Potnima platana i gotovini. ŠTEV. 4. V LJUBLJANI, četrtek. 5. januarja 1928. 'usamezna številka Din J*~ LETO V. NARODNI DNEVNIK I I Uiajft vsak dan opoldn«, hmenšl nedelja in praznike. naročnina: V Ljubljani in po poitil Qln 20*—, inozemstvo Din 3&—, Neouvlssn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. DVRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarif*. Plameni* vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu itev. 18JB3. Prenapet lok. F.nanlni odbor sprejel proračun ne trajnega ministrstva. Stara je zgodba o prenapetem loku, vendar so jo pa naši politiki po vsej priliki pozabili že davno. Zakaj kamor pogledamo, povsod vidimo samo prenapenjanje loka, pa naj bo to v Sloveniji ali v državi. So pri nas politiki, ki mislijo, da pride za slovenski narod naravnost izveli-čanje, če bodo strankarska nasprotja čim bolj povdarjena. Ti isti politiki sicer na eni strani silno hvalijo, da je prišlo na Hrvatskem do sporazuma med največjima antipodoma, za smrten greh pa smatrajo, če bi prišlo tudi v Sloveniji le do nekaj primeroma sličnega. In vendar potrebuje slovenski narod kot maloštevil-nejši in bolj eksponiiran narod solidarnosti mnogo prej ko hrvatski narod. Pa vse zaman! Nekateri politiki se vse življenje niso nič drugega naučili, ko da vrte liberalno - klerikalno lajno in zato mora vedno rasti strankarski razdor med Slovenci. Še bolj ko med nami Slovenci pa je prenapenjanje loka v navadi in časti v Beogradu. Naj kdo gospodom tam doli tudi dokaže, da lok ne prenese nobenega povečanja napetosti, gospodje se za vse to ne zmenijo in poostrujejo Se naprej položaj. Ne briga jih, da gospodarstvo hira vsled prevelikih bremen, ne briga jih, da propada kmetijstvo, ker se za njegov razvoj nič ne stori in ne briga, jih ne pasivna trgovinska bilanca in ne druge neprilike, temveč po stari razvadi se vlada naprej. Ko so ljudje prvič spoznali, da je upravni aparat slab, da so zapostavljeni gotovi kraji, so ljudje potrpeli, ker so upali, da je vse to le trenutno povojno žk>. Ali danes smo že v jubilejnem letu ujed&njenja in stvari še ne postanejo boljše. Ni čuda, če ljudje polagoma ne-hujejo upati in če je vedno več takih, ki pravijo, da razmere sploh ne bodo boljše. Da sledi iz te resignacije na zboljšanje samb izguba za državno misel, je jasno in zato naj bi merodajni gospodje že enkrat pomislili, kaj bo potem, ko bo lok počil. Vsaj je res, da se je vsled natume sile naroda in zmagovite sile življenja samega, že nekaj zboljšalo, da smo med drugim rešeni vsaj najhujših izrodkov partizanstva. Toda treba pomisliti, da so imeli ljudje ob nastanku Jugoslavije vse drugačno dobro voljo, ko danes, da so nes sanje absolutno nesprejemljive, tedaj bili pripravljeni na žrtve, ki so da-Psihologičen moment je danes čisto drugačen kakor je bil in kdor tega noče videti, temu se lahko pripeti, da mu bo katastrofa odprla oči. Vse kaže, da so pri nas ljudje, ki ne verujejo preje v prenapetost loka, dokler ta ne poči. AH tedaj je spoznanje prepozno in zato tudi ne govorimo o prenapetosti, ko je odpomoč še mogoča. Naj se vendar enkrat vprašajo oni, ki odločujejo v državi, kaj vse zahtevajo od ljudi in kaj jim zato nudijo. In naj vendar ne mislijo, da je obilica birokratičnih sitnosti za ljudi dobrota, ker edino v tem je ljudstvo darežljivo obdarovano. Trgovec natančno proračuna, če je njegovo blago dovolj prikupljivo, da ga bo prodal. Tudi država mora na to gledati in kadar prodaja proračun, poskrbeti, da si ga bodo ljudje res zaželeli in da bodo videli, da so njegove dobre, strani tako velike, da se ga izplača plačati: Mesto tega pa izseljevanje z okmje-njem univerz, z nemogočim čl. 69 in sličnimi stvarmi. Kje vendar se naj najde Slovenec, ki bi mogel biti za tak proračun ! Zahtevajte. vendar, gospodje, samo to,'kar je človeškso.nnogoče. ..m,..... ,;l Samo' znak' nesposobnosti < je, kadar Beograd, 5. januarja. Včerajšnja popoldanska seja finančnega odbora se je začela ob pol 5. Prvi je govoril radičev-ski poslanec Šutej. Bavil se je najprej na plošno z ministrstvom notranjih del, potem pa je prešel na- opisovanje razmer v Bosni, ki da so obupne. Vseh 6 velikih županov v Bosni so radikali. Bosna je njihov pašaluk. Za časa volitev so bile pisarne velikih županov agitacijski lokali radikalne stranke. — Nato govori o posameznih velikih županih. — Srezki poglavarji so bili za časa h >mo-gene radikalne vlade na vse strani razgnani. Srbski element v Bosni, ki je s simpatijami sprejel ljudi iz Srbije, ko so prišli na ta mesta, je danes nad njimi razočaran. Bosna utegne prav lahko pokazati hrbet radikalom in vsem vladam, ki prihajajo iz Beograda. Tovornik pripoveduje dalje o pritisku, ki ga izvaja vlada v Bosni. Ustvariti si hoče tam večino in bi zato rada tudi muslimane nase navezala. Nato je govoril Petrovič. On zameri ministru notranjih del, da ni obrazložil svojega proračuna. Ko je prišel Petrovič v Beograd, je videl, da vlada tam veliko razkošje, ki bi se moglo meriti z razkošjem v drugih evropskih prestolicah. Na drugi strani pa vlada tam tudi skrajno siromaštvo in beda. — Govornik je nasproten kreditom za zaupne namene. — Govori dalje o položaju občinskih be-ležrtikov. Med njegovim govorom so neprestano padali medklici. Ker notranjega ministra ni bilo bilo v dvorani, je Petrovič izjavil, da bo na 6plošno zahtevo prekinil svoj govor, dokler ne pride notranji minister na sejo. — Čujejo se razni vzkliki. Pribičevič preti, da bo uporabil druga sredstva, če se bo še naprej tako postopalo. Predsednik Subotič poziva Petroviča naj nadaljuje svoj govor. Pribičevič se temu protivi. in zahteva, da se seja prekine. Nekateri poslanci kličejo: Ce ne bo ministra, ne bomo razpravljali o njegovem proračunu, Demetrovič pripomni: Treba bi bilo notranjemu ministru kupiti knjigo o lepem vedenju, da se bo iz nje učil. Petrovič: Želim, da bi bil ob zaključku mojega govora navzoč notranji minister. Subotič: Kar izrazite to željo pa končajte! — Pri tem je znova nastal hrup in prerekanje med poslanci Demetrovičem, Veljo Popovičem, Pavlom Radičem, Meštrovičem in Žerjavom. Predsednik Subotič pravi, da glede tega ni določila v poslovniku. Pri tem se slišijo glasovi. To je teror in sabotaža. Pribičevič: V naši državi bi se moral spoštovati parlamentarizem. Demetrovič: G. predsednik, zahtevajte, da bo minister navzoč! Subotič: Jaz vendar nisem vzgojitelj, če bi bil, bi moral pa to nalogo vršiti samo proti vam. — Petrovič: To je harambaša hajduške tolpe, ta Velja Vukičevič. Demetrovič: Bodite vzgojitelj, toda tudi napram notranjemu ministru. Djoka Popovič: G. predsednik, kako morete to dovoliti! Pavle Radič: Djoka je postal »oberradikal«. Subotič: Gospod Djoka, Vi ste soudeleženec pri teh neredih. Ugotavljam, da zastopa vlado g. Velja Popovič. Pribičevič: Minister financ ni navzoč, če tudi ima namestnika. On bi moral biti na 6eji, ali bi vsaj moral pride iz trmoglavosti do prenapetosti loka. Zakaj ko poči lok, dostikrat ni mogoče popraviti zla hiti z! desetkrat in stokrat večjimi žrtvami, kakor pa so bile potrebne za odstranjenje prenapetosti loka. ;; '-''-'ii . • .