časom, ob katerem ho- čejo vstat. Ta resnica je danes — oziraje se na funkc jo ledvic — Že zdravniško potrjena. 3. Po poročilu s svetovnega lesnega tržišča, ne morejo evrop- ske tovarne s kapaciteto 50.000 klavirjev na leto izvršiti vseh naročil. Pri tem se je pojavila ponovno Anglija kot veleproizva- jalka s pro zvodnjo 30.000 klavir- jev letno, a samo v ZDA prodajo letno do 250.000 klavirjev. — Aja tutaja. Ce ne boš tiho bom mami povedal. — DVORJENJE Sment, Vi ste pravili, da ste pri Džo- novih v velikih čislih, ker ste dejali, da gospe ne morete ločiti od njene hčerke. Jaz sem to rekel njeni hčerki, ki me od tistega trenutka nič več ni pogle- dala. HITER ODGOVOR Profesor: kloroform in eter, oboje je omamno sredstvo. Veste li še drugo tako sredstvo? Dijak medicine: krepka klofuta. Srečanje s kraljevsko kobro Bil sem mlad nadzornik na plantažah čaja v Asambu. Jahal sem nekega dne do neke obmejne plantaže. Nenadoma sem zagledal kačo, ki je lezla čez pot. Zdelo se mi je, da je to mlad piton„ dolg kakšne štiri metre. Razveselil sem se te prilike in si obetal lepo kačjo kožo, katero bi poslal sorodnikom v Anglijo. Seveda nisem niti slutil v kako nevar- nost sem se podal. Kača se je plazila po čisto odprti ravnini. Skočil sem s konja, ga pustil in odhitel do kače. Toda čim sem se ji približal z dvignje- no palico v rokah, je kača obstala, se obrnila,, dvignila glavo in telo približno meter visoko. Sedaj sem jo bolje po- gledal in na svojo grozo sprevidel, da ima vse znake naočarke. Napihovala se je in sikala s svojim zlobnim piskom. Pred seboj sem imel kraljevsko kobro in to največje vrste. Na beg nisem smel pomisliti. To bi bilo popolnoma brez haska. Moj konj je takoj pobegnil, čim je opazil, s čim imam opraviti. Po žilah se mi je zale- denila kri. Spustil sem palico nekoliko navzdol. Dežnik v moji levici se je malo odprl in prepričan sem bil, da bom z njegovo pomočjo odvrnil pozor- nost kobre od sebe. Čutil sem kako so se mi lasje na zatilniku naježili. Takrat se je kraljica kač začela počasi pribli- ževati. Tudi jaz sem ji na ta manever odgovoril tako, da sem se ji približal tudi za kakih trideset centimetrov. To je kačo zaustavilo. Izgledalo je„ da je bila prestrašena. Kobra je bila doslej vedno tista, ki je napadla, a nje nikoli ni nihče preganjal... Cez kratek od- mor je kobra znova pregledala položaj in se mi približala še za nekoliko centi- metrov. Isto sem tudi jaz napravil. Po vratu, prsih in po rokah so tekle kaplje potu. Ce bi jo p>oskušal udariti s palico po glavi in slučajno zgrešil, bi bili to moji zadnji trenutki v življenju. Kača bi se s strelovito brzino vrgla name in me ugriznila. Toda kobra je ponovno obstala, oči je uprla naravnost vame in zlobno mlaskala s svojim razklanim jezikom... To je trajalo okoli dve mi- nuti. Toda zdelo se mi je„ da čas stoji Nepremično sva se gledala iz oči v oči. Kobra in jaz. Toda začutil sem, da kača ni več popolnoma prepričana v svojo ne- premagljivost. Mene se je lotila obupna želja po življenju. Nagon ohranitve me je popolnoma prežel. Toda imel sem vtis, da je kačo pogled na pojavo z eno glavo in dvema ro- kama, ki ji grozita, brez suma utrudiL Počasi, čisto počasi se je obrnila in se umikala. Tudi jaz sem to storil. Pri tem„ ko sem se umikal, sem ves čas pazil na ponašanje nevarnega na- sprotnika. Brezglav beg bi bil lahko ne- varen, o tem sem se trenutek nato pre- pričal ... Cim je kobra videla, da se umikam, se je obrnila in šla proti meni. Bilo mi je jasno, da še ni opustila svojih so- vražnih namenov. Kaj sem hotel? Mo- ral sern tudi jaz stopiti proti.njej, kajti razdalja med nama je bila tako majhna, da bi me v trenutku dohitela. Oba sva se vrnila na prejšnji mesti in boj s strpnostjo ter očmi se je na- daljeval. Ne veni koliko časa je kobra spet vztrajala dvignjena visoko pred mojim obrazom. Jaz sem vedel samo tOj, da moram vzdržati, drugače bo po meni. Končno je kača izgubila pK) trpi j en je, ni pa imela poguma, da bi napadla. Ne- jevoljno se je spustila nazaj in z zna- čilnim sikanjem zdrknila med grmičev- je. Jaz sem stal še nekaj trenutkov, da sem se prepričal o minljivi nevar- nosti, nato pa na vrat in na nos po- iskal zavetišče pri bližnjih plantažnih delavcih. ' Ne morem trditi, da bi vsak ugnal strupeno plazilko na tak način kot jaz, niti ne morem zatrjevati, da bi vsaka kobra imela enako ponašanje. Tudi med živalmi so manj ali več nervozna bitja. Morda -sem imel srečo, da je ta moja sovražnica oklevala in njena lastna pre- vidnost me je rešila v situaciji, kakršne so bile že za stotine ljudi usodne. Priredil: Jnrček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok — 135 — Se istega leta je Albreht Avstrijski umrl. Začela se je borba za prestol. Friderik je do- bil sedaj pogum in je začel odkrito napa- dati celjska posestva. Toda Jan Vitovec se jo kot vojskovodja dobro izkazal. Odbijal je Friderikove čete in vojsko njegovih prista- šev. Nekatere gradove v bližini Celja je Vi- tovec sam porušil, ker so bili v nevarnosti, da bi jih sovražniki zavzeli in od tod napadali glavno posest. V veliko korist Celjanom je bil spor med Friderikom in njegovim bratom Albrehtom, ki sta se oba tolkla za krono nemškega ce- sarstva. Ulrik se je povezal z Albrehtom, ki tnu je v teh bojih nudil pomoč. Friderik ni imel uspeha v teh bojih — sklenil je mir. Ulrik pa je obrnil povodce dmgam. — 136 — Ulrikova sestrična kraljica Elizabeta je kot vdova ostala z dvema hčerkama sama in pričakovala tretjega otroka. Pokojni Albreht je v oporoki določil za varuha otrok Fride- rika, bodočega nemškega cesarja. Toda Eli- zabeta in njeni prijatelji o tem niso hoteli nič slišati. Na strani ji sta'stala tudi bra- tranec Ulrih in stric Friderik Celjski, poleg nju pa še daljnji sorodnik Gorjanski. Eliza- beta je še naprej vladala z njihovo pomočjo Avstriji, Češki, Ogrski in Hrvatski. Ulrik je videl, da je sestrična v nevarno- sti, zato se je po premirju takoj napotil k njej. Elizabeta je bila njegove uslužnosti ve- sela. Ulrik Celjski in Elizabeta — pol Ce- Ijanka — sta prijela za krmilo. Čutila sta, da se dogodki obračajo njima v škodo. — 137 — Ogrsko plemstvo se je balo prevelikega vpliva Celjanov na ogrskih tleh, zato so ho- teli vdovi vsiliti za moža nekoga, ki bi ga lahko proglasili za svojega kralja. Najprej so ji vsiljevali Lazarja, sina srbskega de- spota Jurija Brankoviča. Toda Elizabeta je to ponudbo odbila. Ponudili so ji tudi poroko z polskim kraljem Vladislavom, ki ga je ne- kaj let prej zasnubila že njena mati Barbara, toda tudi s tem se ni sprijaznila. Bila je Čvrsto prepričana, da bo rojeni otrok sin, ki bo imel pravico zasesti kraljevski prestol. Toda pritisk ogrskega plemstva je bil to- likšen, da je Ulrik nasvetoval Elizabeti, naj se navidezno vda v drugo ponudbo, ki jo po- zneje lahko prekliče, če bo otrok sin in na- slednik prestola. — 138 — Preslepljeni Ogri so poslali na Poljsko od- poslanstvo, ki bi pripravili poroko Elizabete in Vladislava. Toda Ulrik in Elizabeta sta hitro delala v nasprotno smer. Elizabeta jo leta 1440 rodila sina, ki so mu ob krstu dali ime Ladislav Posmrtnik. No- vorojenca so v velikem spremstvu pripeljali v Beograd, kjer so ga v navzočnosti prija- teljev mazilili in kronali. Med opravilom je Ulrik ves čas držal kraljevsko krono nad glavo vekajočega kralja — dojenčka. Svečanost kronanja pa je premotila vest, da se poljski kralj Vladislav že približuje