- - 'n To naj, JJocgTitd prevdari, ker vsaka stvar, ima. avojo meja, in tudi prenapetost loka. " ii-:, * l ',v-n biti zastopan. Šanlič: Vukičevič je šel na lov na divje race. Subotič: Sporočil sem predsedniku vlade, da se popoldne nadaljuje seja. Pribičevič: Vlada Vas, gospod predsednik, ignorira. Subotič: Blagovolite g. Petrovič, nadaljevati svoj govor. Pribičevič: Dobro! Če g. Vukičevič ne pride, kakor ste obečali, bomo postaviti to vprašanje. Djoka Popovič: Tako govore samo zaradi novinarjev. Prosim, da se prihodnja seja vrši v drugi sobi, pa brez novinarjev. — Tu nastane na novo prepir. Končno Petrovič nadaljuje in ugotavlja, da je Puniša Račič izjavil, da imamo zunanje in notranje sovražnike. To je res. Imamo jako nevarne sovražnike. To so tisti, ki danes sede v vladi. — Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Subotič podeli nato besedo dr. Žerjavu. Dr. Žerjav predlaga, da se, predno bo prešel na razpravo o proračunu, seja zaključi. Predsednik finančnega odbora naj se sporazume z notranjim ministrom, kdaj more priti na sejo. Takrat se bo šele mogla seja zopet nadaljevati. Prosim, da se da ta predlog na glasovanje. Subotič: Ta predlog se ne more vzeti v razpravo, ker tega ne določa poslovnik. Na ta način ne moremo delati. Velja Popovič pri tem odide, da pokliče predsednika vlade. Kmalu pa sporoči, da ima sedaj vlada sejo in da Vu-Kičevič ne more priti. Pribičevič: če se predsednik francoske vlade lahko udeležuje razprav o proračunu vseh resorov, potem bi bil naš notranji minister lahko navzoč vsaj pri razpravi o proračunu njegovega resora. Velja Popovič: Pa zaboga, saj sem jaz tul Pavle Radič: Vi nisti pristojni. Velja Popovič: Član vlade sem. Pavle Radič: Kako naj minister odgovarja, če ne sliši očitkov! Djoka Popovič: Tudi ministri imajo pravoslavne božične praznike. Kujundžič: Saj vendar Velja Popovič nadomestuje Vukičeviča. Pribičevič: Ni nobenega akta od predsednika vlade, da bi ga nadomeščal Velja Popovič. Ali ste, g. predsednik, dobili kak tak akt? Subotič: Nisem. Pribičevič: Če bo torej proti proračunu obstrukcija, se zahvalite zato notranjemu ministru! Demetrovič: Poslušajmo, kaj pravi večina! Behmen: Vlada je zastopana. Subotič: Za mene govori sedaj g. Žerjav, ker sem njemu dal besedo. Res je, da ga ne slišim, toda za mene on govori. Zaradi te predsednikove izjave nastane nov krik in vik, ki traja precej časa. Končno Subotič prekine sejo. Ni namreč hotel nastopiti proti ministru niti ni hotel dovoliti, da se nadaljuje seja brez notranjega ministra Zato je vso stvar zavlačeval in ni hotel nastopati ostro proti opoziciji. Energično sta zastopala vladno stališče Djoka Popovič in Kosta Timoti-jevič, ki sta zahtevala, da se preide preko govornikov opozicije in da se proračun izglasuje. Opozicija pa je zapretila,'da bo v plenumu izvajala obstrukcijo, Če bi se tako postopalo. Zahtevala je brezpogojno, da notranji minister pride na sejo. Končno je ob četrt na 8 Velja Vaki-čevjč res zapustil sejo vlade in prišel na sejo finančnega odbora. Opozicija ga je sprejela s:klici: Evo predsednika! Šav-lič z^ličež Vidite, da ni Bel ha hk-i.. p9:,V«Wče^Čt^ebkVftrl^u se je seja nadaljevala Govoril je ,dr. žerjav, Orne- , njal je neke tajne organizacije v državi Nekaka državna obramba objavi, da te; ali oni državljan ne more dobiti gozda v: Sloveniji, ker ni zanesljiv. Kakšna inštitucija je to in kdo odgovarja za njen* dela? Ko je šlo za zakup kolodvorska; restavracije v Zagrebu, je prišlo pismo, v katerem je bilo rečeno, da tisti, ki jo vložil najugodnejšo ponudbo, ne mor« dobiti restavracije, ker ni zanesljiva oeft-ba in ima zveze z inozemstvom, Bognalp se je, da je bilo to pisarno lažnivo. Zhn hteval sem od g. Vel je Vukičeviča, ds uvode preiskavo o tej stvari. Qn ja to tudi obljubil. Toda njegova obljuba je bila lovska. — Dr. Žerjav kritizira režftm v Južni Srbiji in postopanje ororauštvui Za dr. Žerjavom je govoril Ivah Robiči Omenjal je aretacije pred volitvpmC ,,, Nato je Maštrovič kritiziral proračuni in grajal kredite za orožnišrtvo. Omenjal-je posojilo mesta Osijeka. Za to posojilo je posredoval Miloš Vukičevič. Vmes poseže Vukičevič: To je ocrdh nama laž. Nikar se ne vtikajte v mejo rodbino. Za svojo čast sem tako gotov; da bi dal zanjo tudi glavo. Pristajam na to, da se izvede anketa. Maštrovič govori še naprej o tem poečN jilu, ki je bilo najeto, ko je bil na občini komisar. . Vukiečvič: To posojilo je: bilo odobreno. Ni pa bilo izdano dovoljenje za njegovo porabo. n Maštrovič: V komunikeju finančnega ministra je bilo rečeno, da je posojilo popolnonia odobreno. Vukičevič: Ne vem, kaj bi bilo v komunikeju. Trdim pa, da sem posojilo odobril.. Na vprašanje finančnega ministra, ali je zastopstvo v Osijeku zakonito, sem odgovoril, da je. • . ::i Maštrovič govori nato še o volitvah v Brodu in drugod, za katere je notranji minister izdal odbrenje, da ee izvršet Veliki župan Stopar pa je šel v Beograd; da bi volitve preprečil. Vukičevič: Vzamem na znanje priznanje, da sem izdal ukaz, da ee volitve izvedejo. , . Na vprašanje Pribičeviča, ali bo' Vukičevič odgovoril na posamezne očitke, je Vukičevič dejal, da bo odgovoril v plenumu skupščine. Nato je bil proračun notranjega ministrstva s večino glasov sprejet. — Danes je na dnevnem redu proračun ministrstva za zdravstva Odbor bo delal danes ves dan. Potem pav bodo seje odgodene in se bodo nadaljevale po pravoslavnih praznikih. «*—■*——!■■ I ■■■ , 1 ■■■ J.ljlUlI—m— SEJA VLADB. Beograd, 5. januarja. Sinoči od 8. do 10. se je vršila seja vlade. Navzoči, so bili vsi ministri razen dr. Voje Marinko1 viča, ki je bolan. Razpravljalo se je v pr- vi vrsti o davčnih stopnjah. Ker je bUa iz načrta davčnega zakona črtana dohodnina, preiskuje vlada, katere davčne stopnje bi bilo treba povišati, da se nadomesti izguba dohodkov od dohodnine. Bila sta dva predloga, in sicer predlog dr. Voje Marinkoviča ter drugi predlog, da se uvede progresija samo pri skupni vsoti obdavčenja. Načelno je bil sprejet predlog, da se uvede progresivnost pri vsaki davčni obliki posebej. Končna odločitev pa še ni padla. Trgovinski' minister dr, Spaho je izjavil novinarjem, da se bo seja davčnega odbora vršila 16. t. m. Do tega časa pa bo vlada to vprašanje še proučila. ' Poljedelski minister Stankovič je izjavil, da bo davčna stopnja zemljarine znašala od 12% naprej. Dražbe, Irt Š9 *a-vezanp javno polagati račune, bbdtfpMt-čevalatod 12 do 24%« javni obrti in pekli pa od 9 do 10%. Pri davkih na pla- samo Preperele fraze Dne G t. m. bo v Trbovljah pokrajinski zbor socialistične stranke. Kak^r je že ob taki1! prilikah navada, dobe razna gesla posebno veljavo. Zato je tudi naravno, da se je »Delavska politika«, kot glasilo stranke malo raznisala o strankinem programu in osvežila par znanih socialističnih »šlager ev«. Kljub vsemu temu pa mislimo, da tudi »Delavski politiki« prav nič ne bi škodova- lo, če bi opustila one že več ko preperele fraze. Kaj drugega ko preperela fraza je na primer, če piše »Delavska politika«, da tvori proletariat pretežno večino prebivalstva v državi, tri vsakih volitvah je bilo še vedno dokazano, da noče kmet — in ta tvori večino prebivalstva — prav nič slišati o proletar-stvu. Kmet hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, on hoče imeti zemljo, en oče biti lastnik, nikakor pa ne proletarec. To je suha resnica in naj se kmetu tudi slabo godi. Toda niti enemu kmetu ne pade niti na misel, da bi živel bolje, če bi bil sploh brez (Bennlje. ali če bi bila vsa zemlja last države in bi bil on samo dosmrtni najemnik. Niti y Rusiji niso mogli socialisti tega dopovedati kmetom in kljub komunističnemu režimu TOta a na kmetih vedno bolj na dan privatna, lastnina. Naj sl razni socialistični voditelji še tako tižče ušesa, vendar te vesti o prodiranju privatne lastnine ne bodo zadržali. Zato bi pa bilo silno dobro tudi za slovenske > socialiste, da bi že enkrat spoznali, da proletarska fraza ni za kmeta. Ce se godi kmetu slabo, potem se mu godi predvsem $ato, ker imajo kmetijski pridelki prenizko ceno in ker je pri nas kmetijstvo še na prenizki stopnji. Nizke cene pa silijo kmeta, da mora voditi čisto drugo politiko ko fabrični delavec, ki je konsument kmetskih pridelkov. Enako pa razdvaja kmeta in fabrične-ga delavca tudi kulturni program, ker hoče kmet koncentrirati vse na deželi, fabrični delavec pa v mestu, kjer so fabrike in kjer je njegovo bivališče. Ne da se spraviti vse pod en klobuk in enkrat bodo morali spoznati tudi naši socialistični voditelji, da nima kmet istih interesov ko fabrični delavec in zato tudi ne moreta biti oba v eni stranki. Čeprav sta kmet ta fabrični delavec enaka reveža, vendarle vsled tega niso postali njuni interesi isti in tudi v skupni revščini gonijo kmeta nje- fovi interesi na desno,-delavca pa na levo. aradi tega so se tudi ponesrečili dosedaj 8e vsi poizkusi socialne demokracije, da bi prodrla na deželo in niti onih kmetskih delavcev, ki so sezonski fabrični delavci, ni mogla pridobiti. Vsak kmet bo večno hotel imeti svojo zemljo in na *em dejstvu se inorajo razbiti vsi kolektivistični programi. Zato ni apel s proletarstvom nič drugega ko preperela fraza, ki na deželi ne more in tudi nima nobenega učinka. Druga taka preperela fraza je, da hočejo gospodarski ali meščanski krogi vzeti delavcem njih socialne institucije. Je to fraza, porojena iz one primitivne štorije, da so na eni strani sami angelji — to je trpeči in delavni narod — na drugi strani pa sami hudiči — poseduioči sloji. Resnica pa je čisto drugačna. Nihče noče vzeti delavcem njih s icialnih institucij, temveč vsa stvar je le v em, di se ljudje upirajo previsokim do-ja-tvam za pr"zen nič. Če plačujejo trgovci, obrtniki in iniustrijalci visoke vsote za socialno in druso zavarovanje, potem hočejo, da se njih denar tudi pravilno uporabi. Nihče ni proti temu, da je delavec scoialno zaščiten, ker danes ve vsak kapitalist, da je S'*cialno zaščiten delavec najbc«l ši delavec. Pač pa je vse prr-ti temu, če se v socialnih institucija gos^sodari nereelno, če postajajo te le zbirališče strankarskih agitatorjev, mesto da bi služile le svojim plemenitim namenom. te bi bila socialistična stranka na višku j svoje dr>l?.n sti, bi morala sama v prvi vrsti ; skrbeti, da bo gospodarstvo v socialnih institucijah naravnost vzorno. Niti vinar ne sme biti uporabljen brez potrebe in upravni i stroški morajo biti tako minimalni, da ve delodajalec ko delojemalec, da dobi delavec od svojih socialnih institucij, kolikor je sploh ! mogoče. Če socialistična stranka za tako j upravo ne poskrbi, potem mora nastati nevarnost, da bo misel sama o socialnem zavarovan'u kompromitirana. Zato so tu na-padi na kapitaliste in meščansko »-trdosrčnost« čisto odveč, ker ni od teh odvisno, kako funkcionirajo delavske socialne institucije. To je odvisno le od delavskih voditeljev in zato tudi propadajo v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji delavske stranke. Še enkrat: Nihče ni proti socialnemu zavarovanju, nihče noče nič delavcem vzeti, pač pa hočejo vsi, da delavec v resnici vse dobi, kar mu gre, ne da pa predraga uprava onemogoča uspešnost socialnih institucij. Pa tudi tisto večno govorjenje, kakor da bi • 'kapitalisti mislili le na to. kako bi do zadnjega izmozgali sile delavca. Ne rečemo, da ni tudi takih ljudi, toda ti niso med sposobnimi podjetniki, kakor prepričujoče dokazuje Amerika. Ni danes na svetu bolj kapitalistične države, kakor je Amerika in vendar bi siv komunistični Rusiji vsi delavci obliznili prste, če bi bili le za petino tako dobro situirani, kakor so ameriški. Prav je, da se delavec organizira in da i sam brani svoje pravice, ker je pač jasno, da jih nihče drug ne bo, Če jih sam ne. Zato smatramo za koristno, če obstoje delavske stranke in zato so socialistične stranke za razvoj človeštva potrebne. Družba namreč ne more pogrešati regulativa, ki izhaja od delavskih strank. Jasno pa je, da ne morejo s preperelimi frazami zadostiti delavske s*ranke tej svoji nalogi, temveč le z resnim delom in še bolj resnim naziranfem na življenje. Preperele fraze tik pred strankinim pokrajinskim zborom pa kažejo, da je slovenska socialistična stranka še daleč do pravilnega pojmovanja svoje naloge in to bodi kf nstatirano, pa naj še tako zakriče vsi de-magoški agitatorji. D«e ugotovitvi. V veliki politični zmešnjavi, ki je zadela popolnoma nepričakovano našo SDS, ni zanimivo prebirati le »Jutro« in »Slov. Narod-: in le na teh opazovati, kako se gospoda po-z raznimi, triki in fintami izvleči iz sitnega položaja, v katerega so zašli potem, ko So morali poteptati svoj dosedanji osemletni politični evangelij, ampak je prav zanimivo pogledati tudi njihove tednike, zlasti »Domovino«, ki je namenjena v prvi vrsta' ljudem na deželi. -•“V tej »Domovini« beremo v najnovejšem Času vedno in vedno poeive, napisane baje od .»starih podeželskih naprednjakove, naj se sedaj, po politični ohceti Radiča in Pribiče-Viča — o politični kapitulaciji Pribičeviča pred '"Radičem »Domovina« seveda previdno nitrtčj!.napno vse sile za ustanovitev tež-koprlčakovanega »naprednega blokac. lasno je vsakemu pametnemu Človeku, ki količkaj pozna našo SDS, da tl pozivi ne iz-fiajajo 'iz vrst' »starih podeželskih naprednjakov*, -ampak se porajajo le iz glav znane ljubljanske eadeesarske klike, ki bi se tudi Se podvoji kapitulaciji pred Radičem za vsako ceno-rada obdržala na povrSru. Sedaj pa poglejmo na posledice, ki bi nastale, če bi res kakšni nespametniki nasedli izpeljivim esdeesarskim vabam in ustanovili kakšen »napredni blok«. Ker ni dvoma, .'da -bi hotela prvo in tudi edino besedo v. takem »naiprednem bloku« imeti SDS, bi doživeli čud$n slučaj, da bi v Beogradu kapituliral Pribičevič pred Radičem, radičeva y Sloveniji pa pred — dr. Žerjavom! Premagani in politično potolčeni dr. Žerjav bi jahal v Sloveniji zmagovito na visokem konju »naprednosti« in bi radičevce (samostojne kmete) komandiral in vodil menda z isto ■spttrthiotjo, a katero je sedaj pripeljal slovensko esdeesarsko barko do kapitulacije in do političnega poloma. Taki politični modro- : sti bi se po pravici la' ko krohotala cela Ju-goslavi'a najmanj 50 let. Druga ugotovitev: Povsod na svetu je navada, da ljudje, ki so zavozili svoje_ politične barke na pečine, kjer so se razbile, svoja kapitanska in krmarska mesta zapuste in se potegnejo vsaj tako dolgo v politično ozadje, da se njihova polomija nekoliko pozabi. Tudi znana klika, ki si je lastila in si še lasti prvo in odločilno besedo v slovenski SDS (ker ima samo ona vse esdeesarsko časopisje v rokah in ves strankarski aparat), je svojo politiko srečno pripeljala na pečino, kjer sedaj Radič lovi in rešuje zadnje ostan-j ke iz vode. Toda namesto da bi ti ljudje spoznali in priznali svoj popolen političen po-. lom in ž ni im vred obenem tudi svojo po-I polno politično nesposobnost, se vsiljujejo ■ drugim, pa ne za navadne pristaše in za poli- ; tične prostake, ampak za — generale II Lloyd George, ki je podpisal mirovne pogodbe, je moral najprej v Ameriko in tam ostati skoro leto dni, predno je mogel zače-j ti zopet doma akcijo proti mirovnim pogod-i bam, da so ljudje nekoliko pozabili, kaj je I bilo L 1918. Pri nas pa se predrzni ljudje ! prav nič ne ženirajo, proklinjati danes to, kar so včeraj še blagoslavljali, meneč, da žive v Sloveniji res sami idioti in kreteni, ki te predrznosti ne bodo videlil Tudi esde-esarska Ofelija mora najprej v samostan in delati pokoro, potem naj zopet prileze na dan med ljudi. ... Samoposebi bi bilo pa res nekaj sitajnega, če bi doživeli slučaj, kako slovenski samostojni kmetje in radičeve! proslavljajo kot svoje najnovejše roditelje tiste ljudi, ki so jih leta 1925 krvavo preganjali. Pa o tem prihodnjič kaj več. gram in še vedno se ponašajo samostojni demokrati kot prvoboritelji unitarizma. Vodijo sicer deansko novo politiko, a obenem čuvajo svoj stari program. Kdo naj potem veruje v iskrenost te nove politike, kako naj ta neskladnost pridobiva pristašev. — Na drugi strani pa tudi ni notranja soglasnost v seljački demokraciji v redu. Radičevski poslanci morajo od svojih dnevnic plačati vsak mesec stranki po 3000.— Din, torej celo tretjino. Nekateri od njih so oženjeni in vodijo dvojno gospodinjstvo in ni čuda, če se ti temu visokemu davku upirajo. To tem bolj, ker ne vedo, kam gre denar in kako se uporablja in ker plačujejo sam. demokratski poslanci le po 400 dinarjev na mecec. Mnogi radičevski poslanci pa tudi niso zadovoljni z zvezo s Pribičevičem in pravijo, da bo Pribičevič zvezo izkoristil in pri volitvah vzel radičevcem njih postojanke. Zato ni čuda, če imajo sirenski glasovi radikalov nekaj uspeha in se vedno več govori o nesoglasjih v vrsta i HSS. Zaradi tega pa je tem man' verjetno, da bi prišlo do kakih pomembnejših izprememb v vladi in zato je treba računati s tem, da bo sedanja vlada ostala najmanj do sprejema proračuna. = Na včerajšnji dopoldanski seji finančnega odbora se je nadaljevala debata o proračunu notranjega ministrstva. Opozicija zlasti vehementno napada Vukičeviča in skoraj izgleda, ko da opozicija ni toliko proti razmeram v notranem ministrstvu, ko pa proti osebi Vukičeviča. Kot prvi je govoril zemlioradnik Ivica Sivljič, ki se je zlasti pritoževal nad br e pravnostjo prečanov. Na koncu svojega govora je vehementno napadel Vukičeviča, ki da spada le za predsednika kakega lovskega društva. Se ostrejše je nato govoril sam. demokrat Juraj Dcmctrovic. Med njegovim govorom je prišlo do burnega prerekanja med radikali in opozicijo. De-metrovič je obširno govoril tudi o volivnih zlorabah leta 1827. (O onih 1. 