Budimu, da bi sprejel roko Elizabete in z njo žezlo dveh kraljestev. Ulrik je na hitrico zbral vojščake in mu šel nasproti. Stev. 39 — streji 8 CELJSKI TEDNIK, 30. septembra 183t Memorial Ferda SkoKa Pretekli i*etrtek so se tisoj^glare množice iz rac Slovenije zbrale na >iorno urejenem s(a- 4ienn Botisa Kidriča v Celju. Vsak ljubitelj atletskega iporta pač ni hotel zamuditi prilike, fla Tidi na atletski stexi najboljše svetovne ia evropske rekorderje Kucii, Krivonosova, Otka- lenkovo, J«rmoienkovo, ignatieva, poteg njih pa ie vrsto odličnih atletoT U Romunije, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. Največjo in najkvalitetnejšo povojno atletska prireditev t Celju je AD KladivAr posvetil^spo- ninu Ferda Skoka, najvidirF|šega predvojnega atletskega tekmovalca v Celju, ki je več let {astno nastopal kot državni reprezentant na tekmovanjih v Atenah, Bukarešti, Sofiji, Istam- bulu, Ankari, Pragi in domačih mestih. Ferdo Skok pa ni bil le vzoren atlet in športnik. Kot prosvetni delavec — učitelj — je na vseh svojih službenih mestih bil vzoren pedagog in Ijudsko- prosvetni delavec. Povsod je ustanavljal in vodil telovadna društva, pevske zbore in godbe na pihala. Tmel je izredno sposobnost tndi za komponiranje. Bil je naprednega mišljenja in kot tak ni klonil pred predvojnimi pnitiljnU- tkimi režimi, pa čeprav so ga kazensko pre- Dieščali na najtežavnejša službena mesta. Ob ljudski vstaji je kmalu našel svoje pravo mesto. Ob razsula stare Jugoslavije je bil ujet in od- veden v nemško vojno ujetništvo, od koder se je ves izčrpan vrnil v začetku leta 1942, že maja istega leta pa je odšel v partizane, kjer se je hrabro boril najprej t sestavu Notranjskega odreda, knsncje pa v Cankarjevi brigadi, kjer je februarja 1941 kot komandant 1. bataljona Cankarjeve brigade omahnil v težkih bojih na felu svojega bataljona pri IMeterjih. Ferdo Skok Ie bil eden tistih naših velikih in drznih juna- ov, ki so ustvarjali našo novo zgodovino. Nič {ndnega, če je AD Kladivar posvetilo zadnje tekmovanje njegovemu spominu in da bo odslej vsako leto največje tekmovanje na celjskem stadionu posvečeno »Mcmorialu Ferda Skoka«. Ob otvoritvi tekmovanja, ki se je odvijalo točno po programu, je tov. Karel Jug orisal lik •adlega partizana Ferda Skoka, nakar so naj- kvalitetnejši tekmovalci ponesli materi, ženi in sestram padlega Ferda Skoka na tribuno cvetje. To So bili Kuc. Krivonosov, Otkalenkova, I)a- aailov, Onel, Opris... Se beseda zastopnika Kladivarja materi Ferda Skoka: >ObIjnbIjaKo Vam, da bo ta prireditev tradicioaalna. Na tem stadionu bomo vzgajali mladi rod za tiste ideale, za katere je Vaš edini sin žrtvoval svoje mlado življenje.« In tekmovanje se je pričelo .. . Najprej veliki dvoboj Opris : Lorger na vi- sokih ovirah. Dvakrat sta se srečala v letošnjem letu — v Pragi je Lorger prepričevalno zmagal, v Beogradu pa Opris. Kdo bo danesf Strel je počil In v silovitem starin Je Lorger takoj dobil prrrejšnjo'TH-ednost.-Opri«-pa ga je vso progt) lovil in le za desetinko sekunde je Lorger uspel hitreje pretrgati trak na cilju . . . Gledalci so toplo pozdravili njegovo zmago. Istočasno so gledalci občudovali dva atleta, ki sta skakala v višino — državnega rekorderja FLRJ Marja- noviča in Romuna Soeterja. ki je v svoji športni karieri že l»2-krat preskočil znamko 2 metra. Letvica je bila na višini 195 cm. Oba atleta sta jo preskočila — Marjanovic v lepem swineey, Soeter pa v stradle stilu. Višino 2 m je Marja- novic zaman naskakoval, Sneter pa jo je uspesno premagal in s tem dosegel svojevrsten rekord — 193-krat je bil preko letvice v tej oziroma večji višini! — Na 80 m zapreke smo videli na startu prvo svetovno rekorderko iz