1925 je molčal, ker tedaj je bila v vladi tudi SDS. Op. uredn.) Za Demetrovičem je govoril radikal Račič, ki je zagovarjal Vukičeviča. Nato je bila seja prekinjena in se je popoldne nadaljevala. Vsled pravoslavnega božiča se bodo nadaljevale seje finančnega odbora šele prihodnji teden. rr Dobimo angleški način obdačenja. Paž-nja vseh politčnih krogov je osredotočena na finančni odbor, kjer opozicija izredno ostro kritizira režim in vlado. Posebno je vzbujal pozornost včera-šnji Pribičevičev govor. Drugih političnih dogodkov ni bilo. — V vladnih krogih omenjajo, da Moji vlada na stališču, da se v novi davčni zakon uvede angleški način obdačenja. Po tem načinu se obdačenje vrši tako, da se zbero vse davčne oblike (davek za zemljišča, na delo in na rente) in se potem šele ugotovi skupni znesek obdačenja, ki se nanaša na vse oblike. Na ta način bi se ublažil finačni efekt, ki je nastal v davčnem zakonu zaradi črtanja dohodnine. Tako se uvede tudi progresivno obdačenje s procentnim stavkom, ki se menja. Vlada je ta sistem osvojila in ga bo predložila skupščini. . — Davčne stopnje. V generalni direkciji davkov se spremenili stilizacijo določil o davčnih stopnjah. Uveden je sedaj progresiven sistem davka. Davčna stopnja za obrti in za poklice se bo določila s 4 do 18 odstotki od čistega dobička. Davek privatnih nameščencev se bo izenačil z davkom državnih nameščencev. Kot davka prost eksistenčni minimum se določi 6000 Din. Te predloge bo razpravljal ministrski svet 15. januarja. _ Diplomatski odnošaji med Grčijo in Turčijo pretrgani. Grška vlada je odpoklicala svo;ega poslanika v Angori. Grška vlada utemljuje svoj korak s tem, da je turska vlada tolmačila sklenjene dogovore nepravilno in enostransko. Zlasti pa je nezadovoljna grška vlada, ker ni turška vlada izpolnjevala svojih določb iz Lausannskega miru. Grška vlada bo sedaj ves spor predložila haaškemu mirovnimu sodišču. Tudi tu rok a vlada je odpoklicala svojega poslanika v Ate- = Ozadje Gilbertorega poročila »Agence Economique et Finaneičre« poroča, da n prišla inicativa za Gilbertov predlog niti iz Nemčije in niti iz kake druge evropske države. Iniciativa je narobe prišla obenem n ščeni vsi delavci, ki niso podpisali izjave, da bodo delali devet ur na dan. — Pričakovati je da bodo delavci zmagali, ker imajo za sebe zakon. = Francozi in Angleži posredujejo pri litovski vladi. Angleška in francoska poslanika sta obiskala litovskega ministrskega predsednika Voldemarasa in mu nujno svetovala, da je v največjem interesu Litve, če ta takoj prično na podlagi ženevskega sporazuma pogajanja s Poljsko. Odgovor Volde-marasa na to intervencijo še ni znan. — Dober utis je napravilo, da je Voldemaras pomilostil oba Poljaka, ki sta bila vsled špio-naže obsojena na smrt. — V prvi polovici januarja bo obiskal Voldemaras Berlin, kjer se sestane s Stresemannom. Angli:e in iz Zedinjenih držav, čeprav po- — Politične vesti. .= Političen položaj. Čim bolj se bližajo pravoslavni božični prazniki, tem bolj mirna postaja politična situacija in niti se ne sliši več običajnih kombinacij. Sele po pravoslavnem novem letu bo oživel zopet političen položaj in to slasti ob kongresu demokratske stranke. Po vsej verjetnosti pa niti tedaj'ni pričako-vaitl nobenih posebnih izprememb. Se vedno je sedanja vladna koalicija edino možna kctnbinacija. Naj se trudita Pribičevič in Radič še tako za koncentracijsko, vlado, vendar je takisto nemogoča, ker le čisto izključeno, da bi demokrati zaradi ptbčanske fronte sli pa seljačke demokracije rtobili svojci stranko. Če bi pa nastopili PVavkkmč -in njegovi pristaši proti vladi, M, do razkola čisto gotovo prišlo, ker bi de-mefaftaki ministri ostali v vladi. Zato Je ekoVaj sigurno, da bo kongres demokratske stranke sicer majo ropotal in izrekel posebno zaujmico Davidoviču, toda nič manj sigurno ni, da ne bo nastopil proti vladni koaliciji. Če piše proti njej glasilo demokratske stranke »Odjek«, potem dela to samo zato, da bi dobili demokrati od radikalov novih koncesij. — Se manj verjetno je, da bi pašičevci zaradi Pribičeviča in Radiča nastopili proti sedanji koaliciji. Tako ne postane obema voditeljema seljačke - demokracije nič drugega, kakor da vodita še nadalje opozicionalno politiko in da jo preneseta v narod. To se pravi, da skušata vladnim strankam odvzeti čim več glasov. Drugo vprašanje pa Je seveda, če se jima bo to tudi i posrečilo. Kljub vsemu hvalisanju seljačke demokracije je vendar jasno, da boleha ta na notranjem idejnem nasprotju. Pribičevič ' 'Se vedno ni preklical svoj centralistični pro- -o Ul u J----------- ; vsodi iz drugih motivov. Anglija se . tela predvsem rešiti svojih vojnih dolgov in likvidirati sistem reparacij v naturi. Zlasti pa je hotela Anglija preprečiti, da bi prišlo do preintimnega gospodarskega dogovora med Francijo in Nemčijo. Čisto drugačni pa so bili motivi Združenih držav, oziroma njene visoke finance, ki je dala inicijativo za Gilbertovo poročilo. Ti finančniki so namreč nasprotni finančno - .politični kontroli in re-strikcijskim določbam, ker te ovirajo, da se ne more ameriški kapital neovirano plasirati v Evropi. = Dogovor o večnem miru. Po službeni vesti iz WasMngtona je izročil državni tajnik Kellog francoskemu poslaniku v Wa-shingtonu novi načrt dogovora o večnem miru, ki naj bi bil na predlog Brianda sklenjen med Francijo in Združenimi državami. Znano je, da je ameriška vlada že pred tem izročila francoskemu zunanjemu ministru načrt o dogovoru o večnem miru. Ta načrt pa je bil zelo skromen in se je tikal le gospodarskih vprašanj, ne pa tudi pomičnih. Novi ameriški predlog pa je mnogo obširnejši in tudi konciznejši in po njem je izključena vsaka vojna nevarnost med Ameriko in Francijo. Dogovor o večnem miru bn bil sklenjen z izjavo, da obe državi nikdar ne bodo skušale z orožjem -rešiti spornih vprašanj. Konkretna stran pakta pa bi bua v tem, da bi Amerika in Francija sa dolgo dobo let podaljšala dogovor o arbitraži in PrlatBoj'*a »semurnlk r Nemčiji. Težka industrija noče izpolniti sklepa razsodišča, da se mora v težki industriji uvesti osem urnik. Večina podjetnikov predlaga, da se osem urnik odloži. Delavci s« seveda temu upiralo in tako so se v mnogih tovarnah pričele . stavke. V nekaterih tovarnah so bdli odpu- Kratke vesti. Francoski frank bo po službenih vesteh stabiliziran na podlagi tečaja 90 za en funt šterlingov. Dekret o tem bo objavljen v najkrajšem času. Italijanska vlada bo otvorila reden zračen promet med svojimi afriškimi kolonijami in Indijo. Ker so se sovjetom ponesrečili načrti glede Kitajske so pričeli sovjeti veliko akcijo, da pridobe za sebe Afganistan. Afganistanski kralj sicer ni nasprotnik Angležev, pač pa so vsi njegovi ministri proti Angliji in zato ni izključeno, da se bo sovjetom njih namera posrečila. Vseruski sovjetski kongres bo odložen za eno leto, ker se vrše od januarja do. aprila splošne volitve v sovjete. Madjarski škof Zadravec, znan iz falzifika-torske afere in ki je pred sodiščem priznal, da je zaprisegel falzifikatorje k molčečnosti in mu sodišče vsled njegovih čudnih izpovedb ni priznalo prisege, bo imenovan za nadškofa v Rim in sicer na mesto Seredlja, sedanjega ogrskega primara. Povišanje Zadravca je vzbudilo razumljivo začudenje. OBČNI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK. z dne 1. junija 1811. Prevedla dvornosodna svetnika Božidar Bezek in f Fran Regally. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 466. Cena v platno vez. knjigi Din 150. Občni državljanski zakonik je eden najvažnejših zakonov, ki urejuje že preko sto let skoro vsa civilnopravna razmerja na našem ozemlju. Leta 1853 je izšel prvi slovenski prevod, ki so ga oskrbeli sicer takratni naši pravniki - jezikoznanci Mažgcn, Krajnc in Cigale, a je jezikovno in stilistično že davno zastarel in mnogo desetletij že knjižna redkost. Zato že izza početka slovenskega uradovanja ne le slovenski pravniki, marveč vsa naša javnost zelo pogrešajo nov prevod. Cigale sam je leta 1888 .pripravil nov prevod, pa ga je prehitela smrt. Dvajset Vet za njimi se je Fran Regally lotil novega prevoda, ki bi ustrezal razvoju našega jezika. Svetovna vojna in slednjič n'egova smrt je preprečila njegov namen. Končno je dvorno-sodni svetnik Božidar Bežek, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, izvršil težko nalogo novega prevoda, ki je izšel letos o božiču v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Prevod podaja besedilo v lahko umlji- vi slovenščini, držeč se enotno v sedanji praksi že udomačenih pravniških izrazov. Vdelane so v besedilo seveda tudi tri delne novele k O. D. Z., ki so izšle med svetovno vojno, vendar tako, da je razlika med noveliranim in prejšnjim besedilom (s pričr-tavanjem) takoj vidna, navedeno pa je tudi staro besedilo. Po posameznih paragrafih so navedene kratko tudi nekatere starejše, že veljavne m novejše določbe že naše zakonodaje, ki so izpremenile dejanski občni državljanski zakonik. Obširno stvarno kazalo oljašava uporabo zakonika. Ker za dogleden čas še ni pričakovati izenačenja našega civilnega prava, zlasti ne v celem obsegu, bo ta Itadaja gotovo za dolgo vrsto let prepotrebna za našo prakso pa tudi za mladi naš parvni-ski in drugi uradi te izdaje ne bodo mogli pravnik, marveč tudi vsi naši župni, občinski in drugi uard te izdaje n« bodo mogli pogrešati. Za rabo nemških izdaj in za navedbo besedila v nemščini naj ne bo več izgovora. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru. Prosveta. Pianistka ga. Dana Golia-Koblerjeva priredi v pondeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe samostojen klavirski koncert s sledečim sporedom: .1-Vincent d’ Indy: Sonata v treh stavkih-op. 63. 2. Marij Kogoj: Andantino cantabile, Stanko Premrl: Tema ‘z varijacijami. 9. L. M. Škerjanc: 2 klavirski skladbi, Janko Ravnik: Grande valse carastčristique. ,4. Aleksander Skrjabin: 4 preludiji iz op. 11 in Potme &anatlque op. 36. _ 5. Minj Balaki-rev: Islamej, orijentalska simfonija. Ta izredno bogati koncertni program je posebno interesanten tudi vsled tega, ker so na njem zastopani s svojimi deli 4 slovenski kompo-nasti. Gospa umetnica se je z veliko ljubez-. ni j o posvetila študiju skladb slovenskih av-torjOv, katere hoče na ta način v dovršeni obliki na koncertnem podijumu prestaviti naši publiki. Vstopnice za koncert se prodajajo po navadnih koncertnik cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Dramska predstava pri izredno »nitanin conah. Danes v četrtek ob 20. uri zvečer se v prizori v ljubljanski drami efektna komedija »Bolj« gospod« pri izredno znižanih cenah, kakor so iBte običajne *a popoldanske dijaške predstave. Na ta način hoče pripeljati gledališka uprava v dramsko In operno gledališče tudi najširše sloje ljubljanskega prebivalstva, kar jim vsekakor omogoča niška vstopnina, ki J«, razmeroma skoraj.nl«« od običajnih vstopnin v kinematografih. PRAVILEN SIMBOL. Novo poslopje finančnega ministrstva dobi veliko kupolo, vrh kupole pa lik, ki naj predstavlja državo. Kip je izdelal g. Gjoka Jovanovič, ki se je pred vojno predstavljal kot navdušen Jugoslovan. Kljub temu vež ko svetemu navdušenju za enakost Jugoslovenov pa n‘egov kip ne preistavlj Jugoslavije, temveč Srbijo. Hr-vatske in Slovenije pa seveda ne bo predstavljal noben kip. Je to tudi čisto v redu, ker ni bilo bolj pravilnega simbola, kakor če je md kupolo fin-.nčnega ministrstva samo kip Srbije. Naj bodo računi jasni. Na razne govorice, ki se širijo in ki so zašle tudi v dnevno Časopisje, češ, da se je pojavila v samih univerzitetni'! krogih tendenca, da bi se v skrajnem slučaju pristalo na okrnitev tega ali onega univerzitetnega oddelka, izjavlja rektorait, da so te govorice brez vsake podlage in da stoji ves ljubljanski univerzitetni kolegij strnjen v obrambi vseh fakultetnih institucij ki jih ima naša univerza. — Rektorat univerze. — Rumu nska kraljica v Beogradu. V ponedeljek zvečer je prispela rumunska kraljica Marija v Beograd. — Francoski posianik Dard odlikovan. — Francoski poslanik Dard je bil odlikovan od francoske vlaed s komanderskim kritem francoske častne legije — Vprašanje zadržanih plač ljubljanskih mestnih uslužbencev likvidirano. Danes 6e izplačajo zadržane plače novim mestnim uslužbencem, kakor tudi poviški starim. S lem je to vprašanje za enkrat likvidirano. — Nov pravilnik o bratovskih skladnic&h. Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo nov pravilnik o bratovskih skladnicah. Po noevm pravilniku se zvišajo prispevki za bratovske skladnice od 5 na 7%. Rudarji bodo imeli pravico do pokojnine šele s 40 leti. Upokojencem, ki so bili upokojeni s 80 leti službe in so dobivali doslej po 800 Din pokojnine na mesec, se reducira pokojnina na €30 Din na mesec. — Prihod češkoslovaških parlamentarcev v Beograd. Češkoslovaški parlamentarci, ki bodo soedlovali pri delu za parlamentarno unijo Jugoslavije in Češkoslovaške, prispejo v- Beograd dne 21 t. m. V Beogradu ostanejo približno teden dni. Unija bo razpravljala o osnutku kulturne in gospodarske konvencije med obema državama. — Reformno gibanje med muslimani. Med hercegovinskimi muslimani vlada bojevito razpoloženje, ki utegne mogoče povzročiti »•kulturni boj«. Konservativni muslimani so imleli te dni zborovanje, na katerem so zoper uvedbo reform, ki jih zahteva mlajša generacija in o katerih smo te dni poročali, odločno protestirali. Sklenjeno je bilo, da se skliče v zadevi v kratkem veliko zborovanje muslimanov iz vse Hercegovien. Kljub protestnemu zborovanju pa je videti v Moetaru vedno več muslimanskih žen brez pajčolana in vedno več muslimanskih moških brez fesa. — Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na II. ofertno licitacijo za izdelavo dolnjega stroja železnega mostu preko reke Neretve v Čapljini, ki se bo vršila dne 13. januarja 1928. leta ob 10. uri pri gradbeni direkciji v Sarajevu. — Predračunska vsota znaša Din 2,896.482-95. — Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1/1. — Is sodne službe. Za predsednika ljubljanskega vi š ega deželnega sodišča Je imenovan dasedanji podpredsednik dr. Anton Rogina. — Iz vojaške 6lužbe. Imenovani so: Stefan Koprivšek za sodnega kapetana II. razreda; Fran Sedej in Metod Mohor za administrativna poročnika artiljerijsko - tehnične stroke; Janko Potočnik- za artilerijskega kapetana 11. razreda, v ■fojni mornarici pa Milan Do-manjko za kapetana fregate, Zdenko Papež 3n Karel Levičnik pa za poročnika bojnega broda I. razreda. — Mednarodni kongres za reklamo. Meseca maja t. 1. se vrši v Parizu prvi mednarodni kongres kontinentalne zveze za reklamo. Kot poročajo, se bo vršil kongres pod devizo »Resnica v reklami«. — Bolniški vagoni II in III. razreda na Češkoslovaških železnicah. Na češkoslovaških državnih železnicah se uvedejo v kratkem va-goni II. in III. razreda za bolne pasažirje, ki jim povzroča potovanje z avtomobilom ali pa z navadnim vozom nepotrebne stroške. Za transport v II. razredu bo moral plačati bolnik štiri listke, za transport v I. razredu pa šest voznih listkov. V obeh slučajih se bosta smela peljati z bolnikom po dva spremljevalca kot sopotnika. — Ambulanta za bolne živali. Po vzgledu drugih mest se uvedejo v Pragi ambulance za transport bolnih živali. Misel je propagiralo tamkajšnje društvo za varstvo živali. — Nesreča na Savi pri Beogradu. Te dni se je pripetila na Savi pri Beogradu velika nesreča. Neki matroz, ki se je hotel peljati v čolnu preko Save domov, je sprejel v Čoln na njeno prošnjo neko ženico z dvema otrokoma. Bilo ie že popolnoma temno. Komaj se je oddaljil čoln nekoliko od brega, ga je treščil vrtinec ob neki parnik. Čoln ee je razbil in ved v njem se nahajajoči so padli v vodo. Matroau se je posrečilo, da se je obdržal na ruševinah Solna, ženska in njena dva otroka sta utonila. Doslej ao našli samo truplo šestletnega dečka. Matroz se do danes še ni prijavil, domneva »e, da se Je rešil nižje doli iz vode. — žalostni konec letalke m Us Gravson ia njeneca letala. Iz Londona poročajo: Kapitan jardnice »Rose Anne Bonivoau«, ki Je pri- b vesti. snela te dni v Portland, je predložil poročilo, ki pojasnjuje mogoče tragični konec letala imiss Grajrson, »Dava«. Dne 23. decembra ob •pol 8. uri zjutraj je poklical med silno nevihto službujoči oficir kapitana na krov ter ga opozolril, da se mora nahajati nekje v bližini aeroplan. Kljub besnenju viharja in morskih valov sta čula komandant in oficir brnenje motorja. Morje pa je bilo tali o razburkano, da ni bilo mogoče podvzeti v svrho rešitve aeraplana ničesar. Zdi se, da se je aeroplan, opnzivši luči na parniku in uvidevši, da se proti nasprotnemu vetru ne more več boriti, spustil na morje in v bližini parnika utonil. — 200 oseb utonilo. Kot poročajo iz Bukarešte, se 'je te dni na Dnjepru v bližini Novo-roskega potopil potniški parnik »Otoja«. Katastrofa je zahtevala okoli 200 človeških žrtev. — »Ruska ccrkev« na Dunaju pogorela. — Z Dunaja poročajo: V vojnem Času iz lesa zgrajena zasilna cerkev, takozvana »Ruska cerkev« v 11. okraju je te dni skoraj do tal pogorela. Rešili so samo dragocene orgije. Nadčloveškemu naporu ogn:egascev, ki so jim pomagali vojaški oddelki, se je le s težavo posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na bližnji karmelitski samostan. — Eksplozija plina v stanovanjski hiši. V neki hiši v Hamiltonu (škotska) je povzročila te dni defektna plinska cev katastrofalno eksplozijo. 