Sovjetske zveze Jermolenkovo. V Beogradu jo je prema- gala odlična Babovičeva. Ali ji bo danes uspel revanžf Jermolenkova je vodila vso progo, na zadnji zapreki pa je z žebljem sprinterice zadela zapreko in nesrečno padla. Zmaga je šla po vodi . . . Babovičeva je s celjsko zmago vo- dila 2:01 — Zanimiv je bil tek 800 m moški, kjer so bili na startu balkanski prvak in rekorder simpatični Turek Onel, odlični Bolgar Danailov in domača atleta Mlakar in Kralj. Prvi krog je vodil Onel, vsi tekmovalci pa so ga pretekli v nekoliko prepočasnem tempu. V drugem krogu dobrih 100 m pred ciljem je šel v napad Kralj, ki se je prebil na čelo skupine. Onel pa ni popustil in je v svojem finišu zopet izbil na celo skupine. Tu se je našel še Bolgar Danailov, ki je nevarno dohiteval Onela, pričel pa je prepozno s finišem, kajti Onel je bil na cilja pol metra pred nevarnim nasprotnikom. Gle- dalci so uživali ob pojavi svetovnega rekorderja v metu kladiva Krivonosova, atleta z impozant- nim mišičevjem in postavo. V svojem drugem metu se je približal svetovnemu rekordu, le za 50 cm je bil prekratek. Celjani so bili zado- voljni . . . Kaj bi ne bili, saj je zgovorni Krivo- nosov, ves preprost in domač, v razgovoru dejal, da je v svojem življenju le trikrat vrgel kladivo preko (4 m: enkrat v SZ, nato v Beogradu, kjer je postavil nov svetovni rekord in sedaj v — Celju! — V teku na 100 m smo videli sovjetske- ga rekorderja Bartenjeva, ki je pretekel progo v odličnih 10,5, Lorger pa je s časom 10,? bil drugi. — Največje zanimanje je vladalo za nastop svetovnega rekorderja na 5000 m, sovjet- skega mornarja Vladimirja Kuca. Tokrat je nastopil le v teku na 1500 m, kjer je prav tako fiukazal vse svoje odlike velikega tekača. Z ahkoto je dosegel za naše razmere prav dober čas 3:52,0 in to na progi, ki ni njegova speci- alnost. — Spiker je zopet napovedal nastop svetovne rekorderke Otkalenkove, ki je nasto- pila na 400 m. Tekla je v izredno lepem slogu in zmagala s 55,9, Slamnikova pa je po njeni zaslugi v tem teku postavila jugoslovanski re- kord z 58,6! — V isti disciplini so nastopili še moški. Na startu je bil med drugimi tudi evrop- ski rekorder Ignatiev. Tudi v Celju je opravičil sloves evropskega rekorderja in prvaka. Progo je pretekel v času 4?,4, sledil mu je Bartenjev z 48,2, kar je nov ukrajinski rekord, Bolgar Nečev z 49,9 itd. — In v troskoku? Na startu je bil bivši svetovni rekorder, danes evropski prvak in rekorder Ščerbakov. Gledalci so uživali v njegovih skokih, ki so bili polni elastičnosti, prožnosti in elegance. Najboljši skok — 15,21! — V skoku ob palici sta se za zmago borila odlična atleta Cernobaj (SZ) in lllebarov (NRB). V Celju nista uspela premagati večjih višin. Cernobaj se je ustavil pri 4,10, lllebarov pa pri 4,80 m. — V metu kopja in v teku 100 m žensk« so nastopili le slovenski atleti. Kopitar je pre- pričevalno premagal atleta Odreda Pluta in Kastelica, Sikovčeva pa je ponovno izenačila slovenski rekord in s tem dokazala, da je tre- nutno najboljša slovenska sprinterka. Organizacija prireditve je bila naravnost si- jajna. Prireditelj je pač mislil na vsako ma- lenkost. Po končanem tekmovanju smo se obrnili za mnenje o prireditvi na posamezne vodje ekip in od vseh smo slišali le laskave besede.~ Tako Je n. jfff. vodja sovjetske dele- gacije g, Nikitia dejal: »Pokazali ste velik« kvalitete kot organtzatoni. Niseai videl tak« sijajno pripravljeae prire«Iitve. Beograd se lahk« pci^^as marsikaj nauči. Mislili ste na vsako »alenkost, ..ki daj« prireditvi velik pečat. V hnenit-vseh naših atletov vam lahko izrečem I« naše veliko priznanje. Preseneča aas nadalje izredno veliko zanimanje gledalcev za atletiko. Inate izvrstno publiko, ki je pokazala visoko športno in kulturno zrelost!