28. oseb je obležalo pod ruševinami. Po čudežnem naključju so jih izvlekli vse žive. Samo nekateri so odnesli lažje poškodbe. — Dve avtomobilski nesreči. Te dni se e pripetila par kilometrov od Mantove težka avtomobilska nesreča. Avtomobil s štirimi •pasažir ii-ponočnjaki se je prevrnil v globoko jamo. Vsi Štirje pasažirji so obležali na mestu mrtvi. Šofer se bori s smrtjo. — Na cesti Berlin Magdeburg se je zaletel te dni avtomobil, v katerem se je nahajalo pet 06eb, v drevo. Vsled sunka so zleteli vsi na cesto. En moški in ena ženska sta obležala pri priči mrtva, šofer in dve ženski pa sta odnesli težke poškodbe. Avtomobil se je popolnoma razbil. — Volčja nadloga na Slovaškem. V slovaški vasi Marmaros-Sziget pogrešajo od božičnih praznikov enajst deklet, ki so se podala skupaj v sosednjo vas. Šele sedaj se je izvedelo, da je napadlo dekleta med potjo v gozdu krdelo volkov. Volkovi so vseh 11 deklet dobesdno požrli. — če je res, ne garantiramo. Tako poročajo namreč madjarski listi. — Tragedija očeta. — Na železniški progi Flers—Doufront vrši službo železniški čuvaj Andreux. Ko mu je prinesel te dni najegov šestletni sin kosilo, se je spotaknil ob tračnici, padel ter se tako poškodoval, da ni mogel vstati. Oče mu je hitel na pomoč. Medtem se je bližala kraju nezgode lokomotiva. Pred-no je mogel železniški čuvaj dospeti do svojega otroka, ga je poklical signal h kretnici, ki jo je moral prestati, da je omogočil ekspresnemu vlaku pasažo. Andreux se je nemudoma obrnil ter pre?‘nvil kretnico. Medtem je lokomotiva njego’ -^a sina povozila in ga usmrtila Železniškega uslužbenca so predlagali za imenovanje vitezom častne legije. — Nenavadna kura specialista za srčne bolezni. Sedemletna Nellie Pol v Londonu je imela te dni nevaren srčni napad. Število utripov je znašalo do 300 na minuto. Starši so poklicali na pomoč nekega specialista za srčne bolezni. Zdravnik je vporabil radikalno sredstvo. Dal je položiti na tla blazino, na katero so postavili deklico za dve minuti na glavo. Pacientinjo so držali za kolena in noge. Pri tem je morala globoko dihati. Ko so jo položili zopet v posteljo, je znašalo število utripov samo še 80 na minuto. Deset minut nato je jedla deklica z velikim tekom purana, nakar se je jela z brati in sestrami igrati. Neki drugi specialist za srčne bolezni je izjavil, da taki eksperimenti niso neznani, da pa imajo le redkokdaj zaželjeni uspeh. — Izvajanje prohibicijskega zakona v Ameriki postalo manj rigorozno. Iz New-ygrka poročajo: Taktika prohibicije se je v zadn:em času izpremenila. Pesebno, odkar je nastopil general Andrew, se je okrnilo marsikaj na bolje. Se pred letom dni ee je dogajalo, da so si izsilili prohibicijski uslužbenci v svrho, Ja so izpraznili tu in tam kako klet, vstop v privatna stanovanja. Treba, pa je vedeti, da je tako postopanje težak prestopek zoger določbe ameriškega ustavnega prava. Ameriški državljan je med svojimi štirimi zidovi takorekoč skoraj eksteritoria-len. (My house, my castle!) Neki milijonar, kateremu so izlili prohibicijski agenti cel arsenal evropskih vin v kanal, je vložil zoper državo tožbo. Njegpv advokat je citiral pred sodiščem Blackstone-ov izrek: »Strela udari lahko v hišo, veter vleče lahko preko nje, toda kralj ne sme v njo vstopiti.« Patetične besede advokata niso zalegle. Sodnik je dejal: »Lepo, toda kaj pa je kralj v primeri s prohibicijskim agentom?« — Take bedarije so se sedaj nehale. Sedaj eo se nehale hišne preiskave pri takozvanih mokrih. Nd več racij. Prohibicijski špici ji se morajo omejevati sedaj na to, da zgrabijo uvoznika, oziroma prtiducenta. če 6e jim bo pa kdaj posrečilo Prijeti številne destilatorje žganja ob mestni periferiji, oziroma na deželi, je zelo dvoml>i-vo- Konsumenta morajo pustiti prohibicijski policaji zdaj v miru. Sedaj se uveljavljata samo obrežna in obmejna straža. No, iz inozemstva so bile naročene ali vsaj zaplenjene relativno prav mojhne množine alkohola. Skoraj ves alkohol, ki ga povžijejo Ameri-kanci, je »panč«, produciran doma. (Tudi pri nas použije ljudstvo mnogo izrazitega »pan-ča«. Krivi so sami. čemu imamo kemična prefakuSevaUMa?) — Defroit je poleg Chicaga In Pittsburga najbolj »mokro« mesto v Ameriki. Alkoholna policija si je v preteklem letu pošteno 'prizadevala, da bi bila Detroit »osušila«. Prohibicijski organi so aretirali 2760 oseb. Detroitski sodniki so bili pa v večini slučajev drugega mnenja kot policaji. Od aretirancev so morali iti sedaj samo trije, vsi ostali so bili ali obsojeni pogojno, ali pa so plačali denarne globe itd. — 1,726.241 motornih koles cirkulira na svetu. Avtomobilska sekcija trgovskega ministrstva U. S. A. je izdala zelo natančno izdelano statistiko, ki izkazuje 27,650.267 motornih vozil na svetu. Statistika je bila zaključena začetkom 1. 1927 in je prišlo 300.000 motornih koles več v promet kakor v pretečenem letu. V teku leta 1927 so se te številke gotovo še znatno zvišale, kar bo razvidno iz prihodnje statistike. Navedemo samo nekaj številk, ki so registrirane za posamezne države, ker iz njih lahko sklepamo na množino strojev, ki so v dotični deželi v prometu. Statistika izkazuje za Avstrijo 21.300, za Nemčijo 267.000, za Belgijo 30.OCO, za Veliko Britanijo 630.000, za Dansko 20.000, za Zj. države 135.000, za Francijo 155.000, za Italijo 65.000, za Novo Zelandijo 32.000, za Nizozemsko 43.5C0, za Švedsko 28.000, za Švico 21.000, za Ogrsko 2941, za Češkoslovaško 18.000, za Južnoafrikansko Unijo 27.500, za Jugoslavijo 2650, za Argentino 2971, za Kanado 8000, za Španijo 9000, za Egipt 3500, za Finsko 45C0, za Irsko 8600, Japonsko 16.000, Portugal 1500 in za Rusijo 7700. Ljubljana. 1— Gremij ljubljanskih trgovcev naznanja, da bodo trgovine jutri, v petek, dne 6. t. m. zaprte. 1— Mestni gospodarski urad radi snaženja uradnih prostorov v soboto, dne 7. januarja 1928 ne uraduje. 1— Na dan Treh kraljev so v ljubljanskem gledališču tri predstave. V drami se igra popoldne ob treh mladinska igra »Snegulčica in škratje« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Zvečer pa ravno tako Shakes-pearejeva komedija »Ukročena trmoglavka«. — V operi pa se poje popoldne ob treh Nedbalova opereta »Poljska kri«, ki je brez dvoma ena najboljših, muzikalno pa prav gotovo najboljša slovanska opereta. Lepe melodije, krasna orkestracija s krepkimi poskočnimi poljskimi ritmi preveva celo delo. Glavne vloge so v rokah naših najboljših moči, ki sodelujejo iz drame in opere v opereti. Vse tri predstave so ljudske pri znižanih cenah in brez oblastnega davka. 1— Štirje slovenski komponisti so zastopani s svojimi deli na klavirskem koncertu* pianistke Dane Golia-Koblerjeve v ponedeljek, dne 9. t. m. Kot prvi se nam predstavi Marij Kogoj s svcjo skladbo Andantino can-tabile. Marij Kogoj, izrazit modernist je že znan slovenski komponist in publika z nestrpnostjo pričakuje vprizoritve njegove opere »Čarobne maske«, ki so jo tukajšnji glasbeni krogi sprejeli z največjim navdušenjem. Kogoju sledi Stanko Premrl, naš največji mojster na kraljevskem instrumentu — na orglah. Za klavir je napisal med drugim tudi Temo z varijacijami, ki jo je sprejela ga. Golijeva v svoj program. Lucijan M. Škerjanc je pred nedavnim -časom izdal na Dunaju pri Guttmanu 4 klavirske skladbe, izmed katerih se igrata na koncertu prvi dve. Z velikim karakterističnim valčkom pa je zastopan profesor Janko Ravnik, znan klavirski pedagog in naš moderni skladatelj. Raz-ven Škerjančevih skladb, se nahajajo menda še vsa dela v rokopisu. Tako bode pomenil ponedeljkov klavirski koncert v glasbeni literaturi našega naroda vsekakor gotov datum, kajti do sedaj je bila redka prilika, da so pianisti na svojih javnih koncertih izvajali skladbe domačih avtorjev. 1— »Ljubljanskega Sokola« redni občni zbor se vrši jutri 6. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v sejni dvorani v Narodnem domu, pritličje levo. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. 1— Kožni sejem v Ljubljani se prične dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj in se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne dopoldne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga oziroma »Divja koža« prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst. Sprejemanje kož ,pa se brezpogojno zaključi tega dne opoldne. V tem času je tudi ogled posameznih partij kož, pripravljenih za dražbo. Popoldne ob IB. uri pa se prične dražba kož v sortiranih partijah. Prihodnji dan 24. t. m. bo obračun s kupci in oddajale ee bodo kujicem izdražene kože. Kdor ima kože divjih živali, naj jih takoj pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, če mu ni kaj znano, naj istotam zahteva pojasnila, ki jih dobi brezplačno z obratno pošto. SMRT SOPROGE PRVEGA LJUBLJANSKEGA SLOVENSKEGA ŽUPANA. Predvčerajšnjim ob 21.45 je preminula v Ljubljani ga. Marija Grasselli, soproga prvega ljubljanskega slovenskega župana. Pokojnica je bila rojena 1. 1845 v Kranju. Bila je hčerka bogatega in uglednega trgovat Krisperja. Leta 1865 se je poročila z g. Petorm Grassellijem. Pokojnica se je udejstvovala v svojih mlajših letih kot požrtvovalna naroadna dama. Glavna njena skrb pa^je bila posvečena njeni rodbini. , Bila je mati dr. Mirka Grassellija, višjega državnega pravdnika v Ljubljani, Leona Grassellija, vladnega svetnika pri ljubljanskem velikem županu in višjega inšpektorja Grassellija in hčerke Ane, zobotehnice na Dunaju. Pogreb se vrši danes ob 14. uri izpred hiše žiUosti, Mestni trg št. 25. Blagi pokojnici bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje. širite »Narodni Dnevnik«. NEMŠKO GOSPODARSTVO. V torek popoldne se je vršilo v nabito polni dvorani Zbornice za TOI nad vse zanimivo predavanje univ. prof. dr.-a Walte-ra Hoffmanna o nemškem gospodarstvu. Predavatelja je pozdravil in predstavil 6 kratkim govorom predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Velikanski razvoj nemškega gospodarstva se začenja šele v 19. stoletju, obenem z razvojem moderne tehnike in izpopolnitve železniškega omrežja. Svetovna vojna je ta razvoj pretrgala, še bolj pa je zavrla razvoj mirovna pogodba, ki je zmanjšala Nemčijo in ji vzela velik del surovin. Tako v Šleziji premog m kovinsko industrijo, v Loreni železno rudo, v Alzaciji pa tekstilno Industrijo. Nemčija ima silno razvito industrijo, vendar je kmetijstvo še največja panoga nemškega gospodarstva. Vsled umnega kmetijstva je donos zemlje silno velik in kmetijska produkcija daje Nemči'i največje dohodke. Celo svojo potrebo mesa krije Nemčija sama. Kmetijstvo bo skoraj doseglo predvojno višino. Še bolj ko kmetijstvo pa ja napredovala industrija in to kljub inflaciji. Čeprav mora sedaj Nemčija železo uvažati, je Nemčija glede produkcije železa prva v Evropi in druga na svetu. 10 odstotkov industrijskega delavstva živ le od montanske proudkcije. Glede strojne industrije pa je Nemčija epk>h prva na svetu. Posebno razvita je kemična industrija, s katero Nemčija prednjači. Ta velik napredek nemške industrije je omogočil, da je Nemčija v svetovnem gospodarstvu na drugem mestu, kakor je bila pred vojno. Anglija, ki je bila pred vojno na prvem mestu, je morala to mesto odstopiti Ameriki in se umakniti na 3. mesto. Ni pa Nemčija danes zmožna te konkurence kakor pred vojno. Nato je dr. Hoffmann govoril o prizadevanju Nemčije, da popolnoma konsolidira svoje gc«podarstvo in po njegovem mnenju bo to tudi uspelo, Če ne bodo kaki politični momenti zavrli razvoja. Končno je povdarU, da je namen nemškega gospodarstva služiti domovini in človeštvu. Za izredno uspelo predavanje, ki ga je številna publika z zanimanjem poslušala, se Je zahvalil predavatelju zbornični konoeptni ad-junkt Koce, z željo, da bi v kratkem zopet slišali predavatelja. BORZE, Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.525-13.555 (18.64), Curih 1092.9—1095.0 (1094.4), Dunaj 7.996 do 8.026 (8.011), London 276.4—277.2 (276.8), Newyork 0—56.64, Praga 167.65—168.45 (168.05), Trst 298.75—300.75 (209.75). Beograd. Pariz 222.98—.224.98, London 276.4—277.2, Newyork 56.55—56.75, Praga 167.65—168.45, Dunaj 7.995—8.025, Budimpešta 9.915—9.915—9.945, Berlin 18.5445 do 13.525. Curih. Beograd 9.1375, Berlin 123.60, New-york 518.025, London 25.28125, Pariz 20.385, Milan 27.375, Praga 15.13, Budimpešta 901625, Bukarešta 3.20, Sofija 3.735, Varšava 53.10, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska posojilnica 164—0, Ljubljanska kreditna banka 135—0, Kreditni zavod za industrijo in trgovino 160—0, Papirnica Vevče, Goričane in Medvode 135 — 0„ Kranjska industrijska 370—0, Ruše 265—280, Stavbna 56—0, šešir 125—0. Ljubljanska blagovna borsa. Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bik>umlhwyuml denca mirna zakjlučkov ni bilo. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšeniec. DVOJČKA, OSUMLJENA UMORA IZ POHOTNOSTI. V starodavnem gorskem mestecu Goslar-u je bal izvršen koncem meseca avgusta zverinski umor, ki ga označujejo prominentni nemški kriminalisti kot najbolj kompliciranega, kar j/ib pozna nemška kriminalna zgodovina. D119 22. avgusta so našli, v grmovju ob • gozdni promenadi truplo 26 letne bolniško strežnice Pie Muderjeve. Vsi znaki so kazali, da je bilo dekle pri belem dnevu zaklano. Pia je bila v vsem mostu znana in splošno priljubljena. Umor, ki si ga ljudje niso mogli tolmačiti, je vzbujal v vsej okolici največjo senzacijo. To pa tembolj, ker o morilcu ni bilo nobenega sledu. Edin indic za izsleditev morilca je bil hlačni gumb, ki so ga našli v bližini umorjene deklice in ki se ga je držal košček blaga. Sklepali so, da ga je odtrgala žrtev morilcu v strašni borbi za življenje. To je hilo sa hanover&ko .policijo, kateri je bila zadeva poverjena, toliko ko nič. Sele po dolgotrajnem zasliševanju neštevilnih prič je policija ugotovila, da je videlo kritičnega dne več oseb v bližini umorjenee bolniške strežnice neznanega možakarja, ki je sledil umorjeni tudi na najljubši ji prostorček v gozdu. Kljub vsemu pa policija lopova absolutno ni mogla izslediti. Nekega dne pa je prejela banoverska policija nenadoma od policije brunšviškega mesteca KiSnigstutten, ki jcfcbdla e umoru, tako kot vse druge, obveščejB. obvestilo, da se je zglasil tam neki uradnik, ki je povedal, da ga je obiskal par dni po umoru v Goslaru eden od njegovih bivših vojnih tovarišev, ki ga je prosil,, da naj mu posodi šivanko, da si prišije gumb. Možakar, Henrik Busse iz Vollbuttla, da je bil videti zelo razburjen in raztresen. Hanovereka policija se je informirala potom brezžičnega brzojava na vse strani in ugotovila, da se signalman dotičnega možakarja popolnoma ujema s popisom dozdevnega morilca. Na podlagi ibformacij pri državnem policijskem arhivu je ugotovile policija dalje, da ima Henrik Busse brata-dvojčka, s katerim ata si na las podobna. Pa ne samo to: oba sta po poklicu strojnika, oba sta nastopila isti dan pri isti stotniji vojaško OBRBSTUJB vieoa mtaria* " mo/ Kavcij*, hi pirj*v tar m knJBBc* Oslih 0/0 hru *dp*vadi. tartakola pod v*(Js stala* vtag* I« otog* v tak. računu a- po Cogovortb ■ Vsah etata MoMaHml prodofaloc mik državna razradna lotorlj*. ___________________ i.^mv ■ i .,i,u ;a37u=t<**Tr: iri - službo in oba sta služila med vojno pri isti stotniji; Ker se torej ni vedelo, kateri od brato je morilec, je izdala oblast tudi zoper Henrikovega brata tiralico. Kmalu se je izkazalo, da se je ukrcal neki Henrik Busse kot mor- nar na neki švedski ladji v Bremerhavnu, ki je bila na potu na Švedsko. Henrik Busse je bil takoj po svojem prihodu v luko aretiran in po absolviranih formalnostih izročen hanoverskemu sodišču. Dečko je odločno tajil in posrečilo se mu je, da je napobitao dokazal svoj alibi, Morali r.o ga izpustiti. Seveda jo ije-!odkuril čim najhitreje zopet iz Hambvra. Takoj po njegovem odhodu je doživela policija novo razočaranje. Iakazalo se je, da se je poslužil aretirani Busse dokumentov svojega brata. Ljudje, ki so oba brata dobro poznali, so izjavili, da je bil aretovani lopov Karol Busse, ne pa Henrik Busse. Na ta način je bila policija aretirala pravega morilca, a so je dala prevarati z dokumenti njegovega brata. — Sedaj ga zapet iščejo. Noja soproga — moja tipkarica. »Veš kaj,« me je apostrofirala moja soproga pred pol letom, »veš kaj, če bi odslovila tipkarico — saj je itak opičje ženšče — bi si prihranila lepe denarce. Mnogo bolje bi živela s tvojimi honorarji. Denar bi ostal doma — ne-li? Zakaj pa naj ima frklja ves lepi denar ki ga zaslužiš?« Tako mi je dejala. (Nisem je takoj razumel. Malce sem pomislil in prišel sem do prepričanja, da. ima moja ženica prav. Cernu bi vzdrževal tipkarico. — Toda, kdo naj piše na stroj? »Kdo drugi kot jaz — se razume samo po sebi,« je odgovorila moja žena samozavestno. »Pošlji me v tečaj, nato me pa nastaviš!« »Nastavil naj bi te? — Torej bi rada, da bi to tudi plačeval,« »Zastonj je smrt, dragec, in ta stane življenje,« se je odrezala moja boljša polovica. Ker sem jo pogledal nekoliko nezaupljivo, je nadaljevala preprečevalno: Denar ostane vendar doma; Vporabljala ga bom■ za gospodinjstvo. Kar mi boš plačal kot tipkarici mi lahko odtegneš kot soprogi. Ali ni res. To se razume vendar samo po sebi, to je jasno.« Da, Bdek> se mi je popolnoma jasno. Z veseljem som pristal, zavedajoč se, da je moj apaa, spričo ne.preveč rožnatega finančnega položaja, edinole v varčevanju. Samo z varčevanjem bi si lahko razmere nekoliko zboljšali Poslal sem jo v tečaj. Blačeval sem rad in vesel, da celo z navdušenjem. 50 mark je stalo na mesec. Razven tega sem moral nabaviti svoji ženki novo obleko, ki jo je rabila pri pisanju na stroj, pravlako lep črn predpasnik. Denarce sem odrinil rad in z veseljem. Tedaj pa se je pričelo. Navdušena in vesela mi je sedela moja soproga nasproti. Imela je čisto nov svinčnik, nov eleganten zvezek, novo pisarniško obleko. In tako se je pričelo. »Ali bo šlo?« »Diktiraj čim najhitreje moreš!« Pričel sem diktirati. Po desetih minutah sem vprašal: »Ali imaš vse?« Meja soproga, slabotna, nervozna je vzkliknila z jokavim glasom: »Tako hitro ne more nihče stenografirati. Napisano imam šele prvo besedo: »Ta ...« nato sledi substantiv človek, ali pa mež... vse c-stalo si govoril tako hitro, da nisem ničesar razumela.« Jel sem jo tolažiti: »Saj ni tako hudo, mala tipkarica... Učen še ni padel nihče z neba.,,.« Naletel sem slabo. Moja soproga se je razburila: Kaj pa misliš pravzaprav, Mari si hotel reči, da ne razumem ničesar in da bi bila napravila mlada opica stvar (bolje nego jaz.« »No, pa začniva še enkrat,sem dejal, »saj ni tako hudo.« In jel sem diktirati počasneje, besedo za besedo. Moja soproga je pisala kolikor hitro je mogla, vsa rdeča v obraz. »No, ali si gotova?« sem jo vprašal par-krat. — »Seveda,« se je odrezala samozavestno. Ko sem podlistek adifctiral, sem ji dejal: sedaj napiši vse to na kos papirja ter mi daj, da popravim napake. Nato ti bom rokopis vrnil. Natipkala ga boš v dveh kopijah na stroj in stvar bo gotova. Seveda bom pre- gledal vse skupaj še enkrat, da vidim, če ne nastreljaš pri tipkanju napak « »Le nič ne skroi,« je odgovorila moja soproga, pri tipkanju principijelno ne delam napak. Saj sem končno dama, ne pa raztresena frkiljdoa, ne-li? Če delam, delani pošteno in ne zavijam pri tem oči kot gotove, afektirane, koketne frkljice...« Nato je jela moja soproga stenogram pre-pisavati. Pisala je in pisala. Minilo je dopoldne. Ooed je prišel pozne,e na mizo kot običajno. Seveda je bil prismojen. Ko je bila moja pisarniška moč z delom gotova, jo vprašala: »Upam, da si za danes zadovoljen? — Popoldne moram namreč iti k šivilji. Dam si napraviti novo večerno obleko. — Glede plačila nič ne skrbi. Plačala jo bom od svoje plače.« i o teh besedah je izginila moja soproga iz pisarne ter se je prikazala v njej šele prihodnje jutro. »Cuj,« sem pričel obzirno, »da mi pišeš samo dopoldne, mi je neprijetno. Tako, ne bova mogla izuajati. Treba je, da napišeš vsak dan po tri do štiri pode, in sicer v Čistopisu. Včeraj si napisala samo poldrugo polo, pa še te ne v čistopisu.« »Saj to je bilo samo včeraj. To je bil začetek,« je odvrnila moja ženica skesano. »Dobro. Torej nadaljujva: Sedaj napišeš vse na čisto; toda prosim, z manj napakami, kot včeraj koncept.« Moja dobra ženka je hotela vzkipeti. To sem preprečil s tem, da sem ji pokazal rokopis, v katerem je kar mrgolelo vsakovrstnih napak... Ves dan je rabila, da je izgotovila čistopis. Tokom prve ure je pokvarila šest novih pol, ko mi je izročila končno rokopis, je bila temna noč. V rokopisu sta bili na vsaki strani najmanj po dve napaki, na nekateri strani tudi po štiri, pet... »No, ali znam- ali ne znam?«, me je vprašala zmagoslavno, ko sem pregledoval rokopis. »Pač — gotovo — da, da...« »Ali smem iti zato jutri v gledališče? Fausta igrajo. Toda začetek je že ob šestih. Pisati bi ti mogla torej samo do štirih. Kajti, končno se moram vendar destojno obleči, ali ni res? — In mal preujemek mi boš tudi dal, prosim ... 'kaj ne da?« Dal sem ji predujem. Storil sem še več. »Jutri ti ni treba pisati. Urediti moram korespondenco. To napišem vse z roko. — Saj ti je prav?« Bilo ji je prav. Dopoldne je šla od doma — nakupovat. Popoldne je šla v gledališče, k predstavi Fausta, ki se je tako zgodaj pričela... Medtem šem hitel po svojo bivšo strojepisko. Zaprl sem jo v malo šobilo in obložil sem jo z delom. Služkinja je moja zaveznica,,Drobna, sicer, po mnenju moje ženke afektirana, vsekako pa zelo zanesljiva in zmožna gospodična smukne po stranskih stopnicah v stanovanje ter odide, dovršivši svoj ne baš mali ipensum, po isti poti. Moja ženka — sedaj že celega pol leta — nima pojma, na kakšen način služim denar. — . Kljub temu, da mi — za svojo prav čedno plačo za tipkanje — ne napiše nikoli niti vrstice. (Ce ji pade ta spis v roke, ga bom moral: seveda utajili!) vinarna [ Ljubljana, Spodnja Šiška Brez posebnega obvestila Mesini pogrebni zavod v Lfuoljanl. Po nepopisno mučnem trpljenju, je danes ob % na 9 zvečer moja blaga žena in mati mojih otrok Prokopa, Mirka, Leona in Anice, gospa i VINSKO POKUŠNJO I M s v kleti hotela .Union Sp’ ' 3 v dneh ud 5- do 8 januarja 1928 3 I Carlniko poiredniikl In ipetflcijiki bureau »GROM« JUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Maslo« brzojavkami „GROM“. Telafon 2494. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoča posl« najhitroj« in pod kulantnlml pogoji. Zastopniki druib* spalnih vos S.O.B. sa akspresn« pošiljko. W zatisnila svoje trudne oči za vedno. Pogreb predrage rajnice bode v četrtek, dne 5, januarja 1928 ob 2. uri popoldne izpred hiše št. 25 na Mestnem trgu, na pokopališče pri Sv. Križu. Žalujoča rodbina prosi prijatelje in znance, da blagovolijo opustiti so-žalne posete. V Ljubljani, 3. dan januarja 1928. Peter Grasselli. h S K A h \ 'IbKKUh / U B L J A A III tUClCti etikete kuhinje ter dveh »ob v centrumu mesta. Plača st dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM bala* poli** hranilnic* It 14.297. rog. sadr. s n*om. nav. Brzojavka i wKMtTSKI DOM*1. T*l*l. IL 2947. V UUBUANI - Tavčarjeva (Sodna) ulica Hev. 1, pritličje. »JIJli g*a*JII* na vfcajtfb*, proti p»r*W«* Utr *a> •tavt pmndfnla la vrodngstalta papirja« tar dovoljuj* kradli* « c*fc*iwa raluau ped nalaga dnajltanl m, ■ - - - < . i' : . i ■'1. ■ i/.-.-rt« [ nstir-r u tmii nmi bo ny "megiu . umic-c' " .'inumt1"—■m«1;?;" .jncavittrOfUHBt Iedajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vei v Ljubljani.