« In svetovni rekor- der g. Vladimir Kuc: »Počntil sem se kot na olimpijskih igrah! Sijajna organizacija! Vašega' mesta zlepa ne bom pozabil. Imate krasen atlet- ski stadion in odlično stezo . . .« Pa g. Jurij V. Liubjmov, II. sekretar veleposlaništva SZ v Beogradu: »Vaši prireditvi, ki je pri vseh naših atletih zapustila najlepše vtise, ste dali svoj- stven pečat s počastitvijo vašega velikega atleta in borca za svobodo Ferda Skoka. Vsi naši ljudje in jaz osebno vam čestitam k tako vzorni organizaciji. Sedaj vidimo, da majhno mesto Celje prekaša v organizaciji atletskih tekmovanj Ysa jugo»ii)vanska nu^ta. Yi>i «e lahko pri vas marsikaj naučijo . . .< Vodja bolgarske ekipe g. Damjanov:* Nismo še doživeli podobne pri- reditve. Tako majhno mesto Celje in tako ve- liko razumevanje za atletiko! Lahko govorim le v superlativih o vsem, kar smo doživeli v mesta Celju in na atletskem stadionu . . .< In turški atlet Onel: »Z eno besedo — vse je bilo si- jajno!« Pa Romuni: »Krasno mesto Celje, sijajna publika in še boljša organizacija. Čestitamo!« Res visoka priznanja, na katera so lahko po- nosni vsi naši atletski delavci. Bila je to velika prireditev, ki je zlepa ne bodo pozabili tndi naši ljudje. Vsi atletski delavci in strokovnjaki iz vse Slovenije so bili navdušeni nad celjsko organizacijo, saj so enodušno izjavljali: »Videli smo na startu izbrano elito atletov. Poleg tega pa smo se na tej prireditvi marsikaj naučili. Poskušali bomo doma prenesti pridobljene iz- kušnje.« Več o vtisih inozemskih atletov v našem mestu in o njihovem bivanja pa v pri- hodnji številki našega lista. Ob zaključku tekmovanja smo se ie srečali 8 svojci pokojnega partizanskega junaka Ferda Skoka, ko so zapuščali atletski stadion. Vsa ginjena je mati Ferda Skoka izrekla priredite- lju AD Kladivar zahvalo za veliko pozornost in počastitev njenega sina. Tudi v tem lahko AD Kladivar le čestitamo, da je s tako vzorno pri- reditvijo počastilo spomin vseh tistih, ki so žrtvovali vse svoje sile za današnje brezskrbno življenje in športno udejstvovanje mladih po- koleuj, ATLETINJE KLADIVARJA - DRUGE V DRŽAVI T senci velikega mednarodnega mitinga je bilo v soboto v Zagrebu ekipno državno prven- stvo za ženske. Odred — eden izmed kandidatov za prvo mesto — je zopet odstopil od tekmo- vanja v zadnjem hipu, ker se ni strinjal s pro- pozicijami tekmovanja. Tako se je borba za državnega prvaka razvijala le med Mladostjo in Kladivarjem. Naše atletinje so v tem srečanju nabrale rekordno število točk, več kot v prvem in drugem kolu, pa kljub temu še premalo, da bi lahko premagale odlične Zagrebčanke. Mla- dost je brez dvoma zmagala po zaslugi odlične Babovičeve, ki je v vseh disciplinah dosegla iz- vrstne rezultate. Tudi celjske atletinje so se trudile doseči največ, vendar je bilo nekaj »kiksov«, ki so onemogočili dosego najvišjega naslova. To velja predvsem za obe skakalki v daljino, za drugo tekmovalko v teku na 800 m in v skoku v višino, deloma pa tudi za obe tekmovalki v metu kopja. Na drugi strani pa so naše atletinje dosegle v nekaterih disciplinah tako sijajne rezultate, na katere nismo raču- nali. To velja za našo Slamnikovo Ančko, ki je ponovno zrušila državni rekord na 800 m, ne- premagljivo Sikovčevo, ki je postavila nov slo- venski rekord na 200 m in drugi najboljši čas po osvoboditvi v državi, slovenski klubski re- kord v štafeti 4 krat 100 m, osebni rekord Pri- stovškove v metu diska itd. Končno stanje točk: 1. Mladost 15.557, 2. Kla- divar 14.998, 5. Crvena zvezda 12."95, 4. Varaždin 11.908, 5. Dinamo 11.011. Atletsko društvo Kladivar je obdržalo tudi letos svoje pozicije — moški tretje in ženske drugo mesto v državi! Vsekakor predstavlja ta podvig največji športni uspeh za naše mesto in ponovno potrjuje dejstvo, da celjski atleti in atletinje nenehno skrbijo za ugled in afirmacijo našega mesta. _Rokomet__ CELJE : ODRED - 16:15 (8:6) Celjani so na domačih tleh v prvem kolu slovenske rokometne lige slavili veliko zmago nad-rutiniraniin moštvom Odreda iz Ljubljane. Ta uspeh duje Celju lepe perspektive v letoš- njem tekmovanju, saj iuia Odred za seboj več mednarodnih tekem in veliko izkušenj. Naj bi uspešnemu startu sledili še nadaljnji uspehil __Nfoiet____ V ZNAMENJU ODMORA ... Zadnjo nedeljo r« celjski nogometaši v glav- nem počivali. Večji del je bit angažiron v Ljub- ljani. kjer so prisostvovali visoki zmagi B-re- prezentunce Jugoslavije nad B-ekipo Nemčije (8.0). drugi pa so zopet bili ob radijskih ai>«- ratih, kjer so se veselili ob ugodnih vesteh iz BeograrTaka Slovenije podlegli Triglavu iz Kranja ;ar a 5:0. Rezultat pa ne ustreza stanju tiioči na terenu, saj so celjski pionirji pokazali dobro igro, le nemogoči sodnik jim je pobral vso moralo. Mladinska reprezentanca Colja je pod- legla ljubljanski kar z 1:5. Mladinci Celja so v polju zaigrali tehnično izredno lepo in po teh finesuh prekašali nasprotuika, Ljubljančani pa so igrali koristneje, caj so žogo pošiljali v aireio. i^e vedno v ii^oaietii odloča ziaage re- lultat, ae pa lepa igra na igrišču! Tega se nis* savedali mladi cvljski rcprezentanti aa Ijuih- Ijaiskih Ueb,.. SE NEKAJ ATLETSKIH POROČIL Na mednai^oditeiii mitinga v Zagrebu je Lorger kljub poškodbi na.stopal r teku na 100 m ia 110 m zapreke. Na 100 m ni uspel v finalu, aa 110 m zaprckje pa je zdržal le dobrih 50^m, ko te zopet ml V votlštvn, kasneje pa ga je pre- itel odji^i Opris, ki je zmagal v sijajnem Času 14,"5 in se mu s tem revanžiral za celjski poraz. Tako je trenutno stanje letošnjih aar stopov Lorger : Opris — 2:2! Na istem tekmovanju v Zagrebu so celjski atleti dosegli vrsto osebnih rekordov — Kralj in Marijan Kopitar na 800 m (1:54,8 in 1:55,7)» Gajšek pa tia 3000 m s časom 8:40.0, Slamnikova nov državni rekord na 800 m, Sikovčeva slovca- ski rekord na 200 m in štafeta 4 X 100 m slovaB- ski klubski rekord. Svetovna rekorderka v teku na 80 m zapreke, Jermolenkova iz SZ NESREČE V LAŠKEM Reševalna postaja RK v Laškem sporoča, da so se dogodile na področju laške občine v času od 21. do 27. sep- tembra 1955 naslednje nesreče: Sentjurc Ivan, star 57 let, iz Brezna^ se je dne 22. 9. 1.1. pri avtomobilski nesreč: med Laškem in Rimskimi Top- licami težje poškodoval na glavi in hrbten icL Golob Alojz, delavec iz Mrzlega po- lja pri Marofu je po nesreči padel z jablane in si poškodoval hrbtenico. Jakopič Matija, rudar iz Kuretna si je 2Jomil nogo doma pri delu. Vsi trije so bili prepeljani z reše- valnim avtomobilom v celjsko bol- nišnico. TEČAJ ESPERANTA zaradi pomanjkanja prostora v tej številki odpade SPREJMEMO trgovskegta. pomočnika ZA TEKSTILNO STROKO ManufaJctura ^ Celje — Trg V. kongresa 8 OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNEGA TOKA V nedeljo, dne 2. 10. 1955 be od 12,50 do 15,00 prekinjena dobava električnega toka v Ipavčevi, Jenkovi in Kersnikovi ulici ter v spodnjem delu Lave zaradi vzdrževalnih del. Zaradi predelave napetosti bo v ponedeljek, dne 3. oktobra 1955 od 15,00 do 14,00 prekinjena dobava električnega toka v Aškerčevi, Cankar- jevi, Gubčevi, Lilekovi, Stanetovi, Prešernovi, Vodnikovi, Jetniški ulici in na Trgu mučenikov. V zgradbah Stanetova ulica št. 1, 5, 5, ?, 9, 11, 15; Prešernova ulica št. 10, 12, 14; Vodnikova ulica št. t, la, 5, 7, 9, 11, 15; Gledališka ulica št. 2; Jetniška ulica št. 2, 5, 4, 5, 6, 7, 8; Trg mučenikov št. 1, 2, 5, 7, 8, 9, 10, 11 bo izvršena predelava napetosti od 210/110 V na 580,220 V v času od 15,00 do 14,00. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse električne naprave pod napetofitjo. Elektro-Celje Tehniška izpostava Celje-mesto NOVI VOZNI RED NA PROGI CELJE-DOBRNA »Avtobusni promet« Celje uvaja s 1. oktobrom na avtobusni progi Celje—Dobrna naslednji vozni red: Odh. 7,30 12,15 17,30 Celje 6,59 9,55 14,35 Prih. Odh. 6,00 9,00 13.40 Dobrna 8,25 15,10 18,25 Prih. Dne 1. novembra preneha voziti avtobus iz Celja ob 7,50 in iz Dobrne ob 9,00. OBVESTILO Obveščamo kmetovalce - sadjarje z območja Občinskega ljudskega odbora Celje, ki želijo dobiti v sajenje sadno drevje za sadovnjake, da osebno vložijo pismene i)rijave pri svojih področnih kmetijskih zadrugah, kjer bodo do- bili tudi podrobnejša navodila v uradnih urah in to v času od 1. do 50. oktobra 1955. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Celje PRODAM posamezne komade starega pohištva. Cankarjeva 7/11. Dnevno od 9. do 13. ure. PRODAM zidan štedilnik v obliki mize in dve rabljeni okni. Naslov v upravi lista. PROD.\.M telicd, staro 13 mesecev (pasme Ma- rijadvorske). Sibanc, Crnova 16, p. Velenje. UCOD.NO PRODAM majhno stiskalnico od 8 do 12 litrov. Jazbec Ivan, Celje. Cesta na grad 41. PRODAM posestvo (1 ha 36 arov), hiša in go- spodarsko poslopje v Dobju. Naslov v upravi lista. PRODAM odlično 80-basno >Herold< klavirsko harmoniko in pisalni stroj. — Poizvedbe v Braslovčah št. 26. PROD.\M odličen radio »Schaub< in 4 rezervne žarnice za 43.000 din. — Poizvedbe: Močnik Anton, Stanetova 22, Celje. UGODNO PRODAM lep majhen lokal-kiosk. — Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo 560 m!» v neposredni bližini mesta. Naslov v upravi lista. PRODAM pisalni stroj »Ideal« za 30.000 din. — N.tsIov v upravi lista. PRODAM vinograd s kletjo in trgatvijo ter par- celo, njivo, travnik in gozd, pol ure od poste je Lipoglav. Mulej Cecilija. Dobovec 22. Ponikva pri Grobelnem. PRODAM ali zamenjam par težkih konj za lažje. Prodam sadni mlin na motorni pogon. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjen štedilnik. — Naslov v upravi lista. SPREJMEMO TAKOJ — in tudi kasneje — veft visoko kvalificiranih elektro-monterjev z delo- vodsko šolo za rajonsko in stikalničarsko službo. — Elektro-Celje, Celje. SPREJ.MEM krojaškega pomočnika. — Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOCNICO, mlajšo, takoj sprejmem. Naslov v upravi lista. STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOCNICO a znanjem kuhan ja ' sprejme v službo takoj štiričlanska družina v Celju, Breg 21. ZAMENJAM lepo sončno enosobno stanovanje v centru za enosobno v mestu ali blizu mesta. Vprašati v upravi li.sta. ZAMENJAM lepo sončno sobo s pritiklinami za veliko sobo v mestu ali v bližini. Naslov v upravi lista. MLAD INŽENIR išče opremljeno ali neoprem- Ijeno sobo v Celju ali okolici. Ponudbe na upravo lista. ISCE.M družabnika-mizarja za gradnjo dvosta- novanjske hiše. Naslov v upravi lista. PRODAM dva nova hrastova soda oziroma enkrat rabljena (740 in 670 litrov). Kosmač, Lopata 34. PRODAM dobro ohranjen sadni mlin s kamni- timi valjarji ter kmečki mlin v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. « PRODAM več krav pomurske pasme, breje io z mlekom. Naslov v Kmetijski zadrugi Celje: Zahvala Podpisani Ferdo Osojnik, posestnik in gostil- ničar iz Olimja 9 pri Podčetrtku, se osebno zahvaljujem tov. Franju Vohu, da je odstopil od tožbe zaradi žaljivk, ki sem jih neupravičen« izrekel proti njemu v moji gostilni. Ob tej priliki bom plačal tudi 2000 din za RK. Ferdo Osojnik. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljeai.. ki so ob smrti naše ljubljene MIRICE z nami sočustvovali, nam nstno ali pismeno izražali sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo organizacijam ZK Store, ZB Store, ZVVI Store, upraviteljstvu in učencem osnovne šole Teharje, Partizanu Gaberje, gimnaziji Štore, kolektiva poštarjev Šentjur in dijaškemu domu Smarjo, ki so pripravili tako lep in številen pogreb. Teharje, Litija, Kamnik. Marija in Tatjana Jenčii in sorodniki ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega moža in očeta LEOPOLDA BONAJO krojaškega mojstra In mu poklonili vence in cvetje, se Iskreno za- hvaljujem. Za požrtvovalnost se zahvaljujem dr. Rojen, dr. Rajšpn in dr. Lahu, kakor tudi strežnemu osebju. Zahvaljujem se tudi kro- jaškim mojstrom za pomoč in požrtvovalnost. Žalujoča žena Avgnsta Bonajo, sin Leopold in ostalo sorodstvo NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 2. 10. 1955: dr. Cerin Jože, Celje. Can- karjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8, ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 1. oktobra 1955 ob 20: Shakespeare: 9THELLO - PREMIERA — premlerski abonma in izven. Nedelja, 2. oktobra 1955 ob 15,30: Shakespeare: OTHELLO — nedeljski abonma in izven Torek, 4; oktobra 1955 ob 20: Shakespeare: OTIIELLO — torkov abonma in izven Četrtek, 6. oktobra 1955 ob 20: Shakespeare: OTHELLO — četrtkov abonma in izven Petek, 7. oktobra 1955 ob 15: Shakespeare: OTHELLO - I. šolski abonma Sobota, 8. oktobra 1955 ob 20: Shakespeare: OTHELLO — sobotni abonma in izven Pol ure pred premiero otvoritev razstave »So- dobne slovenske grafike« v foyeru gledališča. Rastavljalci: Hiko Di-benjak, Božidar Jukac, Tone Kralj, Miha Muleš, Vrance Mihelič, Ma- rijan Pogačnik, Maksim Sedej in Lojze Spacal. Ob otvoritvi kratek komorni koncert godal- nega kvarteta »Ivan Cankar« pod vodstvom prof. Dušana Sancina. KIIV O KINO UNION, CELJE Od 1. do 6. 10. 1955: »GREH NEKE NOCI« - ameriški film Predstave duevno ob 18. in 20. uri. ob nedeljah ob 16.. 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 29. 9. do 2. 10. 1955: »ON IZ SANJ« - ' italijanski film ' Od 3. do 8. 10. 1955: »ČRNI KONJ« — amer. film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16.15, 18,15 in ».15. Nedelja, 2. oktobra: 10,00 Trgovsko podjetje »Mannfaktnra« naroča za vas pol ure zabave v besedi in melodiji (ponovitev) 10,50 Oddaja za žene 10.55 15 minut z dunajskimi orkestri 10,50 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,45 Igra Celjski kvartet Ponedeljek, 5. oktobra; 18,0« Poročila 18,05 Športni tednik 18,50 Prenos iz Ljubljane Torek, 4. oktobra: 18.00 Poročila, pregled »Večera« 18,05 Znane operne melodij« 18,50 Prenos iz Ljubljane Sreda, 5. oktobra: 18.60 Poročila 18,15 Kar ste želeli-— to bomo zavrteli! 18,40 Narodne in umetne pesmi poje Marija Tabor iz Laškega 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 6. oktobra: 18.00 Poročila, pregled »Večera« 18,05 Predstavljamo vam nekaj melodij za želje 18,50 Prenos iz Ljnbljan« Petek, 7. oktobra: 18,00 Poročila, pregled Celjskega tednika 18,05 Plesno glasbo izvajajo orkestri Werner Muller, Ervin Lehn, Alfred Hause in Bennv de Weile 18,50 Prenos iz Ljubljane Sobota, 8. oktobra: 18,0« Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,50 Prenos iz Ljubljano Danes ob 20. uri svečana premiera največjega jugoslovanskega cirkusa ff ADR I A'' Cirkus se nahaja pri igrišču »Kladivar*. Prodaja vstopnic bo ob 9. uri pri blagajni cirkusa. V soboto in nedeljo bosta dve predstavi — ' prva ob 17., druga pa ob 20. uri. Obiščite našo bogato menažerijo! V pestrem programu sodeluje 40 inozem- skih artistov, dresirani sloni, opice itd. Ob koncu veliko presenečenje: nagrade od 10 do 50.000 din. NE POZABITE SAMO